ISSN 0350-5561
ca kon«« t«dnA
Zzmerno do prete no oblačno bo, a i^ečinom suho i^reme.
Ki
00
številka 1

Četrtek, 8. januarja 2004
t-
k

280 SIT

t
IMIMO



V ' .. 1
J -'I

w	T,-'-"
' . - 1" •
! .r-
ft

• ^ /


mm
; /
Rezultate Naj osebnosti smo razglasiti tik pred polnočjo. Na sliki od leve proti desni: urednik Stane Vovk, Bojan Kont/c. Miian Kopušar, urednica Radia Mira Zakošek In Alojz Podgoršek.
Kontk, Kopušar in Podgoršek -noj osebnosti leta 2003
Laiii smo se pa res namučili» da smo dobili osebnosti Icin. Tudi veliko pikrih ste nam namenili, lako listi, ki sle glasovali, kot mnogi naJi bralci, ki ste želeli kupiti Nai> čas, pa ga oh dnevu izida ni bilo mogoče dobili. To jc posebej veljalo za zadnje Sievilkc. Mnogi ste bili ludi zelo konkretni. Na primer nas bralec Tomaž: »Pri izboru naj občanov, bi bilo bolje, čo bi za politike pripravili posebna tekmovanja, saj taki^ nikoli ne bomo izvedeli, če v na^i okolici Žive ljudje, kijih sokrajani tako ccnijo, da bi jim podelili naziv naj občan,« Morda mu bomo res prisluhnili? Veliko razmišlja-
mo - kmalu vas obvestimo.
V naše uredništvo je letos, ko smo naj osebnost izbirali že desetič, resnično prispelo rekordno število glasovnic, kar 9747 smo jih namleli. & posebej veliko smo jih prejeli v zadnjem krogu, kar 3655.
Lani smo prvič izbirali tri naj osebnosti lela,:nsicervobčinah, kjer imamo največ bralccv. Pa poglejmo rezultate: mestna občina Velenje: Bojan Kontič, piídžupan in poslanec v državnem zboru je zbral l7iW glasov, drugi je bil J ožef Kaviičnik s 1720 glasovi. V občini Šošlanj je župan in paslanec v drřavnem zboru Milan Kopa^r zbral 1907
glasov, drugi je bil Viki Da'v s 1317 prejetimi glasovi, V občini Smarino ob Paki je zjnagovalec župan Alojz Pt>dgori>ek s prejetimi 967 glasovi, v finalu seje z njim pi'>meril slikar Jože Napo-mik. ki je prejel 868 glasov.
Naj oscbntxsti smo razglasili in jim pi>Jelili posebne plakete na velikem silvestrovanju, ki ga v sredinu Velenja prav tako ira-dieionalno (lokral že Štirinaj-sliČ) pripravlja medijska liisa. Ib je tudi eden osrednjih dogodkov te prireditve. Rezultate pa smo sporočili tudi na silvestrovanju na prostem v občini Šmartno ob Paki.
INaj osebnost t i/biraiiio /c 10 lel
Bralci NaSega časa i/hira-te naj tviebnasti od lela 1994. (n kdo.w bili tisti, ki sc^ doskj že osvojili ta laskavi naslov? Lela 1994 in 1995 župan mesme občine Velenje Srečko Meh; 1996 teniska igralka Katarina Srebotnik: 1997 patre mažna sestra Majda Drev: 1998 zborovodkinja Anja Verdnik Jazbcc: 1999 nogometni trener Bojan Pra^nikar; 200() paslanec v driiivnem zboru Bojan Kontič: 2001 takratni direktor Premogovnika Velenje dr. Franc Zerdin: 21)02 atletinja Jolanda Ceplak.
Letos prvi
novorojenček iz Gaberk
Celje - Novi tednik in Radio Celje že 58 let pripravljata novoletno akcijo, obisk v celjski porodnišnici, kjer česlilala vsem materam, predvsem pa tisti, ki prva rodi v novem lelu. To je bila letos Suzana Kirar iz (»aberk pri Šoštanju, ki je minulo čez polnoč, prvi dan novega leta, rodila sina Urba-lui, kije tehtal 3.100 gramov in je bil velik 50 cm. Predsiojnik ginckolcèko-porod-niSkega oddelka v celjski bol-ni.inici primarij Vla<limir Wel>er je povedal, da so lani imeli 1.646 porodov, kar je za 150 manj kol leta 2002. Rodilo se je 868 dečkíw, 802 deklici In 24
Upokojevanje po novem
dvojčkov.
Njihova največja želja jc, da bi do spomladi uspeli zbrati denar za nakup pre potrebnega ultrazvočnega aparata, s katerim bi lažje in hitreje spremljali začetek življenja novorojenih otrok. Najeencjši (brez sond) stane okoU 8 milijonov tolarjev, doslej so zbrali 1,5 milijona tolarjev.
Nwoletni obisk v celjski porod-nii^nici je bila tudi prva letošnja akcija NT&RC, ko Radio Celje praznuje 5íí let. Prvič se je Radio Celje oglasil 19. .septembra 1954.
■ Simona Brgiez, foto: Gregor Katič - NT&RC
Minuto čez polnoč je Suzana Hirar iz Gaberk pri Šoštanju
povila sina Urbana.
Na papirju misli ostanejo
Stane Vovk_
V
C'i/,s hilrc leče. (Prejhilro se je od vnelo si aro leto, že se jć zavrtelo nekuj dni novega. Pred vami je, dm,iie bralke in bralci. Že prva letošnja številka. Še 57 jdi ho. Torej 52. Toliko jih ni Mo še nikoli. Preteklo Uto je bilo za tias jubilejno. In misei da je čusopLs prehodil že pol .siolelja dolgo pof, nas še \ 'edno preveva z veseljem in zíidovoljslw^nt
Upanu da sie bili ludi v preteklem leni z nami zadovoljni Č.a.sopi.s najbrž ni bil ^'e(lno po vašem okusu, čeprav .smo si vsak čefriek prizadevaliy da hi hilo v njem v besedi in sliki čim več zanimive^ia.
y jubilejnem lelu smo izdali 51 številk. Kot vsako telo smo i udi na kotwti prejšnjega tt^jiavljali, da smo pravzaprav natisnili lx)galo knjigo, lani s približno 1.^00 .'Stranmi; to pa je Že tiekaj, mar ne. Ker je bil eden i^nied naših jubilejnih sloganov: Na papirju misli ostanejo, bo tudi hmko dogajanje na oi)moCju, ki ga pokrivamo novinarji Našega časa, astalo po zas'iltigi tednika šc dolgo ohranjeno. Pravimo: Kar ni zapisano, se ni zgodilo. Zato ho inili v novem lelti n^i.^u gltivna .'ikrb, da vam bo Naš čas vsak čeinek povedal Čim veČ zanimivega, in veseli bomoy če mu boste vsak četrtek namenili delček pozomo.sli s tem. da ga boste prelista liy prebrali
Golovo je tudi okrog veliko zanimivih ljudi, zanimivih dogodkov... In če bo.sie menili, da je nek dogodek, nek posameznik pomemben tudi za va.^e sokrajane, someščane, za druge bralce, nas pokličite. Saj veslc^ v.segu Jie moremo vedeti oziroma izvedeti. '/. veseljem ga bomo zabelezilt Veseli bomo tudi vsake vaše pobude, predloga. In če vam kaj ne bo všeč, nam t u Ji pišite. Irtdi va.^e pripombe lahko pripomorejo k še boljšemu in zanimivejšemu časopisti. Naše želje smo vam nntresli v novoletni kroniki zadnje Številke v preteklem letu. Se eno želimo odkriti danes: Če še niste, postanite naš naročnik, saj bvsfc potem Naš Čas zanesljivo dobili vsak čeinek. Ihi še manj baste dali zanj. Oh plučilu polletne naročnine bo.sie prihranili denar za več kot .sedem številk, f)/5 plačilu celoletne pa kar za deset. Skratka, tudi v tem letu ob četrtkih prijateljujte z Našim
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
8. januarja 2004

lokalne novice
Lanska inflacija le 4,6-()clst()tna
Ljuhljaiui • V Sloveniji so se lani cene življenjskih poireh^in zvijale za 4,6 ixisioïka. kar je najnižja inflacija v zadnjih nekaj letih. Taje Se pred iremi leii dasegala skoraj 9 odsioikov, leia 2001 padla na sedem in se predlani Se nekoliko dvignila, na 7,2 odslotka.
Državni slalislični urdd ugotavlja, da je na lako nizko inflacijo vplivala podpovprečna rast con hrane, pijaC, goriv in energije, pa ludi podpovprc<ína rasi nadzorovanih cen, pri kaicrih je pomembno vlogo odigrala vlada. Ta bo skrbno bdela ludl nad rasljo lcioj5njih ccn. Tako je žc zamrznila cenc uporabnikom elekiroenergeLskih omrežij.
■ mz
100 let Planinskega društva
v
Šoštanj
Sostanj - / nocojšnjo (cetrlck, 8. januarja) izdajo svečane <ievilke društvenega časopisa Planinski popoinik se pričenjajo letmnje prircdiivc ob siolcinici Planinskega društva Šošianj.
Druživo je bilo uslanwljeno 5. marca Icla 19(Í4, V sloîih leiih dekwanja je pustilo močan pečal v lokalnem okolju. Jubilej bodo, kol sc za dru.Itvo, kije akiivno vse lelo, spodobi, doslojno proslavili. Prireditve bodo potekale vse leto, začenjajo pa nocoj ob 19. uri v mesini galeriji. Zc za 20. februar napovedujejiî svečani občni zbor druSiva, osrednjo prireditev pa pripravljajo prav na stoletnico društva, 5. marca.
■ mkp
Kdo bo naj športnik Šoštanja?
Šíwtaiy - V Šporlni zvezi Šoštanj so lani prvič, letos pa bodo drugič izbrali in nagradili najb(5lj.šc športnike občine, Za nagrado jih lahko predlagajo lako dru.^tva, organizacije, zavodi in ludi posamezniki. Dobrih 5p(îrlnikov pa v S(î5tanju gotovo ne manjka.
Razpis je objavljen na splcinih straneh Športne zveze hlipr/A^ww.sporina-zvcza-sosianj.si, rok/a oddajo predlogov pa je 24. januar,
■ nt^P
Nedeljsko čiščenje, ki smrdi
Na PreSemovi 22 v Velenju so se prebivalci in uporabniki poslovnih prosiortwv spodnji etaži bloka žc tri nedelje zapored soočili z zelo neprijaznim dejanjem verjetno enega od stanovalcev. Svoj "hlev" je namreč verjetno kar čez balkon očistil pred vhode v poslovne prostore. Tla so "krasili" izirebki» in to kar velike količine. Po nestrokovni oceni gre ali za pasje iztrebke ali pa za kak'ce malega otroka. Po tem, ko so dve nedelji odvrženo nesnago počistili lastniki poslovnih prostorov sami, so se ireljič dogovorili z upravl-jalcem bloka, podjetjem Habit, da je la za čiščenje najel čistilni servis. Račun bodo poravnali iako stanova lei kol lastniki poslovnih prastt^rov, zalo upajo, da bo z nedeljskimi akcijami **hlevarja" iz bloka konec.
■ bš
Upokojevanje po novem
Ženske sc lahko v kM()šíij<im letu upokojijo, če so stare vsaj 54 let in 8 inesecev in imajo 35 let in O mesecev (kîlovnedobe-Po^oji za
upokojevanje moških nespremenjeni -Pokojninska osnova: 14 lel /aporednifi plae
Mira Zakošek_
Nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v Sloveniji uvajamo posiopoma. Tako velja od začetka letošnjega leta pri uveljavljanju pravic do s lancine pokojnine za Sliri
mesece višja starost, za iri me.sc-ce pa je podaljšana potrebna pokojninska doba. Ženske se lahko upokojijcj tudi. Če so stale 59 lel in 8 mesecev in imajo 20 lel pokojninske dobe, oziroma, če so stare 61 let in 8 mesecev in imajo 15 let pokojninske dobe. Pogoji za starostno pokojnino pri moških pa oslajajo nespremenjeni (dopolnjenih 58 let in 40 let pokojninske dobe, 63 lel in vsaj 20 let pc^kojniaske dolx; oziroma let in najmanj 15 let pokojninske dobe.
Upokojitveno starost lahko zavezanci znižajo zaradi najmanj petletne vzgoje in skrbi za vsakega rojenega oziroma posvojenega otroka, ki ima slovensko državljanstvo (starca se o lem, kdo bo to znižanje koristil, sporazumno dogovorila). V primeru skrbi za enega otroka se upo-kojiivena siarost zniža za dva meseca in 15 dni, za dva oiroka mesccev in 8 dni, za Iri otroke 11 mesecev in 8 dni, za vsa-
kega nadaljnjega otroka pa Se za šesi mesecev in 8 dni. Ob lem je treba upoštevali Se krilerij, da žeaska ob upokojevanju ne more bili mlajih od 53, moški pa od 58 lel. /.nižanje upokojitve-nc siarasii lahko uveljavljajo ludi vsi listi, ki so bili pokoj-niasko invalidsko zavarovani že pred 18. letom. Tase jim lahko zniža za iri dvitnajstine lega časa. ManjkajtKo pokojninsko dobo pa je mogoče v letošnjem letu tudi dokupili, in sicer za Čas zaključnega Studija na dodi-plomskem in podiplomskem Šolanju, čas služenja vojaškega roka, nadomestne civilne službe in za usposabljanje v rezervni sestavi. Uveljavljali pa je mogoče ludi Čas, ko je bil zavarovanec prijavljen na /.avodu za zaposlcjvanje.
Novo.st je ludi pokojninska osnova, ki ,se v letainjem letu obračunava na podlagi plač (od katerih so bili obračunani prispevki) od leta 1970 dalje in
i?icer se upošteva 14 najugodnejših zaporednih let.
Dràtvn» pokojnino bodo letos lahko uveljavljali posamezniki, ki so dopolnili vsaj 67 lel in bili vsaj 30 lel prijavljeni v Sloveniji in njihovi lastni dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobilev pravice do varstvenega dodalka.
Kako pa Je z vdovskimi |)okoj-ninamiV Lciasjih bodo lahko vdove pridobile, Če bodo ob smr-li partnerja stare najmanj 52 let in 6 meseccv, vdovci pa vsaj 53 let. Pravico do le pokojnine bi^do lahko uveljavljali (ko bodo dopolnili navedeno siarosl) ludi vdovci, ki so ob smrti partnerice siari vsaj 48, vdove pa vsaj 47 lel in pol.
/ lelošnjim letom je razširjen tudi krog upravičencev do dodalka za pomoč in postrežbi"). To pravico lahko uveljavijo tudi slepe asebe, ki so zdravstveno zavarovane po zavarovancu ali upokojencu.	■
Po nekajletnem odmoru spet vabilo starejšim
Bevče pri Velen^ju - '^Ljudje imamo vedno manj časa drug za drugega. Tudi na vaseh vedno težje najdemo čas, da obiščemo drug drugega in se pogovorimo. Po drugi sirani pa vsi ugotavljamo, kako pomembno je negovanje medsebojnih odnosov, kako pomembno je, da .spoštujemo starejše in jim p<»velimo vsaj nekaj pozornosti v zahvalo za vse. kar so v svojem življenju naredili, in za vse tisto, kar Še vedno dajejo. Vse to so bili razlogi za ponovno oživitev srečanj starejših kraja-novv Bcvčah," pravi predsednica KS Bevče Irena Friškovcc.
Zalo so se po nekajletnem premoru člani sveta KS Bevče odločili, da ponovno organizirajo srečanje krajanov, ki so stari 70 let in več. Nekaj zadnjih let so namreč v prednovoleinem času le obiskali te krajane in jim izročili manjša darila.
Srečanje so pripravili še pred iztekom leta 2003. V kulturnem programu so nastopili bevški otroci p(xl vi^dstvom Olge Lcs-jak, kvarlel Svil in Veseli godci iz Vinske Gore. Vsem vabljenim so s pomočjo PCiD Bevče
Odločitev, da po nekajletnem premoru v Bevčah spet pripravijo sreèanje starejših krajanov,
je bila pravitna.
organizirali ludi prevoz. Vabljenih je bilo 20 krajanov, srečanja pa se jih je udeležilo kar 17. Najstarejši krajan je Tonček Javorník, ki bo prvega januarja siar 85 let, najstarejša krajanka pa je Marta Koren.
Udeleženci so preživeli zelo prijel no popoldne in lakossvo-jim navdušenjem vzpodbudili člane svela KS, da bodo lo obliko pozornasii, ki jo izkažejo .sia-rejšim, nadaljevali ludi v prihodnje.	■
Iz obcîne Šmartno ob Poki
Tri nedelje zapored je nekdo pred poslovne prostore na Prešernovi 22 stresel zajeten kupček pasjih ali četo otroških iztrebkov. Čudno veselje anonimnega "hlevarja", ni
kaj!
Bencinski servis bo !?
Vse kaže, da bo naposled želja občanov po dopolnilvi ponudbe sslorilvami bencinskega servi.«^ v občini obrodila želene sadove. Konec minulega leta so namreč stekle aklivnasiizaodkupše enega zasebnega zemljišča, saj je bil prostor, ki ga je za le namene občina že predvidela v prostorskih načrtih» premajhen. Investitor naj bi bil Petrol, gradnjo objekla pa naj bi začel še letos, če .seveda nc bo ležavsprekvaliťikacijozemlji.šča. V olKini jih ne pričakujejo.
Več za razvoj drobnega gospodarstva
V občini .spodbujajo razvoj drobnega gospodarstva predvsem s subvencijami za regresiranje oba'sinih mer. Minula leta so za le namene predvideli po 2 milijona SIT, prav toliko tudi v letošnjem občinskem proračunu. Vodstvo občine
se nadeja, da bodo tokrat občani ta denar izkoristili. V minulih letih zanj namreč ni bilo posebnega zanimanja.
Denar tudi za študije in projektno dokumentacijo
V letošnjem proračunu je občina predvidela več kol 7 milijonov tolarjev za študije o izvedljivosti projektov in projektno df^kumentacijo. Največ - 3,5 milijona SIT - naj bi namenili za projekt novelacije energetske zasnove, 1,5 milijona lolarjev naj bi siala dokumenlacija za širitev ceste med píx^to in banko icr [irestaviiev ceste med (rgovino in staro šolo, po milijon SIT dokumenlacija za vodovod in kanalizacijo. Nekaj denarja pa naj bi namenili Še za razvojni program za turizem 1er za skupen projekt razvoja podeželja, ki ga oWina pripravlja v sodelovanju z občinama Šoštanj in Velenje.
■ tp
Prejeli smo
Most klice! (2)
V Našem času je bila dne 24. decembra lani objavljena lolo-grafija porušene ograje na mostu v Florjanu, kar kaže na prometno nesrečo. Na Občini Š<x<ianj smo Želeli stvar raziskali in ji priti do dna, zato smo ludi podali prijavo na policiji, vendar nihče od bližnjih stanovalcev ni ničesar videl niii slišal (?). Slrt'jški popravila so visoki, predvsem pa nepotrebni. Ocenjujemo jih na približno fi00,000,(x) tolarjev; denar, ki bi lahko bil porabljen tudi za kaj drugega.
Ker kliub prizadevanjem nismo dobili podatkov o povzročitelju ákxxie, smo se odločili, da sc ograja popravi s sredstvi, namenjenimi za redno vzdrževanje cest. Sanacija poškodovanega dela je lako stekla, dela so zahtevna, ograja pa bo popravljena v najkrajšem možnem času.
■ Župan MIlan KopuŠar
NjIS ĆjIS Izdaja; Časopisna'Slo2nl$l(a in RTV màiÈLlL^ Oni^ta. d.o.0. Velenje Izhaja ob telrtktti. Cena posameznega Uvoda |e 300 SIT, mesečna nsročnina 1.200 SIT, tr^eseiiu naro&rtina 3.450 SIT. polletre naročnira 6.650 ^T, letna nart^^na 12.600 SlT.
Uredn6tvo;BûnsZaKcâ6k (dirslđof), Stane VûvX (odgovorni uradnik], Milena KrsilC'Planlnc (pomočnica uredn4;a}. Janez Plesnlk. Tatjana Podgoršek. bo\m ápegti (novinarji). MiraZakoéek (urednica radija), Jan^ Kc^ut3*$pegel (lehrtiCna umdnica). Torres GerSaK (c^iKovaiec) Propaganda: Nina Jug (vodja propagande). Sašo Kone^k. Ju^e
Bericnik (propagandista),
$edet uredntitva in uprave: $320 Velenje« KidnOeva Za. p. p. 202, telefon (03) m 17 SO, lelefaz (03) B97 46 43, TRR-NovaLfi.Veier^e 02426-0020132654 črnall: press® nascas.si
Oblikovanje hi graf. priprava: r^ž Cas d.o.o.
nsk Tiskarna SET d.o. NaHada: 5.40C Izvodov
NenamčenlN MograHj in rotoplsov ne vračamo!
Po 2âWnu o DDV je 'Nai čas' uv;Sčen m$d prtHzvodd inFormatnn^ega
značaja za katere se plačuje davek po S.5% znižani stopnji.
DOGODKI
»Sreča je vedno na strani hrabrih«
Dolavd (joícíijn so iani ur<îsninli \so /aslavljene riljo-Kasli liilroje od koiikurcîiro in zalo pipvzcli ludi nolvfii njihovih ližnih (loložm llrosniriii oí>roínne naložl)(\ ki so (iosoijlc skoîaj 100 milijonov (nrov - Ozimio so po milijardi cvrov priliodkov
Mira Zakošek_
/m dtla^vi (imvnja je Se wo sicer trdo, a uspeš/to teta. Tudi fftag. Franja Hohi/ica osehno, kije sre^ di leta sprejel takitrko Gorenja. To je hifo v času. ko je hib pm» daja /ujjfhtlj negotova, ko so se kritične svetov/te ^iospifdarske raz/tiere ods'Jikavale tudi v posh' vanjti (torenja.
»Res ju. Preteklo leto ni bilo lahko, zalo smo lahko že loliko bolj veseli, J<i smo s Se posebej dobro prodajo v zadnjih mesecih uresničili /ahlevne planske usmeri ive.« Z doseffinim je hH zjadovoljen tudi nadzorni svet (srenja, ki je ziisedai 19. decembra, zadttjih dehvni dan r lanskem letu ? »Da, tako je. Nadzorni svel
jc na eni slani occnil poslovanje (îorcnja v letu 2003 kol izjemno iij^cšno, še pť«ebcj glede na razmere na irgu, ki so hile daleč od ugcxlnih. Potrdil je letni naCri za leto 2004, ki je znova zelo
oplimisličcn, saj naCrlujemo okoli 200 milijard tolarjev kon-solidirancga promcia v vseh družbah v skupini.
19. decembrij smo res ustavili prt>izvndnc trakove in ugasnili računalnike, mnogi naSi sodelavci pa so delali ves Cas praznikov, saj so izkorlslili Cas. ko delavcev ni za stroji, za obno-vilvena In vzdrževalna dela, uvajanje projektov novih generacij naših proizvodov in še zlasti za zadnja testiranja na^ga avtomatskega visokoregainega skladišča. 'Ib je Četrto največje skladišče v Evropi. V njem boprcw-tora za 140 lisoč gospodinjskih
aparatov (desetdnevna proizvodnja). Skladiščenje in nalaganje proizvodov bo potekalo pcjv-sem aviomalJ^co s pomočjoenaj-st ih robotov, hkrai i pa bodo lahko nalagidi 14 velikih tovornjakov in lOvagonov, in tospov-sem različnimi proizvodi.« Kast (iorenja je res neverjetna, zadnjih 6 let ste «wW ptn'prečno is-odsíoinoj kje so vaše meje?
»Meja si ne postavljamo sami, narekuje jih konkurenčni hoj in res jc, da nam je uspelo rasti hitreje od konkurente, zalo smo lahko prevzemali ludi njihove trzne deleže: da smo bili izredno aktivni na področju razvoja novih proizvodov, inovativnih, lepega dizajna, tehnično brezhibnih, ki smo jih znali naredili po dovolj konkurenčnih cenah. Res pa je, da je težko govoril i samo o proizvodih, kajii za vsakim proizvodom stoji č-kwck, stojijo ljudje, ki le proizvode usivarjajo na oni strani in ki znajo te proizvode tudi prodati na najzahtevnejša svetovna iŘL^a.« Pretekh leto je bih tudi investi' cijsko hofiato, z njim pa zaokroltije/e prav tako šestieino obdobje cehvite posotlohiive itt obnove. Za naložbe ste name» njali kar desetino nsivarjenih prihodkov. Se boste nekoliko ustavili?
»No, pri teh investicijidi pa je takole: podjetje, kol jc Gorenje, katerega osnovna dejavnost so gospodinjski aparati, mora ves čas investirati, nekako med
3 do 4 (uLstolke prihodkov letno. Pri nas je bil ta delež v zadnjem obdobju povprečno trikrat višji. Tako smo ludi v glavnem zaokrožili invesiicijski ciklas. V letu 2003 so bile ^av-ne naloi^be poslovno skladiSčni center v Zagrebu, na^m najpomembnejšem ir^iSču na flrvaškem. Zaokrožili smo tovarno stiroporne embahiže, naredili lovarno plastike znotraj Gorenja in zaključili tudi vsa dela. ki so vezana na avtomatsko regalno skladišče. Da o novih generacijah pralnih strojev, sušilnih strojev, vitrin za ameriški trg, štedilnikov in še nekalerilt drugih sploh ne gwo-rim! V letu 21103 smo skupaj v Cii^rcnju Investirali le malo manj kot 100 milijonfwevTOv, vendar ne samo v proizvode In tehnologije, ampak ludi v poslovno mrežo v tujini, v skladišča ... Ta številka ho v letu 2004 (luko kol smo napovedali nadzornemu svetu) zmanjšana tu nekje na polovico, za 45 miiijonovevrov
V livi^op« ()5 odstdlkov i/Mrm
(îorenje sc je s tako velikimi lan.skimi naložbami • dtweglc so .skoraj 100 milijonov evrov - dobro pripravilo na vstop v Evropsko unijo, kiimor že zdaj usmerja dobro pokwico svojega izvoza s pridružitvijo novih članic pa se bo ta izvo/ povečal celo na 65 odstotkov.
V Esotechu zadovoljni z doseženim
Prihodkov za polino
kol Iclo pi cd Icm - Nosilno podieite slovonskega okološkofta si ozda
Mftena Hrstié Planine, foto: Stane Vovk_
Veknje, 29. dťcenihr.i - V Eso-
teehu so v letu 2003 po oeeni vodstva podjetja ustvarili 3 milijarde 100 milijonov lolarjcv prihodkov, kar je v primerjavi z letom pred tem za petino več. Dobiček naj bi znašal 25 milijonov lolarjcv. 170 zaposlenih je v te rezultate (letos sc nadejajo še nekoliko boljših) vložilo veliko naporov.
Esotech je v letu 2003 poslal nosilno podjetje slovenskega ekološkega grozda, v katerega je vključenih 14 podjetij in iašiilu-tov. Ib pa je le eden pt^memb-nejših dogixJkov, ki so .se jim zgodili med lelom. Generalna direk-
Pomembne dogodke, povezane z tetom 2003, so razgrnili na tiskovni konferenci.
torica Zofija Mazej - Kukdvič
jih našteva še več: »Povečanje deleža intelektualnih storitev na področju projektiranja ckoi(iških projektov, zlato plaketo Gospodarske zbornice Slovenije za inovacijo termična Izraba odpadkov, izjemno priložnmt, ki seje vsem članom grozda ponudila v
RBKLl sa
(íeneralna direktorica tn hii. d. d., Zofija Mazej -Kuković: »V SUweniji pogo-sloj<^kamo, koliko je nezaposlenih. ko pa imamo delo in iščemo ljudi, bi la dela opravili, jih ne najdemo. Pri nas, v Ei;olechu, visoka sezona traja šest mesecev in lakrai ob
naših slo scdcmdc.sclih zaposlenih, potrebujemo še vsaj dvesto drugih. Pa mislile, da jih je lahko dobiti? Varjenje nikomur nI več zanimivo! Občutek jc, da hi v Sloveniji vsi radi živeli samo nd trgovine, nismo pa pripravljeni tru-doma vlagali v nastajanje nove dodane vrednmt).«
mednarodnem razvojnem projektu razžveplanja dimnih plinov, nastop na svetovnem sejmu Achcma v Frankfurtu in Šc bi lahko naštevala.«
Uspešno so izpeljali Številne projekte, med njimi gre posebej naglasili remont petega bloka lermoelektrarnc Šoštanj, na Dravi so v pogon spravili dva agregata - OžboU in Viihred, /ačelis projekti na Savskih elektrarnah - Došlanj, v Acroniju Jesenice zaključili projekt modernizacije VOD- naprave, ki bo povečala proizvodnjo ncrjavnih jekel, veliko so delali s Cinkarno Gclje. nadvse pa so ponosni na njihovo prvo komunalno čistilno napravo, ki so jo postavili doma. v Šmartnem ob Paki. »Odlične reference iz
domačih logov so priložni'»st, da gremo s temi napravami naprej. Slovenija je dežela majhnih mest, ki bodo potrebovala veliko majhniličisiilniii naprav, gra-jenili za nekaj sto oziroma nekaj tisoč prebivalcev. Naš cilj je pokrili te potrebe,« pravi generalna dirckiorica.
Leto 2004? »>Projekli, povezani z varovanjem okolja, bodo šc naprej v središču, veliko pa si obetamo tudi od st">delovanja v slovenskem ekološkem grozdu. Računamo, da bomo uspeli kandidirati za evropska srcdsiva pri postavljanju tehnološkega oziroma inovacij.skega središča, a to je le nekaj načrtov, ki smo sijih zastavili za leto 2004,« pravijo v Esotechu.
Dohíťťk povcH iijcjo 7M 25 odslotkov loliio
Letaš so v (iorcnju nadaljevali povprečno načrtovano letno rast čistega dobička, ki ga zadnjih sedem let povečujcj<^ za 25 odstotkov letno. Prihodnje leto načrtujejo za več kol 200 milijonov tolarjev prihodkov, čisli poslovni izid pa naj bi znašal 5,4 milijarde tolarjev. Prihodnje leto načrtujejo koasolldirane čiste prihodke cxi prodaje v višini preko 200 milijard tolarjev, čisti poslovni izid pa naj bi v letu 2004 znašal 5,4 milijarde tolarjev.
napovedujemo vseh investicij v skupini Gornje v letu 2^)04.« léliko pretresov .çe d(^ja v mno-gih podjetjih, (iorettje je tnlno, poT^iatui kot uspemo slovensko podjetje. Tu in latn pa se sllu, da tudi vas kupujejo tujci. Kakšna je torej vasa usmeritev, boste ostali slovensko podjetje? »Res je. daje pomen Gorenja vslovenskem prostoru izredno velik. Zadnjičsmo nekje gledali neke statistike in ugolovi-11, da je kar 12 odstotkov celotnega izvoza proizvodov v Sloveniji (lorenjcvcga, v celotnem slovcaskcm izvcvupa imaCiore-nje sedemodstotni delež. To so ogromne številne in kažejo na to, kako pomembno je to naše podjetje v slovenskem merilu. Pa ne le v slovenskem, ludi v evropskem merilu. Sodimo namreč med 7-8 proizvajalcev beie lehnike v Evropi, načrtujemo pa, da bi v naslednjih 5 do 6 letih prišli med 5. mesto in da bi v naslednjih letih presegli
magično mejo milijarde evrcw Jelnega prometa. Ambicija vodilne ekipe v ( iorenju je, da želimo poslavljali (")sin>vc samostojne lusii, samcslojnega razvoja Gorenja. Trdimo, da je to možno, da imamo nekatere konkurenčne prednosti, na kalerih smo gradili v preteklosti, in nekatere nove, na katerih bom(3 šc vztrajali ludi v prihodnje in poskušali, dii bomo z laslno rastjo, pa morda ludi s kakšnim prevzemom katerega izmed manjših igralcev predvsem v v/hodni in jugovzhodni Evropi rasli tudi na zunanji način.« (forenjeje torej preti norimi izd' vi, tudi vi osebno? »Pripravljeni smo nanje, pri vsem skupaj pa je pomembna tudi sreča. Ampak sreča je, tako sem p«.)udaril tudi na zaključnem srečanju z našimi delavci, vedno na strani hrabrih. Verjamem, da bo ludi v letu 2004 na naši sirani.«
73 novih stanovanj
Ýaí di>lgo v Velenju ni bil zgrajen noben večji stanovanjski blok,viorek pa sta župan \icsl-ne občine Velenje Srečko Meh in glavna direktorica Veg-rada Hilda 'Ič'ivšak položila temeljni kamen za izgradnjo 73 stanovanj, ki jih bo Vegrad zgradil do konca leta. Dobro polovico slano vanj bosta kupila Mcsina občina Velenje in Republiški stanovanjski sklad, preostala pa bo Vegrad prodal na trgu.
■ mz
* * *
/ \ \
***
' / Hvala vsem, . I kiste ~ /, \ \ izpolnjevali \ \ kupone za
; "Naj osebnost leta 200r '
■ -
Mestni občini Velenje in
v
občini Šmartno ob Paki.
UTRIP

OD SK€De DO TORKA • ÇVI€T IM DOMOVIIMA
m

Srrda. 31. dereinhra
Zaključek slarega in vstop v novo leto jc lokrat prcccj pokvarilo vreme. Dež pač ni bil prijazna popoinica za pričakovano zim-jiko idilo, pa vcnUar so si ljudje dali duška» ludi prireditve na proslem so bile večinoma precej obiskane. Vse več ljudi po svetu namreč pričaka prihod novega Icla nn uli-ciih večjih mesl, ob glasbi, o^jcmelih in vsesplošni zabavi.
Pape? Janez Pavel II. se je v bî\ziiiki svetega Petra od lela 20(J3 pcwlovil s Iradicional-no molitvijo Tc Dcum.V zahvalni masi na sih'cslrski večer, ki se je jc udeležilo na tisoče vcmikwje papež p(Tml k miru, "Marija, kraljica miru, princsi nam dneve miru, za Rim, 7-a llaiijo,7a Evropo in za vcssvcl,"je molil.
Papcf. je izrazil ludi zahtevo po novem mednarodnem redu, ki bi reševal konflikte in zagotavljal mir med narodi.
Predsednik države Janez Drnovšek pa jc med drugin^ v svoji novoletni poslanici dejal, da je prav, da se v letu 2004 spomnimo predvsem bolnih in onemoglih ter (judi v materialni in duševni stiski in jim po svojih močeh skakamo pomagali.
Metropolii in ljubljanski nadSkol'Franc Rode pa je poudaril potrebo po spravi, saj preteklost se vedno razdvaja slovenski narod.
Na^a drsava pa se je od leta po.slovila z dobro popotnico. Inflacija jc bila celo nižja od napovedane in je dosegla 4,6 ixisiotkov, šc leta 2002 pa je bila 7,2 odstotka.
Posadka, ki je trenutno na Mednarodni vc.s<'>ljsk! postaji (ISS), vesoljca Aleksander Kaleri in Michael Foci, sla leto 2004 pričakala kar l6-krai, saj jc pastaja v 24 urah prepotovala 16 časovnih pasov Zemlje. Na vesoljski ladji sicer velja grecnwiški čas, zato sta vcsoljca uradno praznovida prihod novega lela iri ure po polnoči v Moskvi.
Odrlck« I. jiiniiarja
Svet je po prečuli in naporni noči večinoma počival, zalo je bilo tudi zanimivih dogodkov bolj malo. Bolj se jc prcj>tevalo opravljeno delo in sanjarilo o novih načrlih, predvsem pa počivalo in nabiralo moči za nove napore v novem leiu,
Irska je poslala predseduj^'JČa EU in bo to nalogo opravljala do 1. julija. Tako bo pripravila tudi dobrodošlico novim Članicam. Vsako od pristopnic bo pozdravilo eno od irskih mesl. Slovenijo Limerick (njihovo ireljc največje mesto).
Slíwenija pa je prevzela enolclno predse-
dovanje Srednjeevropski pobudi. SEP združuje 18 dri^av srednje in vzhodne Evrope, sedem pa jih bo 1, maja vsiopilo v EU.
V Španiji, Veliki Briianiji, na Danskem in Portugalskem jc z današnjim dnem stopil v veljavo skupni evropski zaporni nalog. Gre za enega izmed konkretnih elemeniov vse te.snejšega sodelovanja članic.
Niis pa lelos na pt)litičnem področju čaka izjemno zanimivo Iclo. Junija bodti evropske volitve, jeseni parlamentarne, Se pred lem pa seveda vstop v Evropsko unijo, ki bo temeljilo spremenil način odločanja In odm^ med vlado in parlamentom. Ze v začetku leta pa se nam obeta referendum o najbolj vroči politični temi lanskega lela, o izbrisanih.
Nadaljuje se ludizgodl^a odžamiji v Sloveniji. Trenuino teče zbiranje podpisov v podporo pobudi za retercndum.
I\ick« 2. januarja
l Irva^ka socialno-liberalna stranka (I ISLS) jc s Hrvaško demokratsko skupnostjo (1IDZ) podpisala sp<irazum o podpori vladi Iva Sanaderja. EISLS bo v vladi predvidoma dobila štiri dr/:avnc sekretarje in deset pomočnikov ministrov. Sanader skušat i umirili predvolilne politične sirasli z dc^kaj spravljivimi toni do Skwenije in Srbov.
Zato pa razpoke v raz-širjeni EU šc vedno burijo duhove. Predsednik Evropske komisije Prodi je izjavil, da bo Evropa dveh Idirosii neizogibna, čc se voditeljem EU letos ne bo uspelo uskladiti glede nove evropske usiave.
^ihola, 3. jamica_
Kar okoli 3000 otrok ima neodgcwornega enega od staršev, ki nc plačuje preživnine ali to plačuje neredno. Tudi zato bodo o stikih, prcvivninaii in izvrševanju roditeljske pravice namesto centrov za s<KÍalno delo od maja dalje odločala sodišča.
INledelja, 4. januaija_
Slovcmki avtoprcvozniki so spet zagrozili, da bodo, Čc jim država ne bo zagotovila d(Wolj dwolilnic za prevoz preko Avstrije, za tovorni promet zaprli mejne prehode. Kaj si ostíúi Slovenci mislimo o takšni obliki protesta, jih seveda bolj malo zanima.
Britanski premier Tony Blair, ki zelo rad posnema svojega vzornika Busha, je nenapovedano obiskal svoje vojake v iraški Bas-ri 1er sc jim zahvahl za njihovo uspešno vojaško udejs Ivo vanje. Ob obiskuje dejal, daje bil nekdanji režim Sadama llusseina
"odvraten". Poudaril je tudi, da dn^ave, ki razvijajo orožje za množično uničevanje, predstavljajo nevarnosl celotni varnosti v svetu. Seveda je ob tem odmislil lisie, ki so na «pravi poti«.
Na Marsu je uspešno pristal robot ameriške vesoljske agencijc NASA, ki je na /emijo že ptwlal prve čmo-belc posnetke Rdečega planěla, kmalu bodo sledili ludi barvni, robot pa bo odšel še na sprehod po marscwi površini.
hnio(ieljck. 5, januarja
Uredniški kolegij Dela je za osebnost leta 2U03 časnika Delo Izbral filozofa Tincta 1 lrit>aija. Kot so zapisali v svoji uiemeljii-vi, je nagrado dobil zaradi tega, ker je v svojih razmišljanjih o slovenski prihodnosti in odgt>vomo.sti za rcsnico povedal mnogo stvari» ki so preprosto morale bili izrečene. '"Predvsem lo, da /a prihodnost slovenskega naroda ni vseeno, kaj piše na državnih spomenikih tistim žrtvam, ki so jih na skrivaj pobili po koncu vojne. Da je razlika med u.smrtitvijo in ubojem tako pomembna, da lega preprosti) ni mogoče spregledali."
Kranjska Sava jc objavila javTio ponudbo za odkup dclnic družbe Naravni park Terme 3000 Î7 Moravskih Toplic. Gumarji se torej vse bolj vidijo v turizmu.
Prvič v 50-lelni zgodovini letalskega potniškega promciaje Alrbas prehitel ameriškega tekmeca Boeing. Medtem kc^ je Airbus lela 2003 za svoje naročnike izdelal 300 letal, se vodilni ameriški letalski koncem Boeing lahko pohvali zgolj z 280 izdelanimi letali. Jc pa Boeing dobil velika nart^čila domače vojske za izdelavo vojaških letal.
Torek. 6. januaija
V iranskem mestu Bam, ki g<i je prizadel katastrofalen potres, so pokopali žc 32.000 ljudi. Brez svojih bivališč je tako ostalo približno too prcliivalccv. Okoli 8500 pa se jih še vedno zdravi po bolnišnicah. Potres z močjo 6,3 stopnje po Richterjevi lestvici jc jugovzhod Irana sirescl 26. dccembra zjutraj.
Bo Srbija dobila vlado narodne enotnosti? Demokratska .stranka Srbije, ki bo verjetno dobila mandat, se bo o novi vladi pogcwarjala z vsemi strankami, predlagala pa vlado, v kaleri bi bili predstavniki vseh strank. Tako namreč razmišlja Vojislav K<3Štunica. Na volih/ah v Srbiji so sicer zmagali Šešljevi radikalci, a so brez pravih možnosti, da oblikujejo vlado.

Tudi prvi niso vedno najboljši
se je začelo! Za nekatere zares sicer Šele v ponedeljek, š-^za mnoge že iiiJi pni dan. Ali hirpn e mintue novega ^ leta. Med ie goiovo sodijo zdra\'niidy med njimi pa v novoleini noči velja posebna pozornost porodničarjem Navadi/i smo se ře, da kar čakamo, v kateri porodnišnici ho prn^ekal na svet pr\'i novorojenec. Toknii je naši državi la Čast pripadla celjskih Veseli dogodek pa je še kako povezan z našim ožjim območjem, saj je dojenček, ki se je rodil že pr\'o minuto novega leta, sin siarše\' iz Caherkpri Š(xstanju. Mali Ur/xin je tako pn'i Slovenec letošnjega leia! Ob tem vaelem dogodku vzbujajo skrb k podatki, ki jili tudi vedno nanizajo ob prelomu leta: v celjski pcirodntšnici se je Število rojstev i a ni v primerjavi z letom poprej znova bistveno zmanjšalo. Kar za pet dobro nairjMnUi nizredov. C)ptimi\ii ob tem pravijo, da je upad rojsie\' w tej porodnišnici morda v dobršni meri lereztdtat tega, da se večsiaršc\' odloča za fXirode v sosednjih ponjdnišnicak A kaj ko tndi podatki za vso državo niso kaj boljši.
in ko se eni veselijo lega. da Je hfopni. vedno ni tako. Wenjčani niso bdi nič hi j veseli, ko so z\'edeli. da je bila Katarina Sreboinik med pr\Hmi, ki se je na pn^em teniškem iiimirjn v (em letu morala poslovili žc v pn^em krogn. Ki)t tudi privrženci nogometnega strokovnjaka z našega območja Bojana Prašnikar-ja ne (a sam gotovo ne), ko se kot ena pnili afer j)oja\'ljapogreva nje dogodka izpred let, ki naj bi metal senco na delo tega nogometnega stratega, in ko smo že pri .'iporti t: z našega območja so tudipn'c letošnje ^)vorice o pomembnejšem prestopu. Vratar Gorenja Gorazd Škof naj bi prestopil v vrata celjskUi pivovarjev Tudi med ministri je pni v ncnem letu padel v nemilost lati z n/išega konca, prometni minister Jakob Presečnih, Tolcrat ne ravno zaradi prepočasne izgradnje našega a\'ioceslnega križa, ampak zaradi vnovičnih teža\' z avloprewzniki zaradi dovolilnic. Tokrat se je zapletlo s sa'iednjo Avstrijo, ki se pri pnvozih tovornjakov
preko njenega ozemlja noče pokorili Evropi VWenjese je zgodil Še en pomemi^n dogodek, tudi pni le vrstev državi. Gorenje je ze na pni delovni dan v noi'em letu predalo nanwnu nov sodobni logistično-skladiščni center Zaradi njega je imelo precej deia\'C(^'zelo deUA'ne l^ožično-nowletnepraznike. V M chibu uvajajo novo pot poslovanja, saj se je izkazalo, da po .'Harem ne gre več. Na now pol so z mm m letom stc^iJi ludi v velenjski h dturi, saj je s koncem leta x^el.dov stari htitumi center Ivana Najfoinika. Z novim letos sta se rodila dva jm na hdtuma za\xida: kot so pred časom sklenile »lyabice« v občinskem s\'eliL Novo leto naj bi začeli ludi bolj zdravo; Če več zdravja pomeni to, da smo podražili cigarete in s tem morda koga prisilili, da je vsaj omejil to nezdravo ntnmlo, če cigaretam že ni dokončno rekel adi jo. Pri bencinu je Nlo dntgače, saj .'^o se nekatere vrste podražile, dnige pocenile. Žal nisem zasledil podatka, da /w z novim letom kje povečali plače, čepra\' bi bdi mnogi tega ssevcda zelo veseli in treba hi bilo! Še posebno po »težkem^ decembru, ko je bdo treba kupovati darila za tri vesele dobrotnike, pa Še za veselo pnislavljanje praznikov, i)ecemberje mesec, ko si trgovci manejo ivke. Jn mesec, ko gre kupcem denar najhitreje ii rok. Ib nekaterih podatkih je v našUi trgovinah promet porasel vsaj za petino, ponekod še bolj. Vtem prazničnem časit pa smo v z\'eziz denarjem ali plačami lahko s/ioznali, kako so stvari relativne, Slišali smo za nekajurno prekinite\' dela v novogoriški igmlnici in za grožnjo po Še daljši prekinit ii dela. Če delodajalci ne bodo izpolnili zahtev zaposlenih. Slo je sewda za plače. A ni.so stavkali taki. ki zaradi plač težko jx>vežejo začetek mtmv/ s koncem, ampak taki ki dobijo vsak mesec prejemke, o kakršnih se večini za[)oslenih še sanja ne. Pa ni Čudno, da v tem primeru slavhijoči v javnosti niso imeli podpore.
Potrebe so pri nas očitno vse bolj različne!	■ k
žabÍQ
p©rspektivct
Zabava, začinjena z grenkobo
Jure Trampuš
^^edeli smo razpršeni po klopeh ljtd> Ijanskega mestnega kina. Večja LJ gluha množica požrešnih jV-molj^diov je namreč utripajoče slike nek-Ui drugih življenj že zdavnaj jxtttsnila na asfaltno ob\'oznico, tako daleč od sicer zgolj navidezne urbano.'^li slovenske prestolnice. V Komuni nas ni bilo
veliko, a veČ^ kot jih je navadno v času Kolo.seja. Vseeno pa smo bih del stoiiwčih, ki so si v zadnjih mesecih ogledali Kajmak in marr}ielado, največji slovenski filmski hii od osamo.svojitve dalje. Sedeli smo po skupinicah, po dva, po tri, v malo večjih in manjših, ravno toliko sinm, da s/no lahko pri'^'hi.škovali sosedovemu smislu za humor. Kajmak in marmelada manipulira s stereotipi, pravzaprav jih izrablja, da f lahkotni predvidljivi, a zabavni štoriji ugaja svojim gledalcem. Se\'eda ugajanje ni edini namen filmske pri^wvcdij a je potem, ko se prižgejo luči^ v veliki veČini primerov edini, ki ostane. Film je na pni pogled k preprosta zabava o lenih Bo.'^ancih in nad jod la rjih. ki sproža salve smeha. Slovenci se smejejo iUmncem, Bosanci pa .'ie .smejejo Slovencem. iJomačini se smejejo sten^otipom o jfižnjakih. južnjaki pa se smejejo stereotipom o domačinih, i.e redki so listi ki se smejejo vsepočez, ali pa tisti, ki so tiho.
Tako je recimo takrat, ko sose v neki domaČi go.stilni čfsiokn ni Slovenci veselo napajali z ^ajznarji in n'ajari«, siwlasa vrsta stricev in tel, ki je v Komuni sedela pred mano, nelagodno molčala. Se\ eda pa so se le malo prej, ko je nesrečni filmski Božo Š\'ercal pribežnike. krohota joče suvali pod rebrn, /.godba je bila na drugi strani kinodvorane mvno obrnjena.' krohot ah se je takrai ko je bih ponekod dnigje tiho. Kajmaku in marmeladi je očitno uspelo. A stereotipe si se\'eda ni izmisli Duro. Dejstvo, da se jim je smejalo lOO.OOO in več gledalce\>, razkriva ttidi to, kako zakoreninjeni i' nUsU dnižbi Se\'eda je hkrati potrebno zapisati, da Slovenci ť navdušenem posploše\'anju nismo edini Danci za Švede menijo, da .so največji pijanci Skoti so za Angleže skopi in sthkaííki Zidi so z\'iti, Romi kradejo, vse jeministke so lezbijke, muslimani .so teroristi, Slovenci pa so za Srbe (z raZ' Itko od Slovenk) nespretni ťpostelji Vsaj tole zadnje so me nekoč prepričevah v Beogradu. Zakaj se stereotipi sploh pojavljalo? Površne impresije, nenifiančna percejK ija, iracionalna generalizacija neke shtpine ljudi f>ogosio liste, ki jo (poznamo slal^ ali jxj še to ne, je o lastni skupini na\'adno poziti\'na. o dnigi pa mešana, večinoma negativna. Stereotipi pomagajo osebni imaginaciji, organizirajo vredno.stni sitem, vzbujajo občutek lastne superiomo.ni kodirajo, a pravzaprav ovirajo medsebojno komrmikacijo, v odsoino.'iti pravih odgovorov zapolnijo prazn e prostore. Na\'adn o se poja\ I jalo zara d i nezfianja, večkrat zaradi lažnega občutka ogroženosti k njihovemu ol^Hkovanju pa vsaj v modemi dnižbi veliko pri.spevajo k ffoenos lavlja nju nagnjeni mediji Pa tudi o.'iebno.ftne izkušnje s posamezniki iz siereotipizirandi shipin, iz kateriJi kri\ično na.stajajo splošni sklepi
Kljub njdiovi pogostosti pa so v veliki meri negativni, tako za tiste, kijih prizadenejo, kot za tiste, kijih gojijo. Ali, ki jih gojimo. Ce je jiim Kajmak in marmelada vsaj majhen del izmed množice gledalcev opomnil, da smo ljudje naprej posamezniki in Šele potem pripadniki množice različnih identitet, šc zdaleč ne zgolj nacionalne ali verske, bo zabava vsaj malo izboljšala tudi realnost. A še zdaleč se ne slepim, stereotipi so namreč tako zelo zakoreninjeni, da jih tale film seveda ne ho premagal, .hiznjaki Ijodo še zmeraj takšni kot jdi viiJijo domačini In ludi obratno. Drugi so dmgi/n seveda dmgačni, a narobe je, če la drugačnost razdvaja. Stereo t i/H namreč postavljajo meje, ne pa povezujejo ljudi /.iveti sam in enak med enakimi pa ni ravno prijetno.
107,8 MHi FM 88.91! FM

GOSPODARSTVO
Gorenje Orodjarna potrebuje več prostora
Najbolj urojono podjetje \va iiivoju regije in države že išče uovi) prosloiske rešitve - Vsiopa v lili se ol) dobrih posloviiiti rezultalih (in ()l)etih) lie l)ojijo
Lamko leto je bilo 7a podjetje Gorenje Orodjarna jubilejno deseto, poslovno pa zelo uspešno. Kar za 35 odsloikov so povečali prihodke podjetja, oh tem pa so posebej veseli, ker so pridobili še \eč kupcev doma invUijini, predvsem s podrtxSja avtomobilske induslrije. Direktor Mnrian Kovač pa nam je v pogovoru razkril še več podrobnosti-
2003 « b<?.'ií€Zap(mifíiU Ituli Zffradi dveh visokih priznanj Tja urejeno okotje, ki sieJih prejeti od Gospodarske zbornice in Turistične zyeze Shi'enije. 7jna» fiaíi síe v Savinjsko^MÍeski refii' ji in tudi na državni ravni. Kaj zaposlenim podjtíju pomenila (i d\'epriuianji'/ "V letu 20U3 srno praznovali doselo oblelnieo ustanovitve na^ga podjetja, Lahko rečem, da smo vsa la leta veliko pozornosti namenjali ludi urejenemu
delovnemu okolju. Vprvili lelih nismo mogli veliko vlagali v lo, saj jc bil lakral čas za preživetje. V zadnjih letih pa smo se tehnolc^ko dobro opremili z naj-sodobnej.^o opremo, pridobili smo veliko novih, mladih kadrov, nemalo pa smo se posvečali ludi urejenosti našega okolja. Zavedamo se pomembnosti urejenega okolja, saj delo v prijaznem okolju motivira in spodbuja Še k boljšim rezultatom. Izdelujemo vrhua-ska orodja najbolji^e kakovosti, to pa zahteva izjemno natančnost. Izgled podjetja je pomemben tudi za naše kupce; vsakdo rad pride v urejeno podjetje, saj mu že 10 vlije zaupanje. Zato lahko rečem, da smo bili vsi zaposleni obeh priznanj zelo veseli."
Urejanju delovnega okalja sle se
posvečali postopoma. Je deh
končano?
"Najprej smo preuredili gar-
derobe in kopalnice v proizvodnji, poiem smo zamenjali tlake v halah, pobarvali stroje v prijaznejšo podobiî in posodobili prt»-tore za konstrukcijo, tehnologijo in spremljajoče dejavnosti. To smo končali leta 2002. Danes lahko rečemo, da že leto dni delamo v podjetju, ki je prenovljeno od nog do glave."
Kako pa Je s prostorom, f^a
/e se dovolj?
*'Ne. Prostorska siiska je naša realnost. Število zapt^slenih se je povečalo na 222, realb.acija je v zadnjem letu za 35 odstotkov višja kot leto prej. Proizvodna je zelo natrpana, zato moramo letos najti re.šilev, kam in kako bomo preselili vsaj del proizvodnje. Novih strojev nimamo več kam namestiti. / upravo bomo skupaj Iskali rešitve, opcij pa je več. Kaj bolj natančnega pa je zaenkrat nemogoče reči.**
Ste s poslovnimi rezuiiati leiu
Direktor Gorenje Orocf/ama Maijan Kovač: "Dobri kadri v našem poslu nimajo cene, tâko pomembni so. *'
2(f03 povsem zadow^ijni? "Vsekakor. 35odsioikovviSja realizacija pomeni zelo velik skok. Dosegli smo v.se zastavljene cilje; izvfjz smo povečali za 50 odstotkov. let(xs bo prvič znašal dobro milijardo tolarjev. To je pomembno tudi zato, ker delamo za najzahtevnejše kupce s področja avtomobilske
industrije. Pridobili kar veliko dobrih reterenc, kar je dobra osnova za prihodnost. Skoraj polovico naših proizvodov delamo za CJorenje - gospodinjski aparati, kjer sledimo njihovim investicijam. Lani smo ob 10-letnid predali namenu tudi nov center za izdelavo termo Ibrmik orodja, ki se je izjemno izkazalo in d(weglo zelo dobre rezultate."
letošnje leto ho zp fiospodars/ve' nike v tnaničem prelomno. /. maj ho hitro tu. Se ga v vašem podjetju kaj bojite? "Zavedamo se, da z vstopom v EU za nas ne bo bistvenih sprememb- Na tem trgu delamo že nekaj časa, po/namo kupce in njihove zahteve. Kakovostno delo je pač treba nadaljevati in dasegati dogovorjene roke."
Evropa ho v/rogo, marsifge se je hojijo tudi Zûto, ker .fe niso icvpe-li pridobili vseh potrebnih certifikatov kakovosti. Kako je pri va.i?
"Pred dnevi smo spel imeli presojo za pridobitev enega od certifikatov kakovosti 9000 -20l){). Presoja je potekala nemo-
teno. /-adnjih 8 let, odkar smo pridobili certifikate kakovosti, vemo, zakaj to počnemo. Zato, da smo boljši in Še bolj konkurenčni. Na tem področju pa nas čakajo še novi izzivi; mislim predvsem na standard TSE za avtomobilsko industrijo. K pridobitvi bomo verjetno pristopi-hvietu2t:)04."
•SV lahko Gorenje Orodjarna v
letu 2004 se razširi?
•^Kiikor trenutno kai^ejo sklenjeni posli, lahko upravičeno razmišljamo o tem. Seveda moramo najprej najti dodaten prostor, kar verjamem, da Ix^mo rešili. Drugi problem so kadri. Vedno znova poudarjam pomembnost le-leh. V našem poslu dobri kadri nimajo cene» tako pomembni so! Težko je dobili dobre kadre, veliko lažje je kupili siroj ali dober računalnik- Zato se '/.C nekaj časa veliko posvečamo dolgoročni Štipendijski politiki in omogočanju pripravništev mladim .strokovnjakom. Potrebujemo predvsem orodjarje, obdelovalce kovin in strojne ter diplomirane strojne inženirje."
■ Bojana Špegel
v Tešu so vedno na pre i
Skozi vse leto pod polno obremenitviio -Plan izpolnili že v začelku novenibi^a - V l ekoidneni času opravili izredno zafiteven ix^niont petega bloka
Mira ZakoŠek
Hidrometeorološke razmere so bile vse od predlanskega oktobra izredno slabe, 'Ib je vplivalo na to, da hidroelektrarne niso pošiljale v omrežje dovolj energije. Velik del primanjkljaja so pokrivali v termoelektrarni Šoštanj, kjer so obratovali skoraj ves čas s polno zmogljivostjo. Za njimi je torej uspešno, a naporno leto. »Uspešno, pa tudi peklensko!« pravi njihov prvi mož, direktor mag Uroš Rotnik, '/akaj peklensko? »v čisto pravem pomenu besede. Polno smo delali, tudi v peklenski vročini, ki je najbolj »tolkla« ravno včasu ol^sežnega remonta na bloku 5. Bilo jc naporno, saj so bili roki tempirani dobesedno do sekunde. A bili smo uspešni - vse zastavljeno smo dobro izpeljali.« Skoraj vedno, ko smo poročati o vašem delu, smo ^tvorili, da so vsi vaši hloki polno ohremcn-jeni, tako je bito vsaj do začetka novembra.
»Letos smo res dokazali, da smo sposobni proizvesti velik del slovenskih potreb po energiji in da se lahko v trenutku odzovemo na spremenjene potrebe. To je dokaz, da z napravami in objekti dobro gospodarimo in jih vzdržujemo. Na našo termoelekiramo smo lahko pomxsni.« Ravno vi ste hiti tisti, ki ste kar nekajkrat preprečiti električni mrk v Sloveniji? »Tudi na to smo lahko ponosni, vendar pa si želimo, da bi
bilo takšnih nenadnih potreb čim manj.« Prazfiične dni v mmtgih kotek' livift v Šaleški doHni združijo še s kakšnim dnevom hdek/ivnefia dopusta, ustavijo proizvodne trakove in zfi nekaj časa zfípro podjetja. Pri vas to ni mo^-e, kahf delate med prazniki? »Vedno delamo, 24 ur na dan, ob delavnikik st)bolah, nedeljah in praznikih. Ljudje potrebujejo elektriko tudi ko so prazniki, takrat si še posebej želijo tople, svcile domove. Vse naprave morajo bili pod nadzorom, res pa je, da v času, ko industrija ne dela, obratujemo s polovično zmogljivostjo. Obremenilev pa jc txlvLsna tudi od zunanjih temperatur, saj proizvajamo, kolje znano, tudi toplotno energijo za ogrevanje SaleSke doline.« in kako .\ie uresničili lanske načrte?
»Plan smo izpolnili že v začetku novembra, ki pa je bil dovolj deževen, da so se lahko naše naprave «ohladile«. Letni plan pa bomo kljub vsemu presegli za 15 odstotkov.« V Termoelektrarni Šf^tanJ veiiko raznùsljaie. kako ho pri vas p4) letu 2007, ko ho prenehata z/v* tjayska doba prvim trem, vašim najstarejšim hlokom ? »Takoj po uspeštío opravljenem remt^nlu petega bloka, septembra lani, smo se intenzivno lotili izdelave razvojnih načrtov, seveda v sodelovanju s Moldin-gom Slovenske elektrarne, katerega sestavni del smo. V tem času pripravljamo projektno dokumentacijo in optimistično pričakujemo, da bodo usmeritve, s katerimi bi .se obratov a I na moč Icrmociektranic Šoštanj povečala» sprejete v prvi polovici letošnjega leta.« Torej računate, da bo šaleći ter-moener^ski gifiatd tudi v pri' hodnje eden najpomembnejših slove/i.'ikih dobaviteljev dehriČne energije?
»Ostati želimo največji proizvajalec električne energije v Sloveniji in upam, da nam bodo načrti to tudi omogočili.
Bralcem Našega časa pa želim dobro oskrboz elektriko, pa da bi bili srečni, veseli in zadovoljni.«
Vam pa želimo energično leto in seveda uresničitev optimistično zastavljenih planov!
Uspešno leto za Premogovnik
Narníísto 2,7 milijarde tolarjev načrtovane izijiibe je 1)0 le za 200 niililoiîov - Zaradi suše in dogovora s Hrvaško o NKK nakopali več premoga - Letos načrlnjejo izkop 4,1 milijona ton premoga
Milena Krstič - Planine_
Velenje - Leto 2003 je bilo za Premogovnik Velenje težko in trdo, februaija tudi zelo žalostno leto, a poslovno izjemno uspešno, ocenjujejo v vodstvu podjetja. Rezultati bodo veliko boljši, kot so se jih nadejali na začetku- Računali so, da bodo pridelali za 2,7 milijarde tolarjev izgube, dejansko je bo za okoli 2no milijonov tolaijev.
Brez dvoma je k takemu rezultatu pripomoglo vreme s su-Šo, ki je zajela vso Evropo-Nizek vodostaj je botroval večjim potrebam po îermoe-nergiji, na roke pa je Premogovniku Šel tudi dogovor s HrvaŠko v zvezi z Nuklearno elektrarno Krško. »V svoje načrle smo morali vključili dodatnih 485 tisoč ton premoga in leto sklenili z nakopani-mi 4 milijoni 220 tisoč tonami premoga. To je od nas terjalo dodatne napore. Še zdaleč ni bilo tako lahko uresničiti, kol se kaže na pogled,« pravi direktor dr. Evgen Dervarlč.
V Premogovniku načrtujejo, da bi lelcis lahko nakopali 4 milijone 100 tisoč ton premoga, pri čemer se nadejajo, da bodo s Holdingom Slovenske eleku-ar-
VseiTir ki sle me predlagali In zame glasovali v akciji Naj osebnost 2003, se iskreno zahvaljujem.
poslanec v DZ Jožef Kavtičnik
ne u-spcli podpisati dolgoročno, desetletno pogodbo, ki bo njihiv vo ptîslovanje na dolgi rok opredelila tako količinsko kot poslovno.
S 1. januarjem se je iz Premogovnika Velenje v hčerinsko podjetje HTZ »preselilo«
189 delavcev, ki so delali na vzdrževanju in urejanju traas-portnih naprav, od teh je 117 delovnih invalidov. vS povečanim zaposlovanjem v HTZ, ki je invalidsko podjetje, je soglašalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
TrendNET
v
RAZPIS
Pridružite se nm v prijetnem delovnem okolju v kolektivu Trendnet d.o.o., saj želimo razširiti našo ekipo, zato k sodelovanju vabimo:
1, TRGOVSKEGA POSLOVODJO
za delo v prodainem satonu računalniške opreme v Nakupnem centru vVelenju www.prodaialna.com. Zaželjeno je poznavanje trga sodobnih tehnologiji.
2. SISTEMSKEGA IHZEHIRJA
Od Vas pričakujemo visok nivo računalniških znanj, MCSE ali vsaj MSCP Nudimo sodelovanje v ekipi vrhunskih strokovniakov» strokovno izpopolnjevanje, delo na področju
novih tehnologij (vamost, povezlljivost, cerWkati.....) In
stimulativno nagrajevanje.
Vašo pisno vlogo prfčč^jemo v roku 6 dni od objave na naš naslov:
TrendNET d.o.o..računalniški Inženiring, Šlandrova cesta 6a, 3320 Velenje, s pripisom: za razpis.
ANKETA
Novo leto v očeh županje in županov
Malo pred novim letom smo poklicali župane s tega območja z željo, da nam razkiljejo, po čem si bodo - osebno -zapomnili obdobje, ki mu je v tistih dneh jemalo sapo - Eni so povedali, drugi so zapisali.. •
»Pred nami je investicijsko bogato leto«
Srořko Meh, župan iiu^slno občino Velorijc:
»Ob i/lckajocom Iciu najprej /ahvala vsem, ki sle pomagali, da smo Iclo 2003 a^peSno skleoilL PrupriCan pa sem ludi. da jť energije dovolj, da bomo nadaljevali enako uspešno.
V	letu 2004 imamo veliko naćrlov, ki so vezani na razvoj gospodarstva, na delo lokalnih skupnosti in vsiop Skwcni-jcv Evropsko unijo.
Za mesino občino Velenje bo lo zagotovo uspcSno leto. Bo jnvcsljeijskobogalo,sajje proraiîun i/jemno razvojno naravnan in popolnoma usklajen vsvc-lu mesinc obCine Velenje. Od leiuánjega pa je viSji kar /a 50 odsioikov, in sicer na raêun sredstev, ki smo jih uspeli U'^Sno pridobili I? sredstev evropskih strukturnih.skladov. Nadaljnji razvoj bomo tudi v prihodnje zelo skrbno načrtovali in predvidevam, da bomo že sredi prihodnjega leta sprejemali dvoletni proračun, torej za obdobje 2005-201)6. 'Ib je izjemno pomembno, saj je investicije, še posebej dolgoročne, tako mnogo lažje usklajevati.
V	prihodnjem letu bomo osrednjo pozornost namenili dokončni ureditvi knjižnice, obnovi kuUumega doma, zimskega bazena. dok<mčanju Rdeče dvorane (predvsem s fmančnega vidika). ťaka nas evropsko r(^komctno prvcastvo, pa Številna praznovanja ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Zelo vesel sem tudi, da bomo gradili stan<ivanja, medpodjetniški izobraževalni center inše mnoge druge nakr/be. Računam na dobro sodelovanje, saj brez lega ne bo možno uspej>n(^ uresničili prav nobene naloge.«
Zadovoljen sem
Alojz Podsoisek. župan občine Šinarino oh I^aki:
»V leto 2003 sem stopal z nekoliko nelagodnimi občutki, saj sem vedel, da bom moral uskladili svoje službene dolžnosti z župansko In seveda z obveznasiml, ki jih terja upravljanje kmetije 1er družinsko življenje. Ob izicku leta lahko rečem, da mije predvsem s pomc*íjt> sodelavcev, družine ter prijateljev uspelo narediti veliko tistega, kar sem si nekako zadal /a naJogcx 'íbrej sem zadovoljen.
Ti občutki so danes šc prijetnejši, saj jc hčerki Urški uspelo diplomirali na Fakulteti za družbene vede, sin Anže pa je zelo dober dijak 3. letnika sporlne gimnazije v Ljubljani.
Tik pred koneein leta bomo nazdravili moji mami ob njenem 91. roj.stnem dnevu zvinom leta^nje letine iz mojega vinograda, ki jc zelo kakovostno in tudi količinsko dobro.
Od leta, ki prihaja, pričakujem predvsem zdravja, razumevanja in toplih medčloveških odnosov. Na.^i drŽavi pa, da bo z vstopom v EU ohranila vsaj večji del svoje narodne prepoznavnosti in .samostojnosti.«
Zame ni bilo nič posebnega
Toni Rifelj, župan občine Gornii Grad:
»Leto, k"i se izieka, zame ("«cbno, ni bilo nič po.scbnega. Sicer pa si ga bom zapomnil po različnih dogodkih. Na mednarodnem področju vznemirljivih in nepredvidljivih. Nekateri so si vzeli pooblastila v imenu Človeštva, ki jim ne pripadajo. Vojna, terorizem je velikokrat samo izgovor za dosego laslnih ciljev.
V preteklem letu sem kot državljan Slovenije bil vcčkral presenečen nad nepotrebnimi vznemirjenji. Pogre.šajn predvsem strpnasi in medsebt^jno spoStwanje in ljubezen. / dobro voljo lahko postorimo veliko več, kot bi laliko. Predvsem so nepotrebne različne aiere, ki sc ponavadi končajo brez epiloga. Nepotrebni so tudi različni referendumi in napenjanje mišic eden proti drugemu.
Nanakîm področjujebilokarnckajpomembnihdogodkov, ki pa so jih mnogi, žal, že pozabili.
Slovenci smo na referendumu izglasovali vstop v OU in NATO. Nedvomno je to največji zgodovinski dogodek leta pri nas. ki napoveduje za prihodnje leto nove ir/ive.«
Prva plošča je ulita
Milan Kopušai ja, župaii olK'^ine Sošlani:
»Ker kot župan in pt>slanec državnega zbora Republike Slovenije opravljam dve zahtevni nalogi, sem neprestano razpet med iošianjem in Ljubljano. /aiiD znam liste redke trenutke, kijih lahko preživim z družino, toliko bolj ceniti in jih kar se da polno izkoristiti.
Med dogodki, ki bodo ostali v mojem spominu in nosili letnico 2003, gotovo sodi vstop hčerke Manje v šolo. Kar dobro seje navadila na nedlete SoLske obveznosti. / modri-ttii nasveti ji rada na pomoč priskoči starejsa hčiTjaša. Čeprav ima komaj enajst let, je letos v mojem spremstvu osvojila na^ najvišji vrh, Triglav.
Ker punci /aio hitro rasteta in potrebujeta vedno več prostora, sva se z Ženo Matejo odločila, da zgradiva hišo. Sedaj namreč še živimo skupaj z njenimi starci. No, prvo plcéčo smo že ulili.
Kljub temu, da imam ogromno dela, sem letos naSel čas in izkoristil ribokwno dovolilnico, ki jo v.sako leto dobim od Ribiške družine Paka. Paka jc čista reka. V njej mora biti ogromno rib. Ne boste verjeli, a ulw se je posrečil celo meni.«
Začelo se je s čudovitim darilom
Ivan Sulunoi^šnik. župan obriiie Mozirje:
»Leto, ki se izteka, je biio zame uspeSno in razgibano. Pt«ebenčar mu daje razigrano in očarljivo družinsko življenje.
ZaČclo so je s čudovitim darilom -rojstvom hčerke Mance. Celo lelo me jc spremljala skrb za hišo, ki jo gadimo in ki Že dobiva pravo podobo.
Pnselxrj si ga bom zapomnil po dolgem in vrt>čcm poletju, po čudovitem družinskem dopustu. V spominu mi bodo ostali družinski sprehodi po Mozirskem gaju in enkratnih doživetjih na Golteh in drugih okoliški hribih.
Veselil sem se vseh pridobitev, ki bodo v pomoč sokra-janom. ObogiUil meje vsak i.skren siLsk roke, prijazna beseda in nasmeh.
Leto 2003 jc bilo zame pasebej p(^mcmbno na novem delovnem mestu z novimi izzivi in nalogami. «
Minilo kot še nobeno doslej
Ciril Ros(\ župan obrine Luče:
»Leto 2003 si bom zapolnil predvsem po tem, daje tako hitro minilo, kot Se mibeno duslej. Celo lako hitro, da v 365 dneh nisem nasel pravega časa dopust, čeprav sem vedno znova upal, da jc do konca se dalcČ, in tolažil družino, da se bo že naSel Čas.
/apomnilsi ga bom ludi p>o tem, da sem se udeležil srečanja dvojčkiw Slovenije, sodeloval na prvem prvcastvu v mrežnem taroku, ki smo ga igrali igralci po celi SUwcniji ob tt^rkih zvečer vsak nasvojem računalniku. Po nekaj letih mijecclo uspelo, da sem se spel vrnil krekreaciji. konkretno k igranju namiznega tenisa. Še veliko drobnih utrinkov odhajajočega leta )>i se našio, če bi sc poglobil v spomine.
Zapomnil si ga bom po vojni v Iraku, po tem, da smo se Slovenci odločali in odločili v Evropsko unijo in NATO. Prave alternative tako íúi tako ni bilo.
Skratka, zame osebno je bilo leto 2003 leto polno dogodkov in tudi zatojc tako hitro
za vstop minilo.«
Uresničila sem cilje
Anka Kakuii, županja obrine Ljubiio:
»Kako sem doživljala in preživljala leto 2003?
Zelo srečno - ker živim v nnrni in relativno varni samo-stv>jni Sloveniji, sem zdrava, imam streho nad ^avo. družino, ki mi sloji ob strani ter me podpira, in delo.
Uspe.sno - uresničila sem cilje, ki sem si jih zastavila lani ob tem času.
Polno - veselim se malih stvari, ki jih imam, in ne larnam za onimi, ki jih nimam. Drobnih dogodkov, ki so mi bogatiti življenje, je bilo kar nekaj. Med njimi ne smem pozabiti okroglega jubileja, ki sem ga praznovala v krogu sorodnikov, prijateljev in znancev. Zelo zadovoljna in vesela sem, ker sta sin in hči končala fakulteti in dobila službo. Moje dni v letu 2003 so prav lako bogatili redki, a zato toliko pomembni sprehodi po naši lepi okolici, branje psiholoi>kih in lahkih knjig 1er kolesarjenje. & dolgo se bom z veseljem spominjala potovanja na Sri Lanko. Ob povratku sem se spomnila pregovorov: povsod je lepo, doma je najlepik?. Ljubt^ doma, kdor ga ima. K temu pa sem pridjala šc: Lepo Ljubno jc ljubili Ljubno.«

JUBILEJ
Naših in vaših petdeset let - od Velenjskega rudarja do Našega časa
V príáijorom rlanku je nanizanih nekaj zanimivili dogodkov; ki so se zgodili v protekloga pol slolelja, ki jih jo na svoj íiacííi zapisal nas caspis: Volc^njski I iidai; Kudai; Šah^ski r udar in Naš ras - Tokial obiavljaino še napovedani drugi del.
24. aprila leta 197« je Volcnje obiskal élan predsedstva SFRJ Edvard Karvlclj, 20. maja so v Smarlncm ob Paki svojemu namenu predali nov zilravslveni dt>m, velenjsko Goa^nje pa se je odkxilo za nakup
m
pieno
coto-^':

tovarne Kcx?nlng Radiowcrke Gmbf J Iz Cîrassaiia v Zvezni repulîliki NcmCIji. 16. julija leta J978 se družmirski gasilci ob prazncwanju lil obletnice druživa zadnjic zbrali pred svojim gasilskim domom v Dru^jnlrju, saj so dom kmalu po slovesn(\sii ptidrli.
Leb Se rokomelaSee Velenja uvisllle v drugo jugosl(wansko ligo, 10. julija se je pričela k>kalna delovna «tkcija za izgradnjo »Šaleške magisirale«, na kalen jcsíxlelwalť» okoli brigadirjev, čin nI pivdscd-scva občinske konlerence SZDL pa so na .seji sredi julija sprejeli sklep, da scnovi cenlerSalek 11 poimenuje po Edvardu Kiirdelju. Dcccmbra 1979 sc je prvič predstavil Rudarski oktet, 27. deccmhra. koje vobčini Velenje prcbivalo37.076iibčanov, pa je Nesli ?,gank ob 71). le lnici prejel dali grb občine Velenje.
22. januarja leta l9řHI st^ sveOano pnwlavíli začetek del pri izgradnji jaSka Nove Prologe» tretji samoprispevek »20. aprila Vsi za samoprispevek« jc bil v občini Velenje 20. aprila 1980, 25. maja so v Ibpiilšici odprli spomiasko sobo, poswčeno delni nemški kapitulaciji vlbpt'>i5jci 9. maja IV45, od 22. do 24. avgusia pa je dvanajst Velenjčanov 61 ur nepretrgoma potiskalo »spačka« In na nogometnem igrišču ob jezeru opravilo 307 km dolgo potil. marca leta 1981 so obiskali Velenje predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbclj, član predsedstva Tone Bole In predsednik Izvršnega sveta Skupščine SRS .lanez Zemljarič, 11. junija 1981 so vsi zbori velenjske občinske skupi^lne na svoji seji obravnavaD marčtívski predlog predsedstva cjWinske konference SZDL da se mesto Velenje po .lt>sipu Bmzu - Titu preimenujte v TItovvî N^icnje (prvič je bila ta pobuda v Velenju javiK^ izražena že leta 1977, ko so postavljali Titov spomenik), 23. junija pa je predsedstvo RK SZDL Skft'cnije ptxlprio ta predlog In 10. oknobra 1981 seje \^Icnjc preimenovalo v Titovo Velenje.
V začetku leta 1982 so objavili statistične podatke o narodnem dohi^dku na prebivalca, po katerih je bila leta 1979 občina Velenje na tretjem, lela 1980 pa z 162-999 din na četrtem mesl\i v Sloveniji. 12. maja leta 1982 sovelenjskerokomeiašice pred 1500 gledalci v Rdeči dvorani premagale prvollgasko ekipen Podravke iz Kt.'^privnlce in se uvrstile v pollinate jugoslovanskega pokalnega tekmovanja. Konec maja 1982 so uradno zabelei^ili začetek gradnje ntJve-ga zdravilišča ter hotelskega poslopja v TopoLšici, 12. junija 1982 pa ao na Kardeljevem trgu v Velenju odkrili okoli 3 metre visok kip Edvarda Kardelja, delo kiparja S toj ana Batiča.
11. januarja leta 1983 so predstavniki SOZD-a in TGO Ciorenja na tiskovni konferenci javnost olwcstlll o ukinitvi tovarne Koerling Elektronic v Grassau v Zvezni republiki Nemčiji. Konec januarja jev Videnje na šolanje oziroma Uiiposabljanje prispelo 170 slušateljev iz Libije, v .sok>to, 4. junija, so delavci gradbene dejavnosti REK Edvarda Kardelja Za.sav-jc po treh letiii dela prebili odprtino na dnu jaška Prek»ge na koti 42 oziroma 42 metrov pod morsko gladino (globina 407 metrov). REK Velenje pa sc jc 2. julija poimenoval po Francu Lcskošku - Luki.
11. maja 19W je bil v Soi>tanju simptwij ob 150-lct-nicl rojstva dr. Josipa Vosnjaka. 31. maja jc bila v Rdeči dvorani v Velenju finalna priredi te v osrednje sliwenske zabavno glasbene prireditve Pop delavnica, na kateri je nastopila tudi velenjska skupina Šank rock. 3. julija so svečano odprli nw PIT center v M'lenju, 7. julija sc^ krajevno skupncst Pesje preimen-
ovali v krajevno skupnost Franc Leskovsek - Luka. tako daje ime Pesje nekaj časa ostalo Zxtpisano le le na tabli železniške postaje. Nesli ?lgank pa jcob svoji 7.S-lelnici oktobra 19K4 postal častni občan občine Velenje.
marca 19K5 jc bila na Golieh prva smučarska tekma za evropski pokal, ki jo je med 95 tekmovalci dobil Sved WalLner. Četrti in hkrati zadnji samt>-prispevek so prebivalci občine Velenje izglasovali 21-aprilb leta I9K5, 19. junija so svečano predali svojemu namenu novo glasbeno Solo Frana Koruna-Koželjskega, i^d 7. do 9. septembra 1985 je bilo v Šoštanju evropsko prvenstvo v caslingu -športno ribolovno tekmovanje v di.scipUnah na suhem.velenjski rudarji pa sov lelu 1985 nakopali kar.5.1í)6.4í)0 ton lignita.
V	Velenju so leta 1986 usta m a/I II novo pc>p-rock skupino z imenom ('hateou. Med prvomajskimi prazniki leta 1986 so si lahko prvi turisti ogledah R(Movnlk(JVo kraško jamo v Skornem pri Šoštanju, 23. junija je bila na o'.novni Soli Antona Aškerca velika javna tribuna o onesnaževanju okolja v Šaleški dolini, kista jo pripravila občinska konferenca SZDL Velenje in Občinski svet zveze sindikatov Slovenije, pred začetkom tribune pa jc po Velenju krenila povorka s transparenti, s katerimi so opozarjali na vse večje probleme onesnaŽent>sti v SakŠki dolini.
10- In II. januarja 1987 je bil v RdcČi dvorani velik mednarixlni novoletni turnir v malem nog^tmetu.na katerem so nastopile tudi prvoliga.^ke ekipe Iz .lugoslavlje, Madžarske In Avstrije; februarja 1987 se je začela javna razprava o (Xlpiranju jame Šoštanj In TEŠ V, 8. maja 1987 pasov Velenju predali-svojemu namenu novo Postajo milice ob Celjski cesti (temeljni kamen so položiD 15. maja leta 1986); 8. novembra 1987 je bil na Titovem trgu v Velenju velik ekoIc^Škl shod, kl se ga je udeležilo več tisoč ljudi.
18. aprila 19il8 je Velenje obiskal novoizvoljeni predsednik predsedstva SR Slovenije .fanez Stanovnik, 10. julija je bila prva prireditev na novi 75- metrski plastični .skakalnici v Velenju, decembra leta 1988 pa so na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Franc LeskoŠek - Luka v Velenju sedmim mladim raziskovalcem predali namenu biološki in kemijski razJskovalni laboratorij, ki je pomenil zametek današnjega ERlCa.
Od 10. februarja 1989 dalje je veljala 50-odstotna omejitev razsvetljave ulic, trgovin In drugih objektov, preptwedancí pa je bilo upcjrabljati elektriko Z4 gretje paslovnih prostorov in razsvetljevanje stadionov: 12. marca so v Velenju organizirali 34. balkimsko prvenstv<i v krosu^ 15. decembra pa je bila ustanovna skupščina konccma Gorenje, ki je bilo po javnomnenjski anketi Televizije Ljubljana najuspešnejše slovensko podjetje leta 1989.
Od novega leta 199(1 so lahko občani pc^ dolgih letih v banki za dinarje zt^pet kupili devize, 8, aprila leta 1990 so bile tudi v občini Velenje prve večstrankarske volitve po 2. svetovni vojni, 21. maja so na za;>edan-ju velenjske občinske skupščine delegati 7H predsednika sk'upščine izvolili Pankraca .Scmcčnika, 24. junija so na trgu Bratov Mravljakov v Šoštanju pi>novni^ postavili kip Marije, ki so ga leta 1952 odstranili s trga, Velenjčanka Vesna Mu-šič pa je postala mls Slovenije. 17. julija so na skupjicm zasedanju zbori velenjske skupščine razveljavili sklep iz leta 1981 o preimenovanju Velenja v Titovo Velenje, 5. in 6. oktobra pa je Kulturni center Ivana Napotnika v Velenju prvič organiziral Pikin festival (takrat imenovan Pikincicidan ). 23. decembra je bil tudi v občini Velenje plebiscit za samostojno Slovenijo, kl se ga je udeležilo 90,4 % volilnih upravičencev, od katerih je za glasovalo 84.4%, proti jih jc bik:>5.6%, neveljavnih pa je bilo 0,4 % glasiwnic.
V	prvih dneh aprila 1991 je v Jugoslaviji potekal popis prebivalstva, po katerem je v Velenju živelo 27341 ljudi, v Šoštanju 2946, v Šmarlnem ob Paki pa 613 prebivalcev. 27. maja je Gorenje obiskal član predsedstva SFR.l di. Janez Drnovšek, 1. oktobra so v Šoštanju zaprli hotel Kajuhiw dom, 27. decembra 1991, koje potekel rok za oddajo vloge za pridobitev slovenskega državljanstva, pa so na sekretariatu za notranje ziideve Skupščine oljčine Velenje prejeli okoli 3500 vlog. v občini Mozirje pa je bilo teh vlog okoli 300; v Velenju so proslavili lOO-let-nico prihoda železniške proge v Šaleško dolino.
13. januarja 1992 je koncem Gorenje obiskal predsednik slovenske vlade Lojzki Peterle v sprem-stvu ptidprcdsednika dr. Andreja Ocvirka in ministrov Dušana Šešoka, IgiLîrja Umeka in Izidorja Rejca: 31. marca so na zasedanju velenjske skupščine paslanci Izbrali nov grb občine Velenje avtorjev Staneta Hafnerja in Vlada Vrbiča; 5. aprila je zagorela velenjska kinodvorana, 30. maja 1992 seje na Velenjskem gradu prvič '►zgodil« Dan mladih in kTjlture, mag. Franc Avberšek je postal slovenski minister z.a energetiko, na mestu direktorja Rudnl-
100'letnica železnice Cetje-Vetenje
ka lignita Velenje pa ga je zamenjal dr. Franc Í!erdin.
18. februarja leta 1993, ko je pred stavb^> velenjske ol>čine potekal protc.stni shod deklet in žena iz Zavodenj za hitrej.^e reševanje ekoloških težav Šaleške doline, so na zasedanju velenjske občinske sk'upščine p(.ítrdili novo vladt). ki jo je vodil dana.šnji velenjski župan Srečko Meh. 25. februarja leta 1993 je Radio Velenje /.ačel oddajati svoj program ludl na frek-venci 107,8 MHz z oddajnika Plcšivec. 17. aprila 1993 je bil takratni slovenski predsednik Milan Kučan v Vinski (n^ri gost javne radijske oddaje Radia Velenje Trič trač in druge čveke, ki sta jo vrsto let zelo uspešno pripravljala in vodila Strašna Jožeta - .lože Robida in Jt>Že Krajne; junija je bila otvoritev Kavčnikove domačije v Zavodnjah.
22-aprila leta 1994 sov Šmartnem ob Paki proslavili 160. obletniw (kovnega šc^lstvavkraju,istega dne ça je direktor velenjskega premt^govnika ^Ir. Franc Zerdin svečano odprl prenovljen velenjski mestni stadion. Med uglednimi gesti na prireditvi je bii tudi takratni predsednik mcdnan^dne atletske federacije dr. Primo Nebîok*) iz Itaiije.v teku na 1000 metrw pa je s prvim državnim rekoniom na novi stezi znui-gala članica AK Velenje -lolanda Stebkn/nik feplak.
11. februarja leta 1995 síw šoštanjski termoelektrarni pričeli enotedenski preizkus zagona razžvcpl-cvalne naprave bloka IV 9. maja je bilav'Iopolšici pr^wlava ob 50. obletnici podpisa nemške kapitulacije in otvoritev nove spominske sobe, posvečene temu dogodku. 10. novembra 1995 so v Šoštanju v prisotnosti takratnega ministra za gt»p(xlanske dejavnosti Maksa Tajnikarja uradno predali namenu razžvepl-cvalno napravo bloka IV šoštanjske termoelektrarne. 3. decembra leta 1995 se je vvelenjski Rdeči dvorani končal devetdnevni mednarodni teniški turnir Nika Crystal Cup Velenje.
13- aprila leta 1996sc>vŠoŠtanjskem domu kulture odprli 28. raz.siavo Likovni svet otrok 2 naslovom Zdravo življenje. Na razstavi je bik> predstavljen i li okcîll 500 (îtraskih likovnih stvaritev Iz cele Slcjveni-jc. Organizatorji razstave so bili tako kot wdno dclav-clšcvštanjske osnovne Šole Karla DestcA'nika Kajuha, pt^krovitelja te rastave pa sta bila revija PIL in Občina Šoštanj. Na 19. odprtem in .5. državnem prvenstvu bar-manov Sli avenije na Bkdu je 26. aprila leia 1996 Mitja Acman iz Florjana pri Šoštanju osvojil prvo mesto v pripravi kokl<ijla alter dinner, pwjel pa je tudi prvo nagrado za stmkovno delo na tem področju. Od 2. do 11. avgusta leta 1996 je v Velenju p<nekab sve-loviu") prvenstvo Naviga, to je svetovno prvenstvo v daljinsko vcxlenih modelih čolnov.
Požar je močno uničil graščino v Šoštanju
27. februarja 1997 je Iz-Šla prva številka Našega časa v barvah. 21. aprila 1997 je v prostorih velenjskega doma boa^ev in mladine veleposlanik ruske federacije v Sloveniji Aleksej Nikiforov enajstim veteranom 2. svetovne vojne, ki so se btirili v Rusiji, izročil spominske medalje »Maršala Žukova« in spominske medalje ob 50-lctnici zmage nad
fašizmom. 14, novembra leta l997so v Lipju odprli novo vejc^ kabelskega omrežja, ki je zajela 88 gi'^spt^d-injstev v Bevčah, Lipju in Zgonji Onovi: v n^^či na 20. december 1997 je požar zajel iistrešje šoštanjske graščine in ga pt^polnoma uničil.
17.	julija 1998 je v velenjskem liotelu Paka potekala prva sk'upščina delničarjev Ciorenja; naslavmvstniscji občinskega sv^ta Šmartnegaob Pakisoobobčiaskem prazniku. 11. nwembra 1998. Ivanu Atelšku pt>delili najvišje občinsko priznanje - naziv častni občan občine Šmartno ob Paki. 18. novembra 1998 so na Paškem Kozjaku pričeli graditi nov viniovod, 22. novembra pa je bil v prvem krogu kikalnih volitev z,a župana mestne občine Velenje ponovno izvciljen Srečko Meh-
19.	aprila 1999 je Katarina Srebotnik zmagala na uradnem turnirju združenja teniških prolesitmalk WTA v portugalskem Estorilu In tako za Mimo Jau-šiwec pi^stala druga Slovenka, ki ji je to uspelo. 3-julija vjami Škale odprli Muzej premogovništva Slovenije, 20. In 21. novembra se je harmonikar Robert Cioter iz Laz odlično odrezal na svetovnem prvenstvu v igranju na diatonično iiarmoniko v Italiji, saj so ga po dveh osvojenih prvih mestih na tem tekmovanju razglasili za absolutnega svetovnega prvaka v igranju na » f raj tone rco«. 12. decembra 1999, koje v drugem krogu nadomestnih volitev za š^xštanjskega župana zmagal Milan Kopašarje b\\o v Velenju evropsko prvenstvo v kros"u, na katerem je nastopilo 35f) tekačev iz 26 evropskih držav,
29. in 30. januarja 2<MM) je v velenjski Rdeči dvorani potekalci 1. mednarodjio odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu. 21. avgusta 2f0î s^) šr^tanjski gasilci .svoj vozni park obogatili znovim avtomobilom z 18-metrsko lestvijo. V nedeljo, 3. septembra, je liud požar piipolnoma uničil obrat Cîalvane velenjskega Cft)renja; 29. septembra je naziv častnega ol>čana občine .^c-kštanj posmrtno prejel Viktor Kojc> 16. c^kto-bra so bile volitve v državni zbor Republike Slovenije, na katerih so bili v parlament iz občin Velenje, Ši^štanj in Šmartno ob Paki neposredno izvt^ijeniJože Kavtičnik. Bojan Kontič in Milan Kopušar. 24. ncwcni-bra 2000 je Ministrstvo z^ šolstvo in .<port Republike Slovenije osnovnoŠ(3loŠaleku\Tstilo med 71 izbranih šol, ki so se lahko vključile v pt>skusno izvajanje devetletne osnovne št>Ie.
18.	februarja leta 2001 sc je v Zakopanih na Pt>ljskem končala 20. zJmska univerzijada, na kateri je bil z zlatima medaljama v supe rve lesla lomu in trojni kombinaciji ter z bmnasto medaljo v slalomu najuspešnejši slovenski tekmovalec Velenjčan Bernard Vajdič. 2.^- marca $o na slovesnosti, kl se je je udeležil tudi predsednik Slovenije Milan Kučan, v Gorenju predali namenu niwo tovarno hladilno-zamrzovalne tehnike In novo gaivano. 17. aprila je takratni predsednik slovenske vlade dr. .lanez Drnovšek v Šoštanju uradno odprl razžveplevalno napravo petega bloka šoštanjske termoelektrarne, kjer so v dneh od 24. do 26. aprila 2001 opravih poskusni sežig kostne moke.
20.	junija 2tM)2 so v Šošt; •inju pckrušili dimnik na območju bivše Tovarne usnja Šaštanj, velenjsko trgovsko podjetje ERA je 22. junija 2002 v Pod-g(>rlci vf'mi gori odprlo nov. 1800 m2 velik nakuptv valni center- Od 26- do 29. junija 2iX)2je v velenjskem hotelu Paka potekal mednarodni simpozij jamomcrcev, 9. avgusta pa je bil na Titovem trgu sprejem Jolande Í eplak. kl je 8. avgusia v Mue nehnu zmagala na 18. evropskem prvenstvu v atletiki v teku na 8fK) metrov. Že sp<^mladi. 3. marca, je Jolan-da Čcplakna Dunaju z novim svetovnim rekordom 1.55,82 poslala tudi evropska dvoran.ska prvakinja v teku na 800 metrov. 16. oktobra je nadzc^rnl svel Premogovnika Velenje za ntwega direktorja imenoval dr. Evgena Dervariča-
Minlsulca dr. Tea Petrin in minister dr. Slavko Gaber sla 28. februarja 2003 na Starem jašku pobžila temeljni kamen za nove učne delavnice velenjskega Šolskega centra, tu pa bo nastal tudi pn'i medpod-jetniški izobraževalni cen ter v,Sloveniji; 1- marca so v Gorenju z.ačcll graditi centralno skladišče, 1. aprila mag. Uroš Rotnik prevzame vodenje 'ler-moclektrarne Šoštanj, Mestna občina Velenje pa okicpi redarsko službos sedmimi občinskimi pazniki, ki so vključeni v program javnih del: s podpisom pogodbe med ŠRZ Rdeča dvorana in podjetjem Vegrad se je začela prenova Rdeče dvorane, ki se jessvečanootvorilvijozaključila 14. nwembra: nadzorni svet Gorenja je 3. junija imenoval novo upravo Gorenja: predsednik uprave je postal mag. Franjo Dobinac, člani pa dr-Andrej Viž^ak. Franc Kt)šcc, mag. Žiga Debeljak in Drago Bahun. Septembra je dr. Milan Ževart postal častni občan mestne občine Velenje, časopis Naš čas pa je v letu 2003 slavii pet-desetle Ulico uspešnega delovanja.
Damijan Hijajič, fotografije Iz arhiva muzeja
Velenje
KULTURA
Očarljiv japonski večer
/adnje dni siarcga Icia jc dr. Maria Svciina iz Velenja, ki sc jc lani vrnila s I rinaj si mesečnega hivanja na Japoaskcm, pripravila nadvse zanimivo pripoved o Japonski, dei^cli cvc-loćih češenj in prijaznih ljudi, kol jo je sama imenovala. Marsikdo, kj prireja podobna predavanja, bi se lahko od nje naučil» kako sc v dobri urici na kratko pove vso o deželi, njenih ljudeh, favni in flori, pa hrani in navadah, z lasi i ludi o lem, kako sc na .îapon.skcm dela. Zvedeli smo. da so .laponci delohoiiki in da jim je delo ludi v zabavo. Prošlih dni imajo samo pel na leto, siccr pa delajo ves dan (otroci so ves dan všoli), ob koncu dela pa sami 7a seboj pospra-tako da člslilk ne ptiircbujejo. Dr. Svciinova je /a U> priložnost oblekla rdei kimono, iradicionalno oblaOilo za r^izne priložnosli, čeprav sc siecr Japonci oblačijo po evropski modi. V gosleh je imela svojo prijaieljieo Naomi, ki je prij>Ia naravnost iz Japonske, in iz njunega pogovora smo se prepričali, da sc jc dr. Svciinova naučila ludi japonsko. Za okras jc bila z njima ludi hCerka Anicja, prav lako v kimonu, ki je z mamo preživela nekaj mesecev v debeli vzhajajtiCcga sonca. Ob koncu so »kimonke« vse obiskovalce, ki so do zadnje-
ga k<niCka napolnili prostore velenjske Knjižnice, pogostile z najbolj tradicionalno japtmsko pijačo: zelenim čajem in di.šcčimi oreški.
■ M. M.
Razstava v "novi" galeriji
V voloiijskern MC-ju bo lazsiina del 24 avtorjev na o^U'ù do 17. janiinrja
v ponedeljek zvečer so ponovno odprli vrala Mladinskega ccnlra Velenje in lo po več kot 2lKi dneh. Večina prosiorov Še ni bila urejena, saj so Ic leden dni prej dobili nove pode, ki so sc morali še ulrditi in posumili. Uspeli pa so uredili nekoliko spremenjeno giilerijo, v kalen so ludi leiosob novem lelu pripravili razstavo ustvarjalcev ŠaleSke doline, predvsem mladih. Večina avtorjev so Studenti umel-niskih smeri, nekaj jih je ^ludij ^e končalo. Zelo raznolika dela bodo na ogled do 17. januarja, razstavno dejavnim pa ho Sc naprej vodil .^ludcni Akademije za likovno umetnost v Ljubljani Uro,5 PoUxnik- Mladinski ccntcr Velenje bo siccr z ostalimi dejavnostmi, ki so bile zaradi obnove prosiorov krepko okrnjene, začel v teh dneh.	■ bš
Otvorířev razstave v Mtadinskem centru Velenje ]e blia odHčno
obiskana.
Zlata poroka Vinka in Alojzije Bračič
Nekaj dni pred novim leiom, 27. decembra, sia najprej v cerkvi v Saleku, poiem pa Se v glasbeni i>oli v Velenju po petdesetih lelih skupnega življenja ^^ enkrat izrekla »da« Vinko in Alojzija Bračič.
V lelih, ki Sla jili prebila skupaj. jima ni bilo vse z roi^icanii postlano. Bili so v/pcmi in padci, bile so lepe in manj lepe stvari. Vedno pa sta sc dri:ala načela, da si jc ircba pomagali, in vedno vedela, da jc treba velikokraî potrpeli in se marsičemu odreči. A bilo je vredno!
Svaljc soju p<.>spremili najprej do ccrkvc Antona Martina SlomSka v Šaleku, kjer sta stopila pred oliar in si pred župnikom, gospodom Vilijem Kaučičcm, šc cnkrai zaobljubila zvestobo in obljubo polrdila z izmenjavo prstanov. Svatjc soju zasuli 7. rižcm za srečo.
Ker je bila njuna poroka pred 50 leti skromna, so sc otrûci odločili, da bo lokal drugače, posebej lepo in s posebej veliko
presenečenji. Za dobro glasbo in spremstvo sta ptiskrbela glasbenika, obred pa sc je nadaljeval v glasbeni Soli v Velenju» kjer ju je z lepim nagovorom pričakal inportičil dr. Franc '?x:rá\n. Od lam soju p^'wpremili vvilo Široko v Šoštanj, kjer je bilo za svaibo že vse nared. Za zabavo Si> poleg glasbenikov poskrbeli njunivnuki s pevskim nastopom, braijc insc.strc pa so jima pripravili nekaj nepozabnih presenečenj. Bila sta vsrediSču pozornosti.
Žareli pa so tudi njuni Štirje otroci, ki so skrbeli, da jc zla-
ta poroka tekla tako kol mora, Pravijo, da si otroci pač ne morejo izbirati svojih staršev, pa tudi, da morajo siai^i i^ive-ti 7 otroki, kakršni so. Miirsikaj je mladeg-a človeka mogoče naučiti, marsikaj mu lahko privzgojimo, vsega pa goiovo nc. Njuni otroci pa jima iskreno zagotavljajo, da si želijo, da bi sviijc življenje lahko usmerjali tako, kot jc to uspel<î siaršcma, ki sta ssvojo vnemo in delavnostjo poslala vz^cd vsem njim.
Vsi skupaj so jima zaželeli veliko ijul>ezni in zdravja.
■ B. R
Slovenija odprta za umetnost
Kť>ncc lanskega poletja je mcdnarodnalikovnu delavnica Slovenija odprta za umetnost spel gostila Številne umetnike iz 9 držav. Sodelujoče avtorje jc izbrak> 8 selektorjev. K sinlek^va-nju je tokrat pt>legSe?i»ne, Velenja in Idrije pristopilaše Radovljica.
V vseh štirih mcstili Ixnk'^ predstavljena tkla vseh 31 s<xJclujočih umetnikov, kist>v.saks&vojo posebnostjo spel Sinjemu vrhu nad
Ajdovščino in Skwcniji prinesti bogato ustvarjalno 7apu^čino. ki ostaja z^ njimi v slikah in v Ixigailivi prostora, ki so ga oiúska-li,Med njimi so 7nana in manj znana imena evropskega in svetovnega prostora.
Julri oh IR. uri boóo razstavo del odprli v velenjski galeriji. Sralclujoâ* ustvarjalec Im> prcd.stavila umetnostna zi^odovmar» Uii Ajiamarija Slibilj Siijn. razstavo p^ ho cvdprl velenjski župan Srečko Meh. Na ogled bo do 11. februarja,
^ Med cvetjem intrniem
Petnajsta (zadnja) zgodba: Sveti Trije Kralji
Leta 1%2 so za osem letko na Pa.^kem Kozjaku iskali novega učitelja. Ker se je-^>la nahajala na nadmorski viSini tisoč Scstde-set metrov in si do nje laliko prišel le pcŠ. ali/vi>k>vsko vprego. .so bili na slovcnjgraSki občini zaskrbljeni:
»Le kdo lx> tja gor v tisti hrib!« »Najboljši bi bil kak novopečeni učitelj. lak bo najlažje zdržal,-* so mod-KWali.
Rihsird Kozjak je že po svojem i me-
wl ovari.Š župnik! Če naši oircîci ne smejo igrati žoge na tislem edinem ravnem delu, pa tudi vi ne bc^sie pasli krav na ^iLskem travniku!«. Župnik je imel namreč posestvo in je pasel. kjer je kaj raslo. Nekaj časa je razmišljal, ptigledal olroke,ki so veselo nabijali, nato pa rekel: »Ciospod učitelj! Naj bo po starem, Vi igrajle žogo, jaz pa bom ^ naprej pasel na soLski zemlji. Prav?« »Velja, lovari.Š župnik!«
nu zek> sodil tja gor. Prav ledaj je končal učiieljiSče v (*elju. imel jc občinsko štipendijo, glasbe tudi ni sovražil, moralno politično jc bil neoporečen ...
»Za dve plači in proste sobt>te bo pa ja šel tja gor učit!«, so tuhtali občinar-ji. ko so pisali dckrci. Potem so mu sporočili vozni red vlakov in narisali. kako se pride pei na PaŽkl Kozjak. Mladi učitelj Kozjak se je res peljal do železniške ptJSlajc Paka. nato pa jo je, z nahrbtnikom na ramenih, mahnil najprej do planinskega doma. nato pa čisto na vrh. kjer je ob iarni cerkvi sv. JoSta, župni.šču in mežnari-ji samevala stara ljudska iola. Imela je samo cn razred, kuhinjo, sobo za bivanje, dvoje ^trbunkastih stranišč in čisto malo. majčkeno pisarnico za učitelja ' upravitelja. Računal, ravnil, nagačenih ptic in okostij, .Pestil in globusi^v seveda ni bilo! Le kreda in krpa. V službo je hodil samo Purgar» kije bil kurjač parnih lokomotiv in je domtiv grede prinesel tudi vsti |Xillo za domačine. Na prvi šolski dan je prišlo v šolo osem i nkstde.se I učencev, ki jih je učitelj razdelil v dopoldansko in pi">poldansko skupino. K(wlo je imel urejeno v župnišču, kjer je bil takrat župnik HanželiČ. /.c kar prvi dan. ravno pri kosilu, so pritekii trije irel-ješoJei:
»Zunaj se tepejo!« Ros so se učcnci mod seboj pretepali z bukovimi pt'>k;ni.če.š, kaj boî> ti usrane ]y (îlobokega. pa ti reva ušiva iz Visokega, marš domov, mi Doličs'jni smi> najmočnejši. Na lule imas! Bang ...I
Učitelj Kozjak se je potem vse leto trudil odpravili nesmi.selna razkazovanja in hribovska obračunavanja. Razen lega so tudi kozjaški učenei na skrivaj kadili, od računsTva pa imeli najraje tekwadbc^. se pravi igr(* z Žogo. S lako, ki je imela dušo. wGremo med dvema ognjema!« so vpili, ko jim je lovariš pumpal duŠt\
Odina ravnina je bila ob eerkvi sv. Jošla. če pa je kdo preveč nabil, je žoga odletela vse do Pake spodaj. »Ah, pa ne ravno sedaj!« so zavpiti. ko žoge ni več. »Ko bi vsaj še dušo imeli...!«
Nekoč je prišel na šolo gosp»>d župnik in prosil, da otroci ne bi več igrali žoge ob cerkvi, ker da z žogo uničujejo fasado in bi lahko razbili kakšno okno.
Nekcx^ je pri tet(ïvadbi sesiiï^otka Vid-ka padla na steklo in si prerezala kite pt^d kolenom. Nogo so ji za silo povili. nakar so jo učitelj in učenci izmenično nesli Šluporamo v Pako na vlak. VCeljuso jirani^ zašili, na nog<'> dali mavec in reŠilec je oba z učiteljem pripeljal v Velenje. Učiteljevi starši so deklico prevzeli k sebi domov, po dveh lednih pa so p odpeljali v Pako. kjer so jo čakali njeni z vokwsko vpre-
Za dedka Mraza so dobili darila v zdravilišču Dobrna, ki jo imelo patronat nad kozjaško k>U\ Toda spraviti darila gor v liste rovic? Učitelj Kozjak je z nekaj učenci iz višjih razredov Šel dve uri peš do zdraviliške restavracije. Po darila. Tam so jih lepo pogostili, vendar otroci ni.so začeli jesii.
»Jejte! Duma nimate takih dobrot!« je dejal učitelj.
»lovariš. ko pa no vemo, kako se dela s tem ...?« so kaaili na noŽ in vilice. •Doma jemo samo z žlicami.« Na Kozjak so se vrnili s kartonskimi Škatlami, nesoč jih na drogu kot karavana bosanskih konjev, ki je po koz-jaških gtobačah prenašala drva. V januarju je ves teden snežilo in je zapadlo čez mcier snega, Na dan Treh Kraljev, ko je učitelj vstal, je bilo Šc zelo temno. Na hitro je zakuril in s težavo odprl šolska vrata, ki jih je ponoči zametlo. »No. danes pa ne bo všolo nikogar!« si je mislil in že hotel zapreti vrata. A glej! lam je gazilo nekaj zasneženega In drobcenega, "sveti trije kralji", kepice, ki so se večale in iz njih so na.stall trije najbolj prizadevni koz-jaŠki učenci: Grega, Miha In Benjamin. Učitelj jim je hitro skuhal čaja In jim dal kruha ter klobas. Ob peči so se potem greli in se pt^gtwarjali o starki zimi. Le kako sc bodo vmlll dorntw. ko ves dan sneži? je razjnišljal učitelj. Učenci pa. kot bi uganili njegove misli, so odgovorili v en glas: »Nič ne skrbile, tovariš, če smo lahko prišli gor, bomo ludi dol. je lako?« Učitelj Kozjak je ob koncu Šole peljaJ otroke na morje, ki ga je večina prvič videla, Naslednje leto so ga prestavili na šolo v Doliču, kjer jespozi)alučito-ljia> Marijo, skiiterose je poročil, kasneje pa pt^sial direkior twame Konfekcija lôper Mislinja incek^pixlpred-sednik Skupščine občine Slovenj Gradec.
A loje že druga zgodl>a.

107,8 MHz
R/í\ODjSKO IDO Č/i\S®P[ISD!]l
V novem je marsikaj po starem
Po cnilInJvajseUh mcsccih odso!nosil seje v zadnjih dneh minulega leta v urcdnislvo Nňscgíi ^asa in Radia Velenje vrnil kolega Janez Plcsnik. Ni mu bilo lahko zaêeti. Marsikaj je bilo novo. Zdaj « poCasi navaja. Na nas in na svoj raCiinalnik. Šc malo in spet bo, kci je bilo.
/adnj i dan m i milega leta je v rcdakcjj j NaSega casa minil v slelju. Tri konirole. Morda Še kaka več. Da nc bi kakšnega i^asu spregledali. K sreči ga ludi nismo. Prcd/ikdnji dnevi siarega tela fio bili ludi v znamenju gledanja v nebo. Bo snežilo, nc bo snežilo? Ni pomagalo. Deževalo je. Kljub lemu je silveslrovanje na prosiciii uspelo. Pn;dprcdzadnji dnevi siarega leta so minevali (udi v znamenju almanalia. Ve^li síU(>bjii.
da je zanimanja z;inj veliko» in zadovoljni, da je iz njega nastalo lo. kar smo si želeli. Sre^^anje avioi^ev, ki so s jvojinii prispevki sodelcwali v njom. jc bilo prijcino! Zadnji me>ec .Maregu leia pa je minil v naj-razHénejših srečanjih. Eni, ki so bili vabljeni na skoraj vsa. ker so pać zelo imenitni, so bili na zadnjih videli že kar prcccj uirujoni. Pa navelii^ani tudi.
Zdaj se zaCenja na novo, pa Čeprav bo marsikaj poslarcm. Upajmo, da vsaj obljub, ki sic si jih dali na prehodu iz starega v novega. iSe niste vseh snědli. Da se kakSne držilc. Ostanite tudi v tem lelu naši bralci in poslušalci. Ali le bolje: 5e se niste, postanite!
■ mkp
Janez se privaja. (Foto: vos)
na králko
shi tí;k
Stnçfna Skuter, ki je prve uspehe požela s priredbo Smodetove Mrtve reke. je sredi decembra predstavila svoj drugI single z naslovom Sneg pada, sneg.
>IVRIJ\\\OVI\\
Pcvco, KI je v zadnjih Iclih poleg domaćih vse večkrat tudi gosi festivalov v republikah nekdanje Jugoslavije, bo tudi letos nastopil v boju za nastop na evrovlzijskem festivalu. Na leto^rtji EMI se bo predstavil z lastno skladbo Svet se vrli nazaj.
IMK\ RO/IČ
Decembra je iziel njen maxi síngte Style -Limited Edition, na kalerem so poleg zadnje uspe^lce s 4. Hltovega festivala Nisem lahek plen Se uspešnica Komar In trije dinamični rcmlksi rtjcnlh skladb.
ivoR\m\
Nekoč zelo priljubljen popevkar lahkotnih poskočnlc, Ivo Radin, je ob koncu lanskega leta po dolgem času izdal nov albim. Njegov naslov: Daj mi lubčeka.
i)ovii:n ki vii^iK
Nemogoče Je naslov nove skladba z Dom-novega prvenca Šok za srce. NeZna, romantična balada, za katero 2e pripravlja vldeospot. je dru^i single z uspešnega deUtanlskega albuma mladega pevca.
/1 \TKO DOBKIČ
Konec lanskega l^a je Zlalko posnel 2e svoj šestnajsti (I) album z naslovom Dviga ml se tlak. Naslov se mogoče ne zdi ravno v skladu s slovensko slovnico, a v pesništvu je tako obračanje besed očitno dovoljeno.
l8pe>iiil Kln^Htonl
Minulo teto jc bilo za skupino iGiig;sion zelo uspešno. Za njin^i je ogromno .^.evilo nastopov po vsej Sloveniji, trije veliki hiti (V st^bolo /.većcr, Kdoraia, la zna in Republika Daniina). dva piwnc-tavkJeospota (Kilor/na, lažna in RcptibîikaBana^ na), dokimicntarce Dti .In L;ijk Bananas z njih<^-vega potepanja po Kreli in seveda že šcsU album Republika Banana.
Odlikcmini ClaptDii_
Britanska kraljeva dru/ina nikoli iti bila skopa s priznanji in kraljevskimi odlikovanji, ko je šk^ za zvezdnike popularne glasbe. Legendami kiia-risit Erie Clapton je :4adnji v niïu briiajiskih rctck legend, ki jih je kraljica 01 izabela IL odlikovala
Veliki novoletni žur
Rclera dvorana 27. 12.2003
27. dceembra je bil v velenjski Rdeči dvorajii velik koncertni dogodek ob kt^ncu leta 20(13, na katerem so nastopili Alya, Big Foot Mania. 6 Pack Čukur bi glavne zvezde kon-ccrta - Sank roek. Zanimanje za konceri je bilo že pred dogíxlkon^ velikíi in res jc na ki'Tieu dvoíano naptilnila pre-
cej.snjamnořjca obiskovalcev, tîiko da je bil lo po nastopu Siddharte drugi najbtîlj obiskan di^gtxlťk v velenjski RdctSi dvorani po njeni prenovi. Po uspoiSncQ) ogrevanju pevke A^e in gmiećem nastopu lani p^)novno oživljenih Big Fivii Mamaje domaće d>iinstvo najbolj navdušil velenjski rapcr 6 Pack Čukur. ki je le kakšen teden pred tem i/dal svi>j drugi album Kcramicarska lirika. Njegov nastop s; Uevilnimi gosti je ponicnil pravo p(>pe-sirilev (rt^kcrskega) večera, za svojevrstno presenečenje pa jc ie posebej pt">^krt>cl Robert Ciotcr. prav tako Čukurjevgost (gostuje tudi na njegovem albumu), kije s svojim frajto-narskim vložkom, predvsem pa t interpretacijo znamenite Avsenikove Cîoliee. nasmejal in premaknil sicer pra^^ično razpoloženo, a vendarle vciiinimia ;okcríiko-ra persko publiko.
Šank rock so. kol se za glavne zvezdnike ludi spi>dobi.na oderprišlizadnji. Sicer hendikepirani zaradi odsolni>Kti njihovega pjvuga klavi<ituiisla Davorja Klarlča (kar seje poznalo), svojih fanov niso
ro/oćarali. C)b cniličnem li^l showu. a žal /.a vrhunsko doživetje ne ravno brc/híbni akuHiiki (kar je velik problem te dvorane, ki seje doslej bolj ali manj pokazal na vseh prireditvah in bi go bilo smotrno kar najbolje in dolgoročno
bi slovenskega roeka. Drugega je piimenilo izvrstno niuzi-eir;inje kitarisia BoraZuljitna. ki je občbisivo navdušil tudi s ča.su primemo mtenretacijo Sveie noči. podobne kot je z mterpretacijo ameriške himne svoj čaa in njcnni primemo
rešiti) so odigrali večino íívo Jih starih m mwih uspešnic. Kljub pretc?ii<i mladi publiki ostaja vtis. da so na boljši sprejem naletele starcjSe bi bolj znane uspešnicc, medlem ko je od novih skladb najbolj vžgala Dej bolj na glas radio, skladba, ki jo skupaj » Sank roekom izvaja tudi 6 Pack Čukur. Slovenska rt^kersko-raperska himna, katere izvedbo je v veselje pretežno moškega dela c<l Dionizovih darov opite pubi ike zaćin il is
polovični s{ripliz(do pasu), je pomenila enegž tjd vrhuncev nastopa prvabw velenjskega
na koncertih navduševal Jim: Hendrix. Le malo pa je manjkalo, pa bi se nastop skupine Sank rock lahko kaj ae.sr^čno predčasno končal. Med divjanjem na odnijc namreč prišlo do resnega trka med Borom in ta večer ^ pi>sebej poskočnim pevcem Matjažem Jelenom, pri čemer je krajšo potegnil slednji- Kljub trku, kije Mal-jaža dodobra pretresel in n^u za kakSno sekundo ukradel spomin, v zameno pa za spo-mbi pufttil modrico, «e je vse skupaj dobro In srečno končido-
■ MiČ
?, visokim državnim odličjem. Večkratni dobiinik grammyja je postal predstojnik viteškega reda Britanskega cesarstva, kar je sicer rang nižje glede na viteze Paula McCartneya, Eltona .lohna in Micka Jaggerja. Zanimivo jc. da so tovrstna odlikovanja v mladih letih številni zvezdniki zavračiili ali pa si iz njih delali norca, z leti pa tudi največjim mlado.sinižkim upornikom očiino postajajo vse bolj pomembna.
: PESEM TEDNA NA RADIU VEIENJE
t Izbor poteka vsako $ot}Oto ob 9.35 uri. Zmagovalno ^iadbo pa lahko 9 siišítá v programu Radia Velenje dvakrat dnem po poročilh ob 9.30 A in po poročilih cb 16.30.
1.QIRLSAL0UD-Junip
2.	ATOMIC KITTEN'LâdIes Night
3.	THALIA-Babv I'm In Love
Po uspešnicah No Gooti Advice in Lifs Got Cdd je sida&a Jump ie Trstia uspe&fiics íintánske deklišl« skupm« Girls Alcud v relabvno krat* kem £asu. Petilarskâ skupina, ki jo sesdvljato Nadine Coyle, Sar^Har* ding, Nicola Roberts. Cheryl Twe* ĚŮÝ m Kimtsriy Walsh, js nastala po (Zbonj tirlanske publike, ki |6 petsnco izbrala vtalavizijski oddaji Popstars - The Rivals. Tokratna zmagovalka pesnti tedna, skladba Jump, pa je pr&)alavâ nekdanje u^elnic« skupins Potnler Sisters.
LESTVICA

Dobrodošli v 2004!
cvci so med pra/niki pri dnu dclalL Zraven organizacije vseh dobro obiskanih prireditev ob koncu minulega leta in naČnov:<nja programa za prihodnji mescc ter novo loto so sc pričeli seliti nazaj v nove (stare) prostore v RdeCi dvorani. Po mukotrpnem iska-
nju založenih stvari in vzpť>st a vijanju nekdanjega stanja pisarne, učilnice in računainice bodo vsi laže zadihali. Delovanje Kluba v prenovljeni Rdeči dvorani se bo uradno pričelo 17. januarja, vsoboto, ko bo upravni odhor Ta vas pripravil ogled prosionw s koneer-lom. žurora in presenečenji. Vstop bo 28 člane s ŠŠK-izkaznicami seveda pri^slî
■ ko
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vssk četrtek v tedniku Naš čas.Tel.: 897-50-03 ali 897-50-04 ali SMS 031/ 26-26-26
Tâkolê Ste gia&óvali v nédêilù, Û4.01.20041
1.D0RI:Zgubu$emkiarínel
2.	KLOBUK: Venček narodnih
3.	SLAKI: Zadnjo noć v letu
4.	KMETHC: Na Silvestrovo
5.	NiPiO. J3. ja. moi kuža
Predlogi za nedeljo, 11.01.2004:
1.M0DHUANI:	Muzikami smo
2.PÛGUM:	2apc|, prijatelj stari
3.PRIM0RSKI:	Brez kikice al' $ kikico
4.VER0ERBER:	Z vlakom
5.ZAKAPANE:	Zakapa ne
■ VW Grabner
VRTIUAK
l.iiibiK^lji konj. Avlopnnoznik Pí^xm'Sknzii i/. ^ (lahcrk jili inui nek^^i tako rići p^rkiriš^ui kol v liknu. Tistili ži\lli in pravili kai' onem ali celo kakšiKVia \'ix\ 01) njeii]. na srtîdi, Dnjaii Ka(lo\'anovic, šof konjoniskoija kluba \elc-
tk^sno pa Stanci Teptaj, stolnik Šaleško koîij(înu:e.
Kaj (uislile, o eeni leco heseda. ko se srccajo? O. konjili. jasno, in o tem. kako dober sponzor kluhu \{) menda Skaza,
Marko l^rimožir. Vsak dan au je xkleli, kako spixîliaja svoj(îiia sllrinožca. Pofjoslo íja je siwali, ko jo s lorho inalia na hazen, da preveri, če vse lece. kol je lîXîha. Je namiw pr(Hlsedîiik velen jsk(^ga plavalnega ki uha. V ilneli, ko je pouk. jo mahne \ služIjo na šolski c<mter, k\vv [)ouaiie geofírafiio. konec lanske^ja leta pa se je začel pii\'ajali šíí na eno vloyo. ki mu ho ««)|.o\'o. tako kot je še vsem doslej, zlezla pod kožo. Poslal je dedek.
Slavko ilosinik je na\'dnšen jamar iz Topolsice. Trdi, da je odkrivanje no\ili pod/emnííi jam in osvajanje že odkritih nekijj naile|)ieiia. \laiiana Lampix^-ta pa pri\lačijo vlša>'o. Dolga leta je hil preds(^dnlk mv-kluha. uži\a tudi \'i>lohinalu a po(i\(Xlnih. Sla\'ko hi sa rad pridol)ii Se za jamai'slvo, pa vSe vsaj zaenkrat še da.
/askrhljenosl iind moško plodnosljo
Krnskim, ki so jih izvedli v Centru zft pkxJni>si Aberdeen, so poka/iiJe, da se je šie%'ilo spermijev, ki se nahajajo vsemenski tekočini moških v zadnjem desc-tielju, /manjšalo /a skonij tretjino. s Čemer se Je sprožila zaskrl>ljenosi nad plodnostjo modernih molkih.
iiiidija, ki je zajemala 7.500 moskiii v (^bJobjii med letí 1980 in 2002, je poka/ala, da je povprečna koncentracija semenske tekočine padla za skoraj M) odstotkov. Vodilni raziskovalec dr. Siladitya Bhattacharya je pcA'edal. da je vse skupaj posledica î^teviinilî razlogov In skrt»i.
Na pcxJlagi izjačunov so sln")-kovnjaki med drugim izračuna-
Tilo na|v<ŤÍí lirval vseh časov
v javnomnenjski raziskavi, ki jo je objavil zagrehiki Jednik Nacional, je bil za največjega hlrvata vseh časov Izbran predsednik nekdanjega SFRJ-ja Josip Broz Tito. Nadrugo nieslo
Muckie je povedala, da je l>ila vse skupaj le "âala, ki je s ponv ko 51a predaleč".
Mladi par se je poročil v soboto januarja zgodaj zjutraj po krajevnem času v Las Vt^gasu. Spearsovojepred oltar pospremil hotelski uslužbenec, oblečena pa je bila v kavtKjjke in l>aseballsko čepico.
li tudi, da se je v zadnjih 50 leiih kvaliiela sperme zjiianjšala za skoraj 5(1 odsioiktw. Med glavnimi faktorji, ki vplivajo na vse slab.^o kvaliieio semenske 1 ekočine so u poraba d rog, kajenje in debelost. Velik vpliv na kvaliteto semenske tekočine pa imajo tudi številni faktorji okolja, kot so upiiraba pesticidov, kemikalij in radioaktisTiih snovi.
se je uvrslil znanstvenik Nikola Tesla, na Ireljem pa je prLstaL hrvaški poliliistor iz 18. stoletja Rudjcr B(")ivkovi. Med prvih pet največjih Hrvatov sla se uvrstila fc kiijii^cvnik Miroslav Krleža in prvi hrvaški predsednik Franjo Tudjman. Sedanji hr\'aski predsednik Stipe Mesić je zasedel sedmo meslo.
Ko se sail Rrllnc> Spcars
/\menška pc.>p zvezd niča Brh-ney Spears in njen prijatelj i/. oiroštva Jast>n Alien Alexander sta le králek čas uživala zakonsko srečo, saj sla zakonca '/.c kmalu po poroki zaprosila za razveljavitev. Predstavnica glasbene založbe Jive, za katero snema 22-leina zvezdnica. Sonia
22-leini soprog Speawwc sicer prihaja iz Keníwooda iz ameriške zvezne države Louisiana.
S pevko stH se v Las Vegasu hotela poročili kar brez vseh dokumentov, vendar jima je íísebje poroCne kapeiico pojasnilo, da to ne bo mogoče, lako sta se 7 linîuzino odpeljala do bližnjega poročnega urada, pri-ddiila dovoljenje, odšla nazaj v kapelico, zaprosila za poroko in napiwíed dahnila asodni da.
Že od ponedeljka 5. januarja s!a uradno ponovno samska. Dva dni po sklenilvi zakonske zveze je scxlišče v Las Vegasu v ponedeljek poptildan po lokalnem času zaJcon razveljavQo.
Po poročanju ameriških medijev je par v zahievi za ločitev navedel "neskladnost značajev". Potrdili sta Uidi morala, da Spe-arsova ni noseča in da nobeden od zakonskih partnerjev nima zahtev za preživljanje.
l/racisko podjetje kilći)skim iislii/bonreiii pi cpovcdalo spolne odoose / l/iaeki
Neko izraelsko pudjelje je od svojih več lisoč kitajskih uslužbencev zahtevalo, da podpišejo pogodbi), s katero i>i se zavezali, da ne bodo imeli spolnih odnosov z Izraelci ali jih skušali spreobrnili, je nedavno sporočila izraelska policija. Pogodba moi kim uslu*^>encem prepoveduje, da bi navezali slike z Izraelkami, vključno s pro-stltulkami, da bi poslali njihovi ljubimci ali se z njimi pc^ročili. Obenem omenjena pogodba kitajskim uslužbencem prepoveduje udeležbo pri verskih in
političnih dejavnosti v Izraetu. Morebitne kršitelje čaka stroga kazen - poslali naj bi jih nazaj na Kitajsko na njihove slroške. K.ol je sporočila izraelska policija, določbe dokumenta niso v ničemer protizakonite, zato niso sprožili preiskave. V Izraelu je zapt>sienih okoli 26(1.000 tujcev, s kaierimi so sku^a tamkajšnja podjetja nadomestiti palestinsko delovno silo v zadnjih ireh lelih druge p^ilestinske vstaje. Ko je izraelska vlada konec 90. let prejšnjega stoletja začela
'"S.


dovoljevat i tujo delovno siîcj,.so nekateri ministri svarili pred "socialno časovno K>mbo", ki naj bi jo povzročila asimiliacija lujih delavcev z Izraelci. Izraelski odvelniki, ki zastopajo tuje delavce - ti sicer prihajajo ludi iz Tajske, Romunije in Filipintw - irdijo» da jih izraelski delodajalci pogosto zadržujejo v skoraj suženjskih razmerah, jim odvzemajo polne liste in jim ne izplačujejo plač.
Rojevanie
Kot prvi otrok seje v p<»rodni$nlci v Celju staršem 12 miše doline rodil Urban. Mnogi upajo, da se bo v »ponKlnišnlci« v LJubljani letos res rodila se Saša.
Reševalci
A veste, ksikšna je razlika med Velenjčani Borutom Mehom* ki rešuje Muro, Miho Rabičem, ki rešuje Jutranjko, in Marjanom (jaberškom. ki rešuje M club? Zlo* bneži pravyo, da le slednji popravlja svoje napake!
iz centra
Velenjska Era je pred časom »šla« v celjski Center. Tega mnogi Celjani niso bili nič kaj veseli. Zdaj se Era umika iz celjskega centra, pa tega mnogi Celjani znova niso veseli. Zapi« ra prntlajalno v centru Celja.
ifratko in dolgo
Tistim, ki seje detem* ber paradi pogostega nakupovanja zdel zelc» kratek« se bo januar močno vie kel.
Prestop
Letošnje leto je prestopno. Prest<»pili b«)mo iz Balbina v EvTopc». »a bomo le res tndi pri še čem prestopili in ne le st<iplcail na mestu.
Daljše leto
Letošnje let<» je za en dandayše. V Velenju pa bo precej daljše tudi samo novo leto. Mesto bo novoletno okrašeno ves januar. Zaradi evropskega roko met ne* ga prvenstva. Se dobni, da se kdo ne sp<jmni, da bi okrasitev zadržali kar d(» vst<»pa v Evropo. Je pa tudi res, da ponekod razna okrasitev ostane kar vse let<i.
Ljubezen
Glasovanje za naj osebnosti preteklega k^ta je pokazalo, da imajo ljudje na našem območju izredno radi politike. Se posebno poslance. Nekateri od teh bi radi, da bi to glasovanje kiir upoštevali pri naslednjih državno« zbi>rskih volitvah.
SREČANJE
11
Mirjam - najboljša prodajalka sreče v državi
Nfi Loloriji (Ida žo 18za loto 200;} pa je |)()slala najboljša prodajalka iolx^rijskili srcrk v Sloveniji - Doslej osrečila že veliko Šaleraiiov, vsi pa niso pr ipravljeni na filas povíHlali, (la so zatlell v polno
Bojana Spegei
'lbi?kû si prcdsiavljam, da vedno tiobrovolj ne Mirjani Brísník kakj>cn Vcicnjčan nc pozna. Redki so naniroí, ki 5c nikoli v življenju nisc kupili loterijske srcíkc, ki jih že dolga lela prodaja in lako deli upanje. Praví, da ljudje bolj kol so ćasi hudi, pogosteje igrajo igre na sreêcx /alojespromciomvsvoji mali prodajalni sreče v velenjskem Imersparu zelo zadovoljna. Koi ludi ssvojim delom, ki ga opravlja z največjim veseljem na svetu. "Ne znam si predsiavljaii, da bi delala kfij drugega," iskreno odgovori na vprašanje, čc si morda želi vživljenju početi kaj novega.
Ra/log, da smo Mirjam povabili na klepet, je bilo lepo priznanje, ki krasi pult v "njeni'' prodajalni Loterije Slovenije, poslala je "naj prodajalka Loterije Slovenije za lelo 2003". Priznanje soji izr<)Čili sredi deccm-bra v Ljubljani. Vseh prodajalcev sreče je v Sloveniji namreč kar 154, med njimi pa je bila izbrana za najbolj.^o Mirjam. Nagrado si je prislužila z dobro pnxlajo iger na srečo. 'MH let že delam na Loteriji, od oklobra lani pasem nanwl lokaciji Tega sem se res bala, a promet se je odprl in mislim, da so nas ljud-
Mtrjam v svoji prodajalni Loterije Slovenije s priznanjem za naj prodajalko leta 2003 v rokah.
je sedaj sprejeli'*
Je žc kdaj prodala srečko / zelo velikim dobitkom? "Seveda. Će prodaS veliko srečk, so med njimi zagotovo ludi dobil-ne. Veliko ljudi sem že t^rečila in mislim, da jih bom. Vse mogoče sem že di)žlvcla, ko so moje stranke dobile nagrado. Prodala sem srečko z avtom>
sedmieo tn precej visokih denarnih dobiikov. Srečni dohilniki zelo ra7lično odreagirajo: povabili so me že na večerjo, prinesli kilo kave ali manj,^* darilce. Nekateri pa to, da so z-adeli, skrivajo. /godi se, da mi 5cle po ireh ali več meseeih povedo, kaj so zadeli Drugi spel nikoli." fn koliko Slovenci verjamcino
v to. da nam lahko srečo prinese srečka? *'Mislim, da veČina Slovencev paskuša z igrami na srečo. Ker je kriza iz dneva v dan večja, ljudje vedno več igrajo. Najboijpriljubljenjefeved-no loto, sledijo pa hitre srečke, ki dobitek takoj r<izkrijejo." Miri-jam ne ve, kako je poslala leitx^nja najboljima prodijjalka, čeprav jo sedaj, odkar prodajalno krasi priznanje» to marsikdo vpraj^a. Sama sem prepričana, da ji lo a^cva, ker ima srečo, da ima swje delo resnično rada. In daje prijazna, nasmejana in prikupna To velikokrat odtcliia več kot vse drugo, sploh pri prodajalcih. Oe ti znajo stvar lepo ponudili, le pač bolj premami, k(H če so hladni- V ncwembru je dtîsegla rekordno prodajo, kaže pa, da bo tudi decemlxír (Odličen. "Pravi hii so namreč poslale srečke, ki jih ljudje podarjajo kol novoletno darilo. Vsekakor se pozna, da ljudje ob koncu leta kupujejo več,"" nam izda.
Mirijam je bila vesela ludi nagrade ob razglasitvi. Tako ročne ure kol dopusia v toplicah za dve osebi. Kdaj ga ho izkoristila, ne ve, saj pravi, da je služba njen prvi dom, ki ga kar Težko zapusti. A drui^ina ji sloji ob strani, zato ji je veliko lažje.
»Eni SO tald, drugi drugačni,
na koncu pa vsi dobri!«
Poštarja Maljaža Rofila iz SinariiKîj>a oh Paki je uvrsllLev na lesiviro naj ohranov pi^esenelJIa -Čeprav je bilo v zaeelkn holje, ima poklie kljub temu rad
Tatjana Podgoršek_
»A, se morava pogovarjati prav v lem času? 'lako mi hodi s časom na »knap«. Dela je }5e veliko, svellega dela dneva pa bo hiiro konec,« je potarnal oh snidenju minulo soboto popoldan. Uspelo nam jc ukrasti delček dragocenega časa za pogovor o njem in njegovem delu.
"Vasje uvr>iilev na lestvico naj občanov v ol'ičini Šmartno oh Paki presenetila?" nas jc zanimalo naprej. DobiU smo odgovor, ki Smo ga pričakovali: »Čeprav prebiram časopis, nisem bil pcjzíwn na zadnjo stran. O lem, do sem v »cajUigu«, me je obvestil brat. Nisem mu veijel. Čez čas pa me je vendarle zamikalo. Preveril sem, ali je govoril resnico. Torej, me je presenetila,« je bil temeljit Matjaž.
Da je vzbudil pozornost med svojimi s<*»občani, nc preseneča. Pant je prijazen, ustrežljiv, pomaga komu narediti ludi kaj takega, kar ne sodi med njegova zapisana opravila. Pozvoni več kot dvakrat, če je treba, razloži nasliwni-ku. Če ga kaj vpraiia. Položnic, ki jih je menda med poŠto največ.
Poštar Matjaž pravi, da Je bilo na začetku bolje, kot je danes, a kijub temu posla ne bi zamenjal z drugim.
pa jim ne more plačati, čeprav bi bili lega najbolj veseli. 45 oziroma 65 kilometrov prevozi z motorjem vsak dan, odvisno od terena. Na eni pro^ je več kot 30D gmpo-dinjstev, na drugi tudi do 38i). »Najslabši jc čas prcdbožičem. lakral je največ dela, razmere za delo na terenu pa...» Ko smo ga vprašali, katóne so njegove stranke, si je v/el čas za premislek, ki mu jc sledil diplomatski odgovor: »Eni so taki, drugi drugačni, na ki>ncu pa bi lahko rekel, da so vsi v redu. Z nikomer nimam težav.«
Njegov delavnik se začne ob šestih z razvr^anjem poste, konča pa takrat, ko odda stranki zadnjo pošiljko. Ni pomembno, ali je ura Štiri, pet popoldan ali kasneje.
Spomladi prihodnje leto bo minilo K) let, ko je oblekel poStarsko uniformo in si nadel čez rame veliko pix^tarsko torbo, Po poklicu je ključavničar. Pripravništvo je opravil v (jorenju, kjer je ostal i5c dve leti. »Še koje bil stric poStar, sem govoril, da bi to delal ludi jaz. Ko sem prišel iz vojske, se nisem vrnil v prejšnje i>koIje.« Pa bi se danes vrnil? Njegov izraz na obrazu je bil prepričljiv. Ne bi se vrnil, Čeprav je bilo na začetku bolje, kolje danes. Rud ima namreč delo z ljudmi.
Običajno so poSlarji ljudje, katerih delo popestrijo najrazličnejše zgodbe. Maijiiž se v pogovoru ni spomnil kakSne takšne, za katero bi menil, da je dovolj zanimiva za bralce. V novo leto je stopil z veliko željami. Kakšnimi, nam ni izdal. »Naj ostane skrivnost. Če se mi bodov.saj nekatere uresničile, bomzelovesel,«je še povedal, sedel na motor in odbrzci k strankam.	■
»Rak nas ne pokonča, naredi nas
močnejše!«
28-lelna Taiija K(^clnak je po letu dni z(l] avljenje premagala nevarno bolezen -Izdala )e zloženko zalo. da bi ljudem povedala, da ni \se lako rrno, kol je videli na začel ku
Tatjana Podgoršek
Pred letom dni je Tanja Rednak iz Velenja izvedela, da je zbolela za rakom na bezgavkah. Po leiu dni zdravljenja, pravi, je premagala nevarno bolezen. »Rak nas ne pokonča, naredi nas močnejše,« je njeno sporočilo, ki ga je pokom en tirala v nedavno i/dani zloženki.
Pričakovala sem, da mi bo (^b snidenju seglo v roke zagrenjeno dekle, razočarano na življenjem in nad vsem, kar seji jezgixliJo. Pa ni bilo tako. Polna življenja jc, dobre volje in razigrana. »vSedaj sem še bolj zadovoljna, kot sem bila, saj sem spwnala. česa vse sem sposobna.«
Kot je povedala, je pred
Tanja Rednak: »Zloženke nisem izdala zato, da bi bila pomemb* na, ampak želim povedat/, da ni tako grozno, kot govorijo.«
kah
NAS NE POKONČA NAS NAREDI MOČNEJŠE...
Ilustrirala Urška Stropnik
boleznijo sodila med tiste, ki jih je tema o raku prej odganjala kol pritegnila. Prepričana je bila, da se njej kaj lakega ne more zgc^i-diti. Koje zvedela za dia^ozo, se ni vdala. »Píwtavijen si pred dejstvo, na voljo ima^ le dve možnosti: se borU ali vržeš puško v koruzo. Prej ko se zaveí stanja, bolje je zate, ker bolezen :^rcjme5 in jo lažje premagaš. Bt^lezen sem sprejela kot življenjski izziv. Nisem razjnišljala, kaj mi je še ostalo. Nisem hotela, da bi se komu smilila. Zavedla sem se, da življenje leče dalje, Ic več bo zahtevalo od mene. OdloČila sem se za poslala zmagovalka z bogatejšimi b-ku.šujami, z novimi spoznanji in izkašnjami. Naučila sem se nekaj novega. Pač ne gre vse v življenju tako. kol si predstavljaš. Vsaka stvar ima dobre in slabe plati in ludi taka bolezen, kol je rak.«
dokaz, da nù. ne pokonča, pravi, jc ona sama. Preživela je dokaj hude kemoterapije, obsevanja, pojedla veliko tablet, dobila mnogo injekcij, a je ves čas zdravljenja razmišljala o bolezjî i pi»i-livno. »To je zelo pomembno. Tako kot volja.«
/Joženko, ki jo je ilustrirala Urška Stropnik, je lianja namenila vsem, ki so že doživeli takšno izkušnjo ali jo še doživljajo. Nenazadnje ludi tistim, ki jim jo-na srečo-ni treba. K pisanju in izdaji publikacije so jo spodbudili i>bupani. razočarani ljudje, ki jih je srečala na onkoia^kcm oddelku. Menila je, da bi bilo vsem na poljuden način po\'edati.da ni vse tako črno, kol je videli na začetku.
P<i poklicu je ck(5nomska tehnica. Bila je zaposlena in upa, da bo naála delo tudi po končanem bolniškem staležu. Med drugim sc namerava vpisati na kakšno lakultelo. Najbližja ji je poslovno-ekonomska	■
HOROSKOP
Veliki kitajski horoskop xa leto 2004
Kitajski Lunin koledarje naj-siarcjSi kronološki dokument v zgodovini. %H) sega v leto 2537 pred naSim Slcljeni. Takral jc ccsar lluan Ti v 61. Iciu vladanja vpeljal pwi lovrslni zodia-kalni cikel. Zajema 60 Ici in jc sestavljen iz pelih navadnih ciklov • vsak med njimi obsega 12 let. Prejšnji, sedcminosem-doseli» sc je začel 5. februarja 1^24 in sc končal I. februarja 1984. Zdajšnji bo končan leta 2044. Vsako od dvanajstih Ici cikla jc v znamenju ene živali. V 6(Mclnem ciklu se vsako znamenje navezuje na pet osnovnih elementov: les (ki ga pripisujejo Jupitru), ogenj (Marsu), /cmljo (Saiumu), kovino (Veneri), In vodo (Merkurju). Vsak od naštetih elementov vsebuje tudi negativni in pozitivni pol (poli se navezujejo na magnetne pole, ki jih Kitajci imenujejo jtn in jang). V kitajskem koledarju se dan začenja ob 23. uri in se deli na 12 sekcij (po dve uri). Vsaka med njimi sodivsvo-je živalsko znamenje.
Misci za to leto: "V lelu opice postanejo stvari » ki se nam zdijo ncmogt)čc,pt)vscm mogoče." Potopimo se v svet dvanaj.siih živali. V giavncm bomo poplesovali in se igrali, kol sc znajo samo opice. Sami sebi bomo dovolj za družbo in delo. Če pa bomo naleteli na ovire, nas bo opičja logika potisnila naprej.
OPICA-IIOU
2. 2. 1<X)8 20.2.1920 6.2.1932-25.L1944 12.2-1956 30.1.1968 16.2.1980 4.2.1992-
-2K1J909 -7.2.1921-25.1.1933 -
-	12.2.1945 -30,1.1957
-	16.2.1969 -4.2-1981 -22.1.1993 -
-	zemlja kwina voda -les
-	ogenj
-	zemlja kovina voda
Sedaj jenavrsii vaše leto. Verjemite vanj! Še bolje jc, da ga dodobra izkoristite, pomahajte težavam v slovt) in se lotite dela-Prva polovica leta bo zelo dinamična na področju dela. Možne so velike spremembe in le malo opic bo, ki v tem letu ne bodo dobile službe, jo zamenjale ali pa si kako drugače izboljšale poli")žaj v službi. Druga polovica leta pa bo za vas bolj čustveno obarvana. Poroke, ločitve združitve dolgoletnih zvez ali pa nenadni zasuki in razhodi... V.se se bo dogajalo hitro in zek^ inlen-zivno. Le da ostanete močni in čili! Zato boste morali pcîskrbe-ti tudi za lastni trening in se veliko ukvarjati z razgibavanjem telesa, /drav.stvenih težav skoraj ne bo, če pa se le tc pojavijo, bodo zelo medlega značaja. Obetajo se vam selitve, sprememba zunanje podobe, v tem letu vam bo nekako dano s pomočjo višjih sil z manj lastnega truda kol običajno doseči več, kol sle kdaj kolisploh upali.
pr;ri;Lii\ - ji
22AAm -92.1910 -zcmija 8.2,192J -27.1.1922-kovina 26.L1933- 13.2.1934-voda 13.2-I945- 1.2-I946.|es 31.1.1957- l7.2.195B-ogenj 17.2-1969 . 5.2.1970-zemlja 5.1.1981 -24.1.1982-kovina 23.Ll993-9.2.1994-voda
Sicer sle dinamična osebnasi, vedno pripravljeni pomagati in
biti nekje na dosegu roke. V lem letu .se boste zelo težko krotili, postanete lahko zelo vase zaprli, in če do meseca maja ne bosle resili veČine težav, ki sc vam že dlje Časa vlečejo p<5d nogami, bosle skozi vse leto zelo nervozni inzadirčni. Težili boste k redu in disciplini ter iskali smisel v vašem urniku. Se raje se boste podajali na pot v neznano in si doka/c?vali, v kakáni formi sle v resnici. Zapeljivi pogledi, lepe besedo bodo za vas pravi balzam. Starejši predstavniki boste imeli sicer več možnosti, da sc ustalite, mlajši predstavniki pa sc bosle moralizclo potrudili, če boste želeli v lem letu biti zapeljani v deželo ljubezni. Poletje vam bo prineslo več ležav z denarjem, a brez večje panike. Znali bosie zasluženi denar dobro obrniti in večino leta vam bo pri duši prijetno, ko ga bosle preštevali. vStara po.^odbena rana bi se vam lahko oglasila, bodite previdni pri hoji.
PES -(lOII
10.2.1910-29.1.1911 'kovina 28.1.1922- 15.2.1923 -voda 14.2.1934 . 3-2.1935-les 2.2.1946-21-1-1947-ogenj 18.2.1958 - 7.2.1959-zemlja 6.2.197ÍJ-26.1.1971 -kovina 25.1.1982- 12.2.1983-voda 10.2.1994-30.1.1995 les
Kjer koli bodo v zraku peripetije in dvomi, kako dalje, se bosle vi dobro znašli. Sicer ste («cba, ki jo imajo ljudje radi in jO spoštujejo. Va.^ mnenje nekaj velja. Ne bo slučaj, da se boste to leto malce izogibali večjim ra/pravam, razen če nisie pravni zastopnik in si s tem .služile kruh. .lesen bo tista , ki vam v vaše ljubezeasko življenje prinese umiritev in ubram^st. Tako elegantno bosle sprejemal vse, kar vam bo novo. Le z denarjem ravnajte toplo in previdno, da vam finančne rezerve ne poidejo prehitro.
V poznem poletnem Času se baste zaljubili ali pa bo va.šc čustveno življenje dobilo povsem nov smisel. Ker ste tako ženske in moški lega /namenja zelo privlačni, sc ncmalokrai zapletete tudi v avanture. C?e že imate stalno zvezo, vam svetujem previdnost, da je zaradi ilir-ta ne izgubile. Pri delu bosle najuspešnejši do začetka poletja in potem ixi oktobra dalje, ko se bodo tudi zaslužki večali iz ledna v teden.
DIVJI PRAŠIČ - ZHII
30.LI911-17.1l912-kovina 16.2.1923 - 4.2.1924 - voda 4.2.I935-23.L1936-les 22.1.1947 - 9.2.1948-ogenj 8.2.1959-27.1.19fi0-zemlja 27.L1971- 14.11972-kovina 13.2.1983 - L2.1984-voda 31.1.1995 - 18.2.1996-les
Vaš veliki svobodni duh se bo vse leio iskal med resničnostjo in vašimi željami S seboj v leto opice ste prinesli velik čustveni nemir. Vaša ču.slva bodo zelo zbegana in čudaško usmerjena. Do meseca maja bo zelo težko razumeli, zakaj imajovaši prijatelji prav. Zatajila bo vaša intuicija in precej ležav bo prišlo na dan. Veliko stvari se vam lahko poslavi na glavo. Ce boste znal ohranili prijateljstvo, ne bo
bojazni, da se prebijete čez Himalajo. Sicer se vam utegne zgoditi večja kaiasiri^fa, zaradi katere bo krvavelo vaše široko srce. Velja sc bolj potruditi, saj ni ničesar samoumevnega Boste pa glede denarja inteii lu več sreče, več blagoslova. Zaslužek vam bo začel ostajali in vaŠ bančni račun se bo debeiil. Za vas je to Iclo velikih sprememb in dosegov cilja. Lahko boste menjah stanovanjski prostor ali pa stanovski suin. Česar koli se bosle zares lolili. boste tudi do konca izpeljali.
POI)(iAMA - Sim
31.1.190n -18.2.1901 - kovina 18.2.1912-5.2.1913-voda 5.2.Í924-23.L 1925-les 24.1.1936- 10.2.1937-ogenj 10.2.im - 28.1.1949 -zemlja 28.1.196(J-i4.2.196l-kovina l5.2.l972-2.2.1973-voda 2.2.1984- 19.2.1985-les 19.2.1996-6.2.1997-ogenj
Podgane sle uvidevne, iskrene in neposredne hkrati. V tem letu bosle predvsem zelo delavni in ustvaijalni. To vam prinese stabilen položaj na vašem bančnem računu. Vse leto bosle razpolagali z večjimi vsotami denarja in ga bosle tudi zelo dobro projicirali dalje. Sicer pa bo vaš življenjski lok tekel zelo liiiro in impulzivno. Zalj ubij ali sc bosle in odljubljali, in če sle že našli srečo sv<ijega življenja, potem ne bo težav, če pa se Še iščete, se vam kaj lahko zgodi, da se ne boste odločali o znani poti, ampak si bosle poiskali nov izziv. Vaše splošno počutje in fizične spasobnosti bodo dobre, zato se ne bosle veliko zmenili za kakšne manjše težave vzgod-njem pomladnem obdobju. Na sploh pa velja , da si bosle lo leto zapomnili po novostih, ki vam jih jc namenila usoda. Če sc bosle selili ali si iskali novo službo, lo vsekakor poiščite severno od vašega doma.
očiščevalno kuro vašega lele&a. Zapomnile si , da vse dobro v človeku prihaja od znotraj.
tigi;r-iui
BIVOL - m
19.2.190 J 6.2.1913-24.1.1915 11.2.1937 29.1.1949 15.2.1961 3.2.1973-20.2.1985 7.2.1997-
-7.11902-25.1.1914--1111926 -30.1.1938 -16.11950 -4.11962-211.1974--8.11985-27.1.1998-
kovina voda
-	les
-	ogenj
-	zemlja kovina voda les ogenj
Vse, kar se vam dogaja severozahodno, je za vas plodno. Veljale za umirjenega in hkrati dinamičnega človeka, ki natančno ve, kako to doseči. Vi se nikoli in pred ničemer ne ustavite. Vaša notranja gonilna sila je vedno vaš moto, da težile k resnicoljubnosti in dokončevanju začetega. Pomembno je, da ne izgubile potrpljenja sam s sabo, saj se bo razvoj pomembnih dogodkov odvijal zelo p(Kasi. Z ljudmi, ki so mlajši, bo več veselja in radosti Tudi druženje z njimi bo dobro in ustvarjalno. Nekako skeptične ríízprave se vam ne bodo podale, zalo.se jim le izognite. Dovolile si, da vam ljudje priskočijo na pomoč, ko si to zaželijo ali pa uvidijo 10 potrebo. Vsekakor je poletje in jesen vaščas, ko bosle veliko dosegli in postorili. Zdravje ne bo ogroženo, a bi vam priporočala več krat na leto
8.11902-26.1.1914 13.11926 31.1.1938 17,2,1950 5.11962-23.1.1974 9.2.1986-28.1.1998
28.1.1903-
-	13.11915
-	1.2.1927-. 18.2.1939 -5-11951 -24.1.1963--10.11975 28.1.1987-. 15.11999
voda
-les
ogenj
- zemlja
kovina
voda
-les
ogenj
• zemlja
Sle zelo neprizanesljiva osebnasi. Velikokrat zelo vzvišen in našobljen ter zelo nedostopen. Nekako zelo skrivnostno delujete na okolico. Ko pa vas človek zares spozna, ugotovi, da sle kol otrok v otroškem vricu, ki je in mora bili ves čas pod nadzorom budncg£i očesa vzgojiteljice. Res je, da vam je to lel.o pisano na kožo. Vendar le zato, ker radi pokažete, česa vse ste sposobni. V ljubezenskih zadevah boste naravnost sijali. Spoznali bc^sic nove ljudi in osebe, ki vam lahko v vaše življenje prinesejo velike .spremembe. Pc^leii bodite previdni, da ne boste zapravili preveč denarja, kot ste ga sprva nameravîili. Kupwalil>oste in prodajali ter na veliko ustvarjali, lako da si liosle še sami zelo všeč. Dobro počutje pa bo Imelo na vas Še precej drugačen pozitiven vpliv in ne bo odveč, če vas opozorim, da čuvajte svoj želodec.
ma(;k/\
29.1.1903 14.11915 2.11927. 19.11939 6.11951 . 2.5. L1963 11-11975 29.1.1987 16.11999
' Tli ( ZAJFX; )
-	15.11904 -voda -2-11916-les 211.1928-ogenj -7-11940-zemlja I6.1.1952-kovina
-	12.11964-voda -30.1,1976.1es
-	16.2.1988-ogenj -4.12000-zemlja
Ste zelo prizanesljiva oseba, celo zelo mirna in ubogljiva. A če vas bodo presenetile razmere, kot .so predvidoma vidne za poletna dogajanja, se kaj lahko spremenite v zelo bojevite in brezkompromisne osebnosti. Navajeni sle, da preživite v nemogočih razmerah, zato vam ne bo nikoli zares hudo. V letu, ki je pred vami, se baste dobro počutili, hiteli bosle mimo velikih ovir in na koncu leta se boste po prehtv jeni poti ozirali z zmagoslavjem. Poslu oz. delu bo leU) več kot naklonjeno. Znašli se boste v še tako irdnih in nepredvidljivih situacijah. Denar bo k vam pritekel hitro in v zajeiniJi količinah. Še varčevali bosle znali! A v ljubezenskih zadevah sc bodo stvari malo k<">mplicirale. Do pomladnega obdobja se vam bo zdelo, da obvladate situacijo, kasneje pase bo vse nekako dogajalo počasi. Potreba po preudarnosti bo naj-modrejša karta, ki jo bosle imeli. Zvašim nasmehom lahko vcb-ko napak prikrijele. P<xskusile.
ZM\J •
16.11904-3.119n5-les 3.2.1916-211.1917-ogenj 23.1.1928-9.11929-zemlja 8.11940-26.1.1941 -kovina 27.J.1952- 13.1l9.S3-voda 13.11964- 1.11965-les 31.1.1976- I7.1l977-ogcnj 17.11988 - 5.11989-zemlja
5.2.2000-23.1.2001 kovina
Na vašem obrazu se iskri nežnost, pogum in potrpežlji-v(xst. Vaša zunanja podoba pa z vašo nolranjťwtjo nima nič skupnega. Letošnje leto bo za vas v znamenju velikih poslovnih dosežkov. Delali bosle tako rekoč brez premora. Ze nekaj lel vam ni bilo tako pisanih na kožo, kot je lelašnje opičje leto. Ustvarjali bosle doma in v službi, zato bosle imeli tudi denarja na pretek. Ne bosle ga sicer tlačili v nogavice ali ga vezali na banki, ampak ga boste ponovno pognali v novo kolesje ustvarjalnosti. Uspeh bosle kronali z novim uspehom. V svcjje življenje boste vnesli več a*da in discipline, zalo boste glede čustev precej zadržani. Îx'le-li si boste ljubezni, a če vas ta ne bo posebej fascinirala, bo ostala za stekleno šipo. Dobro bi bilo razmislili, kaj vam Čustva v resnici pomenijo, siij bi v mesecu maju utegnili sicer preboleti virusno obolenje. Umirjem^sl ni za vas, ob akcijah zaživite in zažari te.
KAČA - SUR
4.11905 - 24.1.1906-les 23.1.1917-10.11918-ogenj 10.11929-29.1.1930-zemlja 27.1.1941 - 14.2.1942-kovina 14.11953-2.11954-voda 2.2.1965-20.L1966 -les 18.11977-6.11978-ogenj 6.1198y-26.hl99i)-zemlja 24.1.2001 -ll.2.2002-k(wina
Zanesljiva in z bogaiimi izkušnjami 1er vedno pripravljena za nove podvige. Ljudje so radi z vami v družbi. Nikoli sc nc razjezile, če pa žc pride do neizbežnih konfliktov, vas vaša diplomacija popelje vsvcl ,kjer obvladate vse, kar vas obkr(.v/a.
V	lem letu bosle modro vlagali denar in z vsem, kar bosle zaslužili do meseca aprila, že v maju odrinili na zaslužen dopust. Velika potovanja v lem lelu ne bodo redka. Sicer bosle sijali od zadovoljstva in izbirali baste nove prijatelje, ki bodo z vami ostanli še daljše obdobje. Obdobje letošnjega poletja pa vam bo naravnost pisano na kožo. Morda se boste pojavili pred matičarjem ali zakorakali v novo službo. Sle se že vprašali, kako dalje v življenju? Odločile sc in skrbno načrtujte vsak korak- Uspelo vam bo ravno tisio. kar sicer uspeva le redkim.
V	ljubezni boste dajali zasanjan in popolnoma predan vtis, ali je pr^vi, pa boste vedeli samo vi.
KOI\J - (VIA
25.J.1906- 12.11907-ogenj 11.11918-31.1.19l9-zemlja 3{).1.1930.16.11931-kovina
15.11942-4.11943-voda 3.11954-23.1.1955-les 21.1.1966-8.11967-ogenj 7.2.1978-27.1.1979-zemlja 27.1.1990- 14.11991-kovina 12.2.2002 - 30.1.2003-voda
Vaša duša je tmietnlško naravnana, polna ustvarjalnosti In domiselnosti. Vse leio boste imel v roki čarobno palico, ki jo bosle vrteli v smeri, kamor vas bo nesel razum in Čustvena ubra nasi.
Vaše delo bo potekalo v senci ostalih aktivnasti, a bo vedno pravočasno narejeno. Zdelo se vam bo, da zmorete več, kot nekateri mislijo, da zmorete. Maja in junija pričakujte priliv večje vsote denarja na vaš račmi. Če razmišljate o zamenjavi službe, bo najbolje, da to naredite v zimskih me.secih. Če ste v letu koze veliko potovali, bosle v tem letu sklepali nova prijatelj-.siva. Zdravje vam jc naklonjeno in še čustva naravnajte v svoj prid. Kmalu po Ciregotjevcm se vam na.smiha nov razcvet na čtistvenem področju. Če še niste na.Šli svoje druge polovice ali pa je vaše ljubezensko življenje že nekaj časa v zatonu, baste našli srečo in ljubezen med februarjem in julijem.
KOZA - \\m
13.11907 1.11919-17.11931 5.11943-24-1-19-55 9.11967-IS. 1.1979 15.11991 3.2.2003-
-1.11908 -19-11920--5.11932-24.L1944--11.11956 29.1.1968--15.2.1980 -3.11992-21.1.2004-
ogenj
zemlja
kovina
voda
-les
ogenj
- zemlja
kovina
voda
Počasi in zanesljivo se boste v februaiju poslovili od leta, ki vam je bil pisan na kožo. Pa tudi let(w ne bo tako težko. Sicer boste imeli občutek, da ste obtičah na tirnicah, ki ne vodijo nikamor. Pa ne bo tako. maju mesecu se vam obela velika novast ki vas bo popeljala k novim izzivom. Ponovno baste sijali od sreče. Denarno boste zelo uspešni in veliko vaših inspiracij bo bogato obrodilo sadove. Zelo bosle uspešni in nadarjeni za mnoge umetniške stvaritve ali za vse tiste stvari, ki so vam b(xJo zdele bogate z duhovncwtjo. Miša zasebnost pa bo v letošnjem letu terjala velike spremembe. Selitve, načrtovanje ntwih družinskih članov ali pa se haste zaljubili v zelo elegantne ljudi. Ljubezen se vam bo kazala v čudnih podobah, v njej pa basic našli umirjenost in notranje bogastvo.
Srečno uspešno in usivarjafno hto 2(Hf4 vam žffiha Dora injas-tmn.
Astro-B,p.p. 186,3001Cclje (}SM:{)31-830-75l
Ascedeneti po kitajskem horoskopu
od 13. do 1. ure - PODOANA
od I. do 3. ure - BIVOL
od 3. do 5. ure-TKiER
od 5. do 7. ure - 20UEC ali MAČKA
od 7. do 9. ure • ZMAJ
od 9. do 11. ure - KAČA
od 11. do 13. ure-KONJ
od 13. do 15. ure - KOZA
od 15. do 17. ure-OPICA
od 17. do 19. urc-PETCLIN
od 19. do 21. ure-PES
od 21. do 23. ure - DIVJI PRAŠIČ
SREČANJE
13
Zapomnite si ime: Alisa!
(jiiniiri/ijka s stalusoni vrhiniske sportiiicc - Zaradi »svoje mladosli lui vsa U^krnovanja spioii ne more - izpit za 2. dan ho latiko opravijala, ko bo poiîioietiia
MHenQ KrstiČ - PiBfilnc foto: Stane Vovk
(En sam smeh jo je. Nasmejani ljudje pa AO lepi. Iz?iirevajo ptftchno loplino. A!isa RctiziC jo. Že na daleč. Od blizu pa zažari. Nasmeh - usta razpotcg-njena od ušes do uiUiS - je njeno orožje. Morda celo veCje kol karate, ki se mu posveča dobrih desei lei. Prav gotovo z njim kak.^no nasprotnico, kije Se nc pozna, lil d I /mede.
Sede mniijs tlet na Alisa obiskuje splošno gimnazijo v Velenju, irelji letnik. Šola in uîîenje ji vzameta veliko Časa. Ima status vrhunske športnice. Profest>rji, pravi, ji gredo zelo na roko. Ogromno časa pa ji vzamejo treningi in tekmovanja. Prostih trenutkov je malo, ko so. utrnejo v družbi prijateljic ob piči, soku in klepetu. Ali v dru?bi starejše sestre» s katero se odlično razume. »To je 10,« preprosto pravi in prostodasna prizna, da nad karaiejcm s sedmimi led, ko jo je na prvi trening peljal oćc, ni bila niii malo navdušena.
»K treniranju meje dobesedno prisilil, a že po pol leta me je karate tako prcv7el. da si danes nc znam predstavljali, kaj bi brez njega. Kol bi sc mi vklopila luCka! Ful sem začela delati in od lakrat napredu-
jem,« pravi. Napreduje z never-jeino hitrostjo, Celo prehiteva. Tako zelo, da ima zaradi tega tcřave» saj zaradi svoje mladosli in s lem povezanih starostnih omejitev sploli nc more na vsa tekmovanja.
Ko je lani novembra napolnila 16 let, je dosegla spodnjo mejo, da je lahko začela tek-
movali z reprezentanco, Z njo seje udeležila evropskega mla-diaskega prvcastva. Za prvič je bilo dobro. »Sama nisem do.sc-gla ne vem kakSnega rezultata, ekipno pa smo bile .sedme, kar jc dober rezuliai. Na evrop-.skem Članskem pa smo Žic s kolegicami Že v prvem krogu ven, A smo bile najmlaj.ie tek-
V katah je koncentracija, pravi.
movalke.«
Nekdaj so h karateju množično drveli zaradi ťilmov z Druceom Lcejem. Pa danes? »Filme gledamo, seveda. Tudi tc. v katerih kol zvezda kung-luja nastiipa Bruce Lee. Vsak pa ima svoje idole. Meni jih bolj kot filmski predstavljajo resnični junaki, tisti, ki .so na
evropskih in .svetovnih prvenstvih v i^p ici, kar je normalno.«
Alisin oče je bil tudi «im včasih odličen karateisi. Svoje dni jc prii^el do 2. dneva (črni pas), zalo ni Čudno, da je hotel /a karate navdušiti tudi sv<'iji hčeri. Najprej siurejSo, pa potem mlajšo. »Trener Bogo pa mu je predlagal, ko je videl še mene, da me kar takoj vpi5e. No, poiem je oče enkrat padel notri. V klubu zdaj ludi on vodi treninge.«
Alisa jc doslej osvojila I, dan in še malo, pa bo presegja očeta. A naprej ne more, dokler ne bo polnoletna. I/piti za napredovanje so sestavljeni iz kal- »Kate so namišljene bc^rbe z nasproini-kom. Dober borbah je tisti, ki ima dobro podlago iz kal, kar pt)meni, da mora Imeli izpiljeno tehniko. V kaUih je vse, je koncentracija, st^ slavi...«.
Mlada je Sc. Polna načrlov. Večina je povezanih s karaie-jem. Trudila se bo, da osvoji kakšno medaljo na evropskem
-	in zakaj ne ludi na svetovnem
-	prvenstvu? Pred seboj ima lepo prihodnost, ki je odvisna od nje same. Ve, da čc bo delala tako trdo in vztrajno, kol je doslej, bodo rezultati priAli. Silvestrovo? Prilagojeno obveznostim. ki jo čakajo na Športnem podrc'ičju.
O njej bomo .še sliSali, zato si zapomnite ime: Alisa.
Plavalko navdušila Amerika
Tina l^andža. rlaniea plavaiíieí>a kluba Mladinski servis Veienjo, nadaljuje šiiorino in študijsko pot v Anu^iikl - /a praznikcî je bila (iotna
Miiena Krstić • Pianinc
Odšla j C jeseni, po tistem, ko je uspešno opravila maturo na celjski gimnaziji, Spakirala je kovčke, vzela kopalke, se poslovila in odpotovala v Dayton v ameriško zvezno državo Ohio, kjer trenira in študira na univerzi.
»To jc bil ves čas moj sanjski cilj. Vmes sem ga sicer neštetokrat opustila, a na koncu, ko se jc pojavila priložnost, sem jo sprejela z obema rokama. S tem sem si uresničila vse, kar sem si res želela. Zdaj se uresničujejo tudi moja pričakovanja,« je simpatična dolgolasa in visokorasla Tina Pandža pripovedovala, ko smo se pred biJŽiCnimi prazniki srečali z njo v domačem Velenju.
»Ni se mi bilo ležico vživeli. Bilo pa je marsikaj drugače. Veliko je bilo novega. Pravzaprav kar vse. Domačih, zaradi obilice vznemirljivih dogodkov in urejanja neštetih zadev, od dokumentov pa do privajanja na predavanja in trenerje, sploh nisem imela časa pogre.šali,« pravi.
Razlike pa so. dodaja, in to ogromne. Tako v samem izobraževalnem príxesu kot pri plavanju. »Po dvanajstih letih plavanja, lega pri nas izrazilo individualnega importa, opažam, da tam bolj ccnijo to, da si del eki-
pe. Iz individualnih športov h(>icjo narediti kolektivne športe in to mi je izjemno všcč. Ib je nekiij enkratnega. Tudi način plavanja, treningi... Vseje drugače. NavduSena sem.«
Tinin ameriški dan? Kako izgleda? »Vstajam ob p<.>l šestih. Tu se ni kaj dosti spremenilo od prej. Cîrcm na trening, po njem na predavanju ín na popoldanski trening. Za razliko od slovenskih so ti od 13. do 15. ure, ne tako kot pri nas, zvečer. Po treningu sc^ obvezne ure učenja, vsaj za nas študente, ki smo tam prvo leto. To je lo.«
Decembra jc bila na pripravah na Floridi. »Študentje v Ameriki imajo december prosi. Nas, ki smo prišli od drugod, niso hoteli pustili same na univerzitetnem območju, ker takral lam ni nikogar. Vsi gredo domov, na počitnice. Mi smo Šli na priprave na Florido, bili lam dva ledna in bilo je enkratno.«
Tudi za trenerje najde same pohvailnc besede. Njen glavni trener je ludi zelo dober psiholog in nanjo, tako pravi, ima pozitiven vpliv. »Zc po nekaj tednih me je spoznal in vedel, kakšen človek sem ...«. Ob obisku domačih, v Velenju, je pridno trenirala vsak dan. Zalo, jc razložila, ker jc najhuje, čc po lei^.kih pripravah počiviiš. »Vse delo bi sc v nasprotnem izničDo,
Tina je ob obisku domaćih nasfa nekaj casa tudi za nas,
(foto: Stane Vovk)
bilo,,sc ji zdi, da ne bi še več.«
Njeni načrti, cilji? »Kar.se tiče pozne prihodnosti, ne vem. Studij traja pet let, Amerika mije všeč, ne vem pa, če bi tam osta-
zato sem ludi v Velenju veliko delala. Pii tudi moja mama Vera jc odlična irencrka. Včasih me kar precej namuči, Je pač videla, kaj sem naredila, in Škoda bi
la. No, najbrž bi, a je lo šc daleč. Sama sem šele na začetku. Marsikaj se Se lahko zgodi. Na plavalnem področju pa sem spremenila .svoj odncxs do tega športa. V Sloveniji, kjer je bilo plavanje zame ves čas individualen šport, sem si individualne cilje tudi sama poslavljala. Riiznu svelova prvenstva in podobno ... V Ameriki so mi uspeli v nekaj mesecih vcepili ekipni duh in res mc skrbi samo ti^, da naredim nekaj za univerzo. Ritda bi plavala čim hiire-je, to jc jasno, ťe bo to d(5volj za kake večje tekme, dobro, če ne bo, pa tudi. To mi ni več osrednji problem. Prišla sem do meje, da obožujem treninge in obožujem lo, da plavam. Sekiram se pa ne. Niii takral, ko ne dosežem časa, ki si ga želim. Dokler je zadovoljen trener, dokler je to dobro za univerzo, sem zadovoljna tudi sama.«
Prijateljstva? .le spoznala že kaj novih prijaleljev? »Ogromno. V ekipi nas je štirideseL Med treningi si pomagamo. Ct ima kdo kdaj kak slab dan, sc vedno najde kdo, ki ga je pripravljen poslušati, lega prej nisem poznala na tak nept^sre-den način.«
Razdalje? »Te so majhne, Internet je dobra stvar. Z mamo .si dopisujeva vsak dan^ Vse si poveva sproti. Izmenjavava novice.«
Zdaj je Tina že spel v Ameriki. Trenira in Študira. In vžečji je oboje.
Ideja zo hitri meni:
Četriek, 8.1.2004
Gobon juho Ajdovi žgand
✓	SoTie
Petek. 9.T20Û4 h&nobedio
✓	Pečen krotnpjf hiradbiiikova sololo
Pbnedeljek. 12.T2004
✓	Ocvrta píióincjo kročo
✓	Pommes frites
✓	Strojí líid v soloH Torek. 13.1.2004
✓	Ocvrte rakove MeKe
✓	Krompiitera sokita
✓	Krermw «ii» Sredo, 14.1.2004
Puranove rulodo
✓	Sfoifíní imiMIl Zelena sdofo
Četrtek. 15.1.2004
Svinjski zrezek v ornoU
✓	Zelenjavni narastek Petek. 16.1.2004
Soma v omaki
✓	SIflD Iffompir Puding
Ponedeijek. 19.1.2004 Ocvrti Šampfn|oni
✓	Tolarsko orno ko
✓	Pommes ftites Zelena solata
Torek. 20.1.2004 Pura nji xrezek v smetanovi omokl
✓	Njoki Zelena soloto
Sredo. 21.1.2004
✓	Goloi Testenine Soloto
Četrtek, 22.1,2004 Gfotinirane špina^ne testenine s šunko in porom
Radiezjaia«)
✓ ••• pripr«vl|Me •!•
jedi
Itaflvef kubarlas
Puranova raiada
No olju pDsteklenimo čebulo. V skledi pomamo zoHnjeno mleto meso, jajca in preprazeno febtflo. Puroncve zrezke potol&mo in nadevamo z mesnim nadevofîi. Zvíjemo jih v njlodiœ în zloto rumeno opeœmo. Preložimo jih v pekaj', prelijemos sladko smetano iti belim vinom ter pefemo na 160^ C40 minut. Krulodam pripravimo smetonovo omako.
Vež o pripravi: vftwfeera^i
v Erinih prodajalnahi
Supermariotv NC Era VmUmjm
Tnrtlca, Standord Živila, Neiko, Prehrano
CkilinaŽMIa Somopostreino Možitve
Deveti novoletni potop v modro
Ii(M08 je potapljaško sezono v Vck^iijskoni ji^zor u odprlo kar 32 polapijaaw - Veliko radovodiiežev; ki so jih spoUl)Uîall pri podvigu
Bojdoa Špeget foto: vos
Velenjski poiapljači, združeni v Društvo m podvodne dejavnosti Jezero VelenJ«« se (uUi letos niso izneverili Iradiciji. Čeprav je bil 1. januar vremenska neprijazen in siv, to ni molilo ne poiapljaCev in nc iilevilnih glcdaicev, ki so ob 13. uri bodrili potapljače ob otv<v riivi letoSnjc sezone. Novoletnega potopH v Velenjsko jczen> se je letos udelcžllt> 32 potapljačev, lani eden manj. Tokrat so se domačinom pridružili še polap-IjaCi iz Celja in z Bleda. Po lem, ko so se polapljači opremili za potop, so se najprej razvrstili v krog. Sledil je spusl v globino jezera, ki se je "usiavif na globini približno K) metrov. Tam so odprli lokral kar 3 Šampanjce in nazdravili novi potapljaški ivC7oni. Z željo, da bo lepa in bogaia, predvsem pa varna! Šampanjce sojim lokrai podarili irije šaleški pt^sland v dr^^v-
nem zboru RS; Bojan KoniR. Jože Kavtičnik in Milan Kopušiir. Vsak po 6. Med potapljali je bila lokrat tudi (edina) potaplja^ica KJa>xlifa Čuješ, naj-mlja^i potapljač pa je bil 17-let-nl StaS Strozak. Sicer si bodo velenjski potapljači lansko sezono zapomnili koi dobro in uspešno. 12 se jih je udeležilo skupnega izleta v Fran-
cijo, kjer jih je morje in pi^dvod-ni svet lako navdušil, da ga bodo letos verjetno ponovili- V maju bodo pripravili tudi potapljaški lecaj za nove člane. Letos so prvič nagradili tudi liste udeležence novoletnega potopa, ki so se jim pridružili več kot petkrat. Takih je bilo kar 8, dobili pa so "flaško", ki jo je krasila ročna poslikava potapljača.	■
V soboto s Triglavom
Po kratkem odmoru se je že sinoči nadaljevalo prvcnstvov 1. A koîarkarskj ligi za mi^ke. Elek-tra je gi^isiovala v Domžalah pri Heliosu.
Med štirinajstdnevnim premorom so bili lah kov Šaptanju povsem neobremenjeni, saj so lansko leto zaključili s šestimi zaporednimi prvenstvenimi zmagami, 'lo pa ne pomeni, da niso (Ogrom-
no trenirali, veliko pozornosti so posvetili Icic.sni pripravljenosti. Odigrali so tudi eno prijateljsko tekmo, in sicer v nedeljo, koso na Polzeli premagali Hopse. Že v sobt>to pa se bo prvenstvo nadaljevalo, košarkarji Elektre bodo v domači dvorani ob 19. uri gtîsti-li Trigbv. Memi Bečirovič, trener Elektre: »liidi med prazniki smo veliko irenirali, predvsem snu^.se
posvetili dvigiwanju fizič-ne moči. kar je predwwm dc^bra dolgoročna naložba, da bomt> lelesno zdržali skozi celoino prvenstvo. Juiri nas v domači dvorani čaka precej težka, predvsem pa pomembna lekma s Triglavom, ki bo verjetni^ ludi eden izmeti glavnih tekmecev za zgornjo polovico lestvice.«
mtr
Zadovoljni s prvim delom
Košarkarji Velenja so se v letošnjo sezono - svojo prvo v 2. SKL • podali predvsem z željo, da paslancjo stabilen drugoligaš. Ekipa se namreč od lanske sezone ni pretirano spremenila, uspeli so zadržati tudi ključne igralce, čeprav je zanje vladalo veliko zanimanje ludi iz klubov v višjih ligah, Po odličiio c>pravljenih pripra-
vah so ludi prijateljske tekme pokazale, da Velenjčani zobstan-ki^m v ligi ne bj smeU imeli težav. Prvenstvo so začeli z dvema zapiv rednima zmagama. Odličnemu začetku je sledilo nekaj težav: poškodbe nekaterih igralcev, težave s termini zaradi prenove Rdeče dvorane. Temu primemo so bili ludi rezultati v naslednjih
krogih nekaj slabši. Po desetih krogih imajo sedaj pet zmag in prav toliko porazov, uvrščeni pa so na .sredino lestvice 2. SKL -vzhod. Do konca prvenstva jih čaka Se ^^sem tekem, polovični v domači dvorani. Liga se bo nadaljevala že v soboti^, ki^ Velenjčani gostujejo v Slovenj Gradcu.
■ tr
Klub 81 še vodi
člani Kluba 81 iz Šmartnega oh Paki so ludi letos na silvestrová popoldne pripravili na rokomelnem igrišču pri šmarški osnovni Soli nogometno tekmo z ekipo Malega Ajaxa, za katero nastopajo mlajši nek-
d<mji igralci NKŠmarlno.'lbje bikf Že 16. medsebojno srečanje. Boljši so bili mlajši,zmagali sos 6:1.
V skupnem seštevku še vedno vodijo »klubovci« Í8.5:7J5).	■ tp

NA KRATKO
V	poiiodciljek pi vi dan [)i iprav
Šmarski nogtimelasi Ixido priprave na p<)niíiKiaii-.ski del prvenstva pričeli v ponedeljek z uvodnim irečanjcm ob lO.Otl. Do 24. januaija bodo vatlili v domačem okolju, nato pa bodo za dvakral po žest dni odslf v toplejše <^bn3orske kraje. Krajevv /ačctku ledna ^e niso izbrali, zaradi tega tudi sc niso bili znani naspnuniki z^ 10 do 12 pripravljalnih ickem, kolikor jih načrtuje novi - sijir i ircncr Borui Jare, ki seje po pol leta »prekinitve« znova vrnil nasmarSko klop.
Neziianka so bili v Uirek ludi morebitni mwi igralci. ki naj bi okrepili moštvo. Klub so pred nadaljevanjem zapuslili Rcpovž. Borstnar in Kovačič. ^usoda« Mujanoviča pa tudi le ni bila znana.
V	sol)ot() k zadnjeimi
Po dveh lednih prazničnega prcmoni bodo koSarkaiji v vzííodni skupini druge slovenske lige v soboto nadaljevali tekmovanje v lekmah It. kroga. Eh^ídnadaijcvaííjeinsozvscraizniagjiini in 20 točkami na vrhu Janče. Prebold na drugem mestu jih ima 17, Ru^e na ireijem 16. Velenjčani pa so četrti s 15 u>čkami, koliicorjih imala ludi Ilirija in Smíwimk za njimi.
V	prvem letošnjem krogu bodo igralci KK Velenje v s;obi>logî^stovali pri zadnjeuvrićeni ekipi v Slovenj Gradcu,
I^rel)ol(l. Polzela in (JoinilxSko
v i^avinjski ki'teurkarski ligi na Polzeli so prvenstvo tiadaljevali že prvi) nedeljo v lem Iclu. Po 6. kiogu s po 10 točkami vodijo ekipe St. Paul Prebold, Brglez-Ci^m Polzela in Gomilsko United, Velenjčani pa so s tekmo manj in 9 točkami takoj za njimi.
Izidi 6. kroga: (iomilxko-Pivovarna Laško 59: 67, Savinja 2(X)(i : Velenje 50: 102. Wcrinox : tweed : 64. Zvajga : St.Paul 71:77. ŠK Žalec ; Brglez.com 70:64; vrstni reti po 6. krogu: ST Piiul Prebiîld. Brglcz.com Polzela in (icmilsko United po 10 točk. Wílenje. Siudcncski klub Ý,íi\cc in T^eed Zalee po 9 itd. Meti strelci je po lem kr^ïgu na vrhu Pun-gartnik (Brgiez.com) s lfi7 točkami, diugi in tretji pa sla Cence]j(Si.Paui)sl41 tnRi/man (Velenje) s 140, slednji pa vodi Uidi na lestvici doseženih in^jk (24),
V	7, krogu tîixkî Velenjčani igrali z ekipo W:rinoxiz C-elja.
Že osniir pokalni zinafíovalei
v desetih letih delovanja je Karate klub Tiger lani Se osmič osvojil na.sUw .slovenskega pokalnega zmagovalca, Enajsl poka kw za velenjski klub so prispevali Milan Stevanovič. OmerTabako-vič in Alisa Redžič v p^wamični
konkurenci, v ekipni pa malčice. malčki, deklice, starejši dečkiv kadeti in kadetinje ter Članice, vsi skupaj pa so piepnčljivo dokazali, da so najKiijii v Sloveniji.
Slovesna podelitev priznanj bo v soboio. Ki. januarja. v Žalcu.
/j velenjski klub bodo nagrade prejeli: Milan Sle-vanovič pri malčkih za 3- mesto, Alisa Redžič pri kadeiinjal^ za 1., Omer Tahakcwič pri kadetih la 3. in Alisa Redžič pri članicah za 2. mesto 1er malčice in malčki za 2., mlaj^ deklice za 1. starejši dečki za 3., kadeliza L, kadelinje za 2. in članice za 1. me^lo.
za lep obei
Takoj po prazničnih dneh so tekmovalne proge že v nedeljo stopili ludi najmlajîi smučarji velenjskega kluba in s tremi zmagami ter ostalimi odličnimi uvrsUlvami napt^vcdali uspešno sez*">no.
Cieibanke in cicibani so se v Črni pomerili v veleslalomu. Cieibanke: I, Ninii Žnidar. 6. Ija^a I le ri a h; cicibani: 1. Andraž PogJ adié, 7. LukaCirar, 27. GalCirar.
Deklice in dečki st> v slalomu tekmovali na Rogli. Mlajše deklice: 1. Ana Michelle Slipič, 6. Kaja GIin.>ek,8. Tea Hollnger, 9. Urika Ahac; n)laj§i dečki: 3. Žan Silovšek, 5, Misel Žerak. 9. Žan Pusnik; st;\rej§edeklice: 5. Barbara Bračič: slarejsi dečki: lomaž Sovič.
Najboljši Ivacir
Na januarskem lurniiju v pospe^nem Saliu je bilo 32 igralcev. Poleg že preizkušenih, ki so bili tudi lani v vrhu, sta opozorila nase mladinec .lerncj Mazej z drugim in kailet Gregtir CîorSek s sedminj mesttim. Rezultati: t, Ivačič, 2. Mazej, 3- Rajkovič, 4. M. CiorSek. 5. Penko, 6. Maiko, 7. Cn^rJek. 8. MiUv vanovtč itd. lak je tudi skupni vrstni red. Nasledili lumirbo 1. februaija.
Kadetskt> regijskem prvenstvo Celjske regije bo v petek 9. januarja ob I4.t)0 uri v osnovni Šalek v Velenju. Organizatorji pvičakujejt) okoli 80 igralcev, Ljubitelji ^aha vabljeni.	|
KK Tiger • znova najbotši
Najprej Osankarica, potem ples
Medtisia društva v ŠaleSki doli^ ni, ki so lansko sezono sklenila dokaj ugodno, sodijo ludi velenjski planinci, ki z nekaj manj kot I .(XX) člani zasedajo osmo mesto me 242 slovenskimi planinskimi društvi. KiM je pcwedal druí»tveni predsednik Jože Melaa?ek, so z doseženim v lanskem letu zadovoljni.« Res bi se daio naredili kaj, vendar je ludi lo glede na razmere, ki so vse manj prijazne do piYsameznih druStcv,vcč kot dovi>lj. Tudi v letu, v katerega smo zakoračili, nas čakajo pomembne naloge.
za odrasle. Izpeljati bo potrebno enega izmed praktičnih delovpro-grama, ki spada med zahtevne in ga nameravamo opraviti na zasneženih strminah Mrzlice.
fO HtlBlA IN DOUN/iii
Veliko dela ludi lel(w čaka na?^ markaciste, saj med drugim Šaleška planinska pot praznuje iride.seti rojstni dan. Mineva ludi 50 let, odkar služi svojemu namenu planinski dom na Paškcm KozjakTi. Naše planin.sko druiilvo praznuje letos 55-leini-
izlei, ki bo sestavljen iz treh zahtevnostnill stopenj: khkc (L), zalilevne (Z) in zelozalilevne (/-Z). Na taki^nem izletu so zi^ere precej udeležencev, kar zahteva od vodnikov veliko sp^ttobnmii, da gre vse po načrtih in ne pride do nesreče.
Ko smo ^ pri izletih, bi izkoristil priložnost in piwabil vse ljubitelje pohodni.^tva na nai prvi društveni izlet,ki bože to solxno, 10. januarja, ko se bomo udeležili spominskega pohoda na Osankarico oziroma do Treh žcbljev, kjer je junaško padel Pohorski bataljon. Srčno vabim
Gtavnina píaninskfh vodnikov Šaleške dotine
Udeteženci sOvestrskega tradiclonainega srečanja
Tukaj bi na prvo meslo postavil vsakoletni planinski ples, ki spada med tiste prireditve, ki prinesejo tudi nekaj finančnih sredstev v društveno blagajno. Zahteva pa precej truda od tistih, ki imajo to prireditev na skrbi. Že po tradiciji bo ples v drugi polovici januarja. V lem mesecu nas čaka tudi nadal(cvTinjeiKJprie planinske Šole
CO obstoja in delovanja. Vse te jubileje bomo poizkušali kolikor mogoče svečano počiislili.
Tudi pred odsekom za izletniitvo in w'îdniSrvo je zaiitevna sezt^na. Zavedali se moramo, da postaja vodenje organiziranih i/ielov vse bolj zithlevno. ludi letos bomo pripravili in izpeljali vsodelovanju z večino vodnikov Šaleške doline
ludi vse oslale ljubitelje narave, da se včlanijo v naáe planinsko društvo in se nam pridružijo na naSih skupnih izletih. Ce se kdo boji, da nima pcnrebnih lelesnih zmogljivosti, je strah povsem odveč- Naš izJetnii^ki prcîgram je lako pester, da se najde za vsakogar nekaj.«
■ M. Hrvsti

15
Križ ob Poti - požagan in na tleh!
Pozno clcccmbrsko nedeljskih julro. Bil jc 28. decembcr 2(K)1 Praznik svete družine. Sredi božičnega časa, ko svel žc 2()t)(l lei tako ali drugače doživlja spomin božjega učlovečenja, ko zremo v jaslice z upanjem, da človeštvo Še vendar ni popolnoma izgubljeno, jc treščilo med nas kol strela z jasnega: »Križ je požagan.«
V ieiu 2003 jc Župnija Velenje, blaženi Anion Mariin Slomi>ek, praznovala deseto obletnico ustanovitve. Župnija k; vedno gostuje v »začasni župnijski« cerkvi sv. Andreja v Šaleku, ki je sicer podruí>nična cerkev sv. Martina. Prizadevanja, da bi župnija prišla do lastnega sakralnega objekta, so doslej ostala le neizpolnjena želja, čeprav si je pridobila pri-
merno zemljišče.
Zemljišče jc skoraj deset lel krasil lesen križ, ob kaierem se radi priložnostno ustavljamo, Ob križu pogosto gorijo tudi svečke. Luč, svetloba -vemo kaj simboln<i pomeni — to jc znamenje prisotnosti Boga.
Le komu je bil ta križ trn v peti? Komu jc bil napoti? Morda je v kom prebudil zatrto vest? Zakaj ni več prenesel pogleda na ponosno stoječi križ? Kaj je križ? Križ ob poti, križ, ki ga napravimo ob vstopu v cerkev, križ na čelu. Križ na katerem koli mesiujebožje znamenje, je povezanosi neba in zemlje, je kažipot na poti k cilju.
V svetu nasilja in vedno večje nestrpnost! do drugačnih, čeprav enakopravnih, smo lah-
ko zadovoljni, daje naš velenjski križ stal nedotaknjen vsaj teh preteklih 10 let. Še mi zvenijo besede spoštovane gospe, ki je bila v skupini, ko smo v nedeljskem jutru po zorni maši obiskali »kraj zločina.« Vsa zgrožena je za ječala: »O, Bog, blagoslovi roke, ki so storile to nezaslišano dejanje, naj poslej delajo le in samo dobra dela.«
Želimo si, da na tem mestu ne bi slal samo lesen križ ampak objekt, ki bi bil ponos Velenja, nam in naslednjim rodovom. V njem bi se vzgajala mladina in drugi za boljše odnose, 7Jà vrednote. To bi lahko bil kraj ne Ic za kristjane, temveč za vse ljudi dobre volje.
■ milcd Kbvdć
Zgodilo se je
• • •
0(19. do 15. jćnuićir)a
-9.pnisinca 1856 seje naCilo-bokem pri Rimskih Toplicah rodil pesnik Anion AŠkcrc, ki je bil od leta 1894 do leta 1898 kaplan vžupniji sv. Jurija v Škalah pri Velenju:
-	9. januarja lela 191K so posebno izjavo za majni.ško dcklarocijo sprejeli tudi na plenarnem zasedanju okrajnega zastopa Šoštanj. Izjavo so tedaj podpisali župani večine šaleških občin, med njimi pa ni bilo župana občine Šoštanj - mesto, kjer so imeli občinsko oblast v rokah Nemci:
-	9. Januarju lefa 1974 so v Šoštanju začeli graditi blagovnico celjskega Merxa, v Gorenju so dobili devet rOZD-<w (temeljnih organizacij združenega dela), mesto Velenje pa so razdelili na 7 krajevnih skupnosti: (renter desni breg, Center levi breg, Šmartno, Konovo, Stara vas z naseljem Jezero, Slaro Velenje z Zagradom in Šalek - Gorica:
-	lO.Jiinuarja 1986 so na Rudniku lignita Velenje delavci v nekaterih TOZD-ih prekinili delo in stavkali zaradi neslrinjanja z izplačanimi osebnimi dohodki;
-10. in ll.Jantiarja leta 1987 je bil v Rdeči dvorani v Velenju velik mednarodni novoletni turnir v malem nogometu, na kaierem so nasto-
pile tudi prvoligaške ekipe iz nekdanje Jugoslavije, Madžarske in Avstrije;
-	od novega leta 1990 dalje so lahko državljani nekdanje Jugoslavije po dolgih lelih v banki za dinarje zopet kupili tuje valute:
-	10. januarja 2<MH je Muzej premogovništvu Slovenije iz Velenja prejel Fordovo nagrado za ohranjanje naravne in kulturne dediščine:
-	11. januarja 1983, ko so velenjski rudarji še vedno proslavljali rekordnih 5 milijonov pet tisoč nakopanih ton lignita v letu 1982, so predstavniki Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje na tiskovni konferenci ja%'nost obvestili o ukinitvi tovarne Kocrting Clek-tronic v Grassau v Zvezni republiki Nemčiji, ki jo je (lorcnje kupilo nekaj let pred tem:
-	ll.jsinuar;|a 2001 so na irct-ji montažni liniji nove tovarne hladilno-zamrzovalne tehnike Cîorenja izdelali 20-milijonti hladilno-zamrzo-valni aparat;
-	lela 1979, koje bil Velenjčan Ivč Kolnik izbran za člana jugoslovanske alpinistične odprave, ki je naskakovala najvišjo goro sveta Moimt Everest, se jc 14. januarja zvečer pretrgala mwilna vrv nihalke na Golteh in gondola s tremi potniki jc treščila na tla. Na srečo se je nesreča na Golteh končala brez smri-nili žrtev;
-	14. Januarja leta 1994 je
Anton Aškerc (Arhiv Muzeja Velenje)
Radio Velenje začel oddajati iz novih studijskih prostorov v Starem trgy v Velenju;
14,Januarja	leta I996jc ravnatelj Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje Vlado Vrbič v Stockholmu izročil pLsatcIjici Astrid Lind-^en plaketo Piki na amba-sadorka, slove aski veleposlanik na Švedskem Ivo Vajgl pa je avtorici knjige o Piki Nogavički podelil tudi častni znak svobi^de Republike Slovenije;
15.	januarja 1998 .sta predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko (''uk in predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič podelila velenjskemu Gorenju plaketo za najlcp.šc urejeno tovarniško okolje v Sloveniji;
t»dl5.(lol7. JjmuaiJa leta 1988
je bilo v velenjski Rdeči dvorani neuradno evrop.sko piveastvo v malem nogometu.
■ Pripravlja: Damijan HijajiČ
Čez praznike mirno
Velenje - Po besedah komandirja Policijske postaje Velenje Božidarja Pezdevška
so novoletni prazniki na območju minili dokaj varno. V prometu seje zgodilo pet nesreč, vse pa so sc -k sreči - končale le z zvito pk">čcvino.
Nekaj dela so imeli policisti s kršenjem javnega reda in miru. a tudi tukaj hudega ni bilo. Ljudi jc motilo pokanje pirotehničnih sredstev in glasna glasba, ki jc odmevala ponekod, eden od akterjev kršitev pa je eno noč preživel v posebnih prostorih za pridržanje.
Gasilci zavarovali udorno vrtačo
TopolŠica, 2. januarja - V petek ob 15..^0 so Regijski center Celje obvestili, da je na Lomu nad TopoLšico, v bližini Udovske jame. prišlo do udora. Z dogodkom so seznanili občinskega poveljnika štaba civilne zaščite in gasilce. Ti so
ugotovili, da je do udome vrtače velike 6 krat 6 metrov, ki sc nadaljuje v sedem metrov ^oboko prepadno obnK)čje, prišlo zaradi izvotlitve podzemlja.
Da ne bi prLŠlo do nesreče - padca v jamo, so gasilci udorno vrtačo začasno primerno zavanv vali.
Vlom v Petrus
Velerye. januarja - Neznanec je v noči na soboto vlomil v lokal Petrus, od koder je odnesel za približno 3(1000 tolarjev gotovine.
Našli utopljenca
Polzela, 3. Januar - V S()boto popt)ldan so bili policisti olwc.ščcni, daje bilo v potoku Struga pri Podvinskem jezu najdeno moško truplo, ki so ga iz vode polegnili gasilci. Ugotovljeno je bilo, da gre za 38-letnega Žalčana R. B. Vzrok smrti bo znan po opravljeni (Obdukciji.
Desetino nesreč zakrivil alkohol
Koioškc œsle lani terjale dcsci življenj - Prometna varnost slal)ša kol, U^to pred tem
Slovenj Gradec - /ačasni podatki s področja prometne varnosti za leto 2003 na območju Policijske uprave Slovenj (iradec so pokazali, da se je prometna varnost v primerjavi z letom pred tem poslabšala, /godilo se je več prometnih nesreč (LI4.^),v njih pa je umrlo deset ljudi.
Skoraj desetino (111) vseh prometnih nesreč, ki so se pripeiile na Koroškem, pa so povzročili alkoholizirani vozniki. Poprečna stopnja alkoholiziran ost i je bila 1,39 g/kg alkohola v organizmu.
V novo leto z novim »škornjem«
Nov narin zdravljenja oh okvaii živcev
PAMJAM JOflt/liK
ll SlAVMORN/JÍŮTÍČEi
f 90 If ASI tfkl J

Vsako letosi voščimo zdrava, lepo, uspešno, zadt)voljno in ne vem kakšno še prihajajc^če novo leto. Navadno pa dobre želje nist) dovolj, ampćik moramo srečo poiskati sami. Iljdi sladkorna bolezen jc nevarna in nam škoduje iz ozadja, zalo nikakor ne smemo gledali nanjo »križem rok«. Ona od težav je pojav ncvropatije ali okvare živcev, ki lahko bolniku zelo zagreni vsakodnevno počutje. Nastopi zaradi nihanja krvnega sladkorja, zaradi česar je prehrana žtvčnili ovojnic toliko slabša, da propadejo. Živčno vlakno brez ovoja pa prenaša dražljaje bistveno slabše, pKasneje in predvsem moteno. MoUija je lahko v smislu prekinitve - bolnik ima nekatere dele kože »gluhe« -ali pa v smislu pretiranega in ojačanega občutka iz tega dela telesa ali pcwrSine kože. V obeh primerih bolnik kože na stopalih ne občuti dolno, posebno, kerso do stopal živčna vlakna dolga {v prrmeijavi z vlakni na rokah) in še bolj podvžena tem spremembam. Stanje se vsaj deloma popravi z aktivnim sodelovanjem samega bolnika: v kolikor si sam redno pregleduje svoja stopala h\ kožo tudi na slabše vidnih raeslih v.sak dan. sproti ugolo-vi vse nepravilnosti. Velik problem pa je okvara nog pri slabše pokretnih bolnikih - zelo hitro nastane na koži ra/jeda, ki se še okuži z bakterijami ali glivicami in se zaradi vnetja tudi hitro jx)veČuje. Ob vnelju se razmere v koži v okolici rane še dodatno ptíslabšajo - koža
postane vroča, zaradi česar porablja več hraniv, ki pa jih že tudi okvarjeno ožilje ne more več zagotoviti. Zaradi lega celice kože prej pn>pade-jo, nabirali se začno strupi bakterij, ob tem se lahko zamašijo tudi okoliške drobne žilice. Če bolnik aktivno ne poseže v dogajanje, bi sledila gangrena in odmrtje olK)lelega prsta aH stopala, lahko pa ludi cele okončine, iz tega razloga je zelo pomembno, da sladkorni bolnik takoj odkrije razpoko ali razjedo na stopalu. S pravilno higieno preprečuje vnetje, ob že prisotnem vnetju pa se dovolj zgodaj dogovori z domačim zdravnikom za zdravljenje z ustreznimi antibiotiki. Vsa zdravila seveda niso za vse, tako da lahko Iwinik z napačno izbiro antibiotika »na svojo roko« stanje tudi poslabša-
Novost, ki jt) predstavljam, pa je tehnični dosežek. Kadar najdemo rano na pcxlpíatu stopala, je vedno ležavno napraviti ustrezno obvezo, da ne bi že sama gaza tiščala v rano. Zato tak bolnik postane skoraj invalid, saj si pri hoji sam sebi vtiska v rano obvezilni material in Vse nečiste Snovi v njem. Ko smo se že skoraj sprijaznili, da lak bolnik veliko prcleži ali hodi največ z berglo, so kolegi v Angliji predlagali nov postopek: čevelj ali škorenj iz mavca. Mavec vsi poznamo: predvsem otroci že dolgo uporabljajo [udi plastični (»kosl-nii«) mavec, ki ga lahko celo zmočimo. Rešitev je na dlani: če bolniku z rano preko preveze rane naredimo nov čevelj.
se lx> le-ta l(M)-odstotno prilegal nogi ne glede na blaziiii-ee, gaze ali drug material za prekritje rane. Rana bo razbremenjena in se bo hitreje zacelila. V duhu te rešitve smo se tudi v naši ambulanti dogovorili z enim od naših »varovancev«, da smo skupaj obiskali mavčamo v bolnišnici Slovenj Gradec in izdelali ustrezen škorenj (nizki čevelj bi nogo preslabo .ščitil, pa čeprav bi bil iz mavca).
Prve izku.šnjc po skoraj treh tednih uporabe so odiiC*ne: nili noga niti rana pri hoji ne povzročala bolečin, bergla ali palica skoraj ni več potrebna, preveze rane lahko izvajamo 2x redkeje, čeprav se (še naprej) bojimo predvsem vnelja. Predvidoma bo potreben Še en mavec do končne zacelitvc. nato pa poseben ortopedski čevelj za optm^ za čimlažji korak-
Na koncu le Se to: tudi mi (nelx)lníki in zdravstveno osebje) smo veseli lakega »izuma« - izdelava mavčevega škornja je ptx;eni in s pomočjo izioišene-ga mavčarja nezahtevna, lx>lnik pa spel poslane aktiven. In to, da greš spet na sprehod in spet v življenje, odtehta tiste pol kile mavca na nogi. gotovo !
Vsem ljudem s sladkorno boleznijo še enkrat želim uspešno 2iK)4, pa čeprav bodo k temu včasih moraJi nekaj dodati sami. Uspešno 2004 voščim tudi osebju kirurških ambulant v Slovenj Gradcu, ki so nam pri novem načinu zdravljenja takoj priskočiti v na pomoč polni meri!
OBJAVE
Trikraljevski koledniki
6. iaiuiai ja jo praznik "Svclili Treh Kialjov" imenovan ludi hožin". ko (knkev |)iavza[)rav slavi 'epifanijo" oziroma "ra/sl^šcnjc Gospodovo"
Si ara navada je bila, da se na la dan, s kalerim sc končuje "hoi^iCn« doba", blagoslavljajo sobe po liiSah, in kjer je duhovščina ta blagaslov začela opuščali, ga prevzel hišni gospodar in med lem domaČim nbredom navrata s kredo s irc-mi krii'i zaznamoval začcinicc svetih ireh kraljev in Iclnico novega Icla (npr. OaSpcr, Miha
(Mclhior),Bollczar-2()+G + M + B + ÍJ4). Napis ostane na vratih do prihodnjega leta, danes pa povsod napis nadvra-li napišejo koledniki-V Sloveniji je že dolgo živ obhod "trikraljevskih" koledni-kov (posnetek je iz Ilrasiovca), kjer fantje preoblečeni v tri kralje na večer pred pra/nikom hodijo od hÍ5c do hiSe in ljudem
oznanjajo, dajo rojen Odrc^^-nik. Ljudje jih za njihov trud obdarujejo z različnimi darovi (klobase,vino, denar itd.). Prva kiiica pesmi, ki jo koledniki ob tem pcijejo, se glasi: Smo sveli irije kralji, smo romarji možje^ smo zjutraj zgodaj vstali, za Jezusom smo šli.
OK, foto: S. Pocajt
Nagradna križanka NAŠ ČAS, d.o.o.
Kidričeva cesta 2a, Velenje, tel: 03/ 898-17-50
ReSitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o.; Kidričeva Velenje, s pripisom "Naš č3S'\ najkasneje do 19Janiiarja. Izžreb^i bomo tri nagrade, tri ALMANAHE OBČIN VELENJE. ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKl.

Postanit naročni
Za naročnike kar 10 itevllk zastonll
btoKsIle ugodnw^ b I*i itntfonaroMU MnfcoNoS tes.
U
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.0.0.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje
PE ENERGETIKA _
TeL: 03/8961256
PE VODOVOD
iN KANALIZACIJA
Tel.: 03/88914 20,03/88914 00
P06REBNO POKOPALIŠKA
DEJAVNOST
Tel.: 03/85T gr 53.03/891 91 54 GSM: 031/041390138,031 375 041
V primeru reklamacij glede obračuna pokličite:
Za individualne hiže:_
03/69611 50 aJi 89611 52
Za blokovno gradnjo: _
03/89611 46 ali 896 11 48
Za industrijo:	_
03/89611 44
J
Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob,otroških tn mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize in vzmetnice.
Ugodni plačilni pogoji I
Delovni čas prodajalne:
pon-pet od 8. do IS.ure sob od 8. do 12.ure
G^IR^Nr
GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela tel.: 03/ 703 71 30, 703 71 31
VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA do 24. januarja 2004
Ruproriaja regalov G-ZOOO oreh / Izjemno ugodno! Zakonska spalnica KAJA 96.900.60 SIT
Informacije na telefon.: 03/70 37 130,03/ 70 37131 E-mail: info@gardnt.si Internet: www. garant .si
POHIŠTVO GARANT-J POHIŠTVO ZA VAS DOMI
Skupaj se bolje!
Srbimo, da je vaš dom poln topAr)e. Smo Kakovost, na katens se lahko zanesene, jn kot član velto družine smo svoje storitve ée izboljšali.
iQl PLINARNA MAHBOR
5XUP/NA06TRABB<IZ
+
+

TV SPORED
77
ČETRTEK, 8. januarja
SLOVENIJA 1
06.00	Telefekst
06.30	Odmevi
07,00	Dobro {Lirro
09.00	Porodila
09.05	Ped klobukom
09.40	Volkovi, čarovnice in
velikáni. 8/39
09.50	Risanka
09.5S	Zoodbetz§koljKe
10.40	Volja najdepot
11.35	ČDvaji gozda. 13/14
12.00	Štirje letni časi na blokah,
doku m. retrospektiva
13.00	Poročila, šport, vreme
13.2S	Trgovina 2d vogalom.
amer, čb film
15.00	Intervju,/JeksŠtakit
15.55	Mostovi
16.30	Poročila, iport vreme lô.ôOMalirûji
17.20	Nasi^evMkontaktrta
oddaja
16.10	Humanistika
18.40	Risarska
19.00	Dnevnik, vreme, éport
20.00	Tednik
21.00	Osmidan
21.30	Knjjga mene ûriga
22.00	Poročila, šport vreme
22.45	Glasben večer
00.50	Dnevnik, šport, vœme
01.40	Dnevnik zamejske Iv
0200	Jasno in glasno
02.40	Humanístíka
03.10	Tednik
04.05	Osmi dan
04.50	Živio. Tereska, poljski fi]m
SLOVENUA 2
07.45 Te]etek£t 03.00 Videostrani
Evropski magazin 09.35 Mostovi 1005 Dickvan Dyke. 10/156 11.00 Tv prodaia 11.30 Videostrani 13.30 Tv prodaja 14,05 SP v biatlonu, sprint (M).
prenos iz Pokljuke 16.15 Sahara. 2/4 17.10 Videospotnice 17.40 Skozičas 18.00 DickvanDyke.1V156 18.30 Kraljica kaosa, nemški frim 2000 SP v biatlonu, spimt (M).
r^ortaža 20.35 Evroliga v košarki. Partizan • Union Oiimpija, prenos iz Beograda 22.30 Ne gre več. franc, nim 00.15 Videospotnce 00.45 02.7/8 01.40 Videostrani
PETEK, 9. Januarja
SLOVENIJA 1

07.55	RicklLake
08.45	Nova ljubezen, nad.
09.40	Skrivnost ljubezni
1035	Tvprodaia
11.00	Cudežžtvljenia, nad.
11.60	Družinske vezi, nad.
12.45	Tretja Izmena, nan.
13.40	Tv prodala
14.10	RickiUke
15.00	Dnjîifiske vezi, nad.
15.55	Čudež življenja nad.
16.55	Skrivnost ljubezni, nad.
17.55	24ur-vrerrie
18.00	Nova ljubezen, nad.
19.00	24 ur
20.00	Trenja
21.30	Seks v mesu. nan.
22.05	Alias, nan.
23.00	XXL premiere
23.05	Na kraju ^ččna, nan.
00.00	24 ur
01.00	Nočna panorama
kaiMll 27 46
«2
09.00 POP CORN. Qiasbena
oddaiâ 1015 Vabimo k ogledu 1020 Odprta tema, ponovitev 11.20 Naispotdneva 14.00 Videostrani 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, o^ka oddaja.
3. TV mreža 18.40 Regionalne novk;e 18.45 Magk: Velenje, nastop
čarodejev: Oavid Tominc In Miha ^všek 19.05 Naj spol dneva 19.10 Videostrani 19.55 Vabiiïio k ogledu 20.00 Na obisku, dokumentarna
oddaja 21.00 Regionalne novice 21.05 Ljudje Evrope; Meje, dokumentarna oddaja 21 20 Naj spot dneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Vrtiljak, glasbena oddaja,
3. TV mreža 22.45 Iz arhiva VTV: Skrbimo za
zdravje, ponovitev 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Naj spot dneva 23.55 Vidoestrani
06 00 06.30 07.00 09.00 09.05
09.20
Telelekst Odmevi Dobro jutro Poročila
Piščančkov rojstni dan, lutkovna nan. Pravljica o Črtastem princu, pantomima za otroke Na liniji
Jasno in glasno Humanistika Ptuj, biser preteklosti McLeodovi hčerf, 14/22 Poročila, šport, vreme Osmi dan
Ulica Ireh rodov, tv igra Vsakdanjik in praznik Mostovi
Poročila, šport, vreme Pieme. 1/26 Iz popotne torbe Skrita podn^čja znanosti, 13/15
Žrebanje deteljice Risanka
Dnevnik, vr^ie, šport Naiš^kejšl člen, kviz Praksa, 10/22 Zvočnost slovenske duše Odmevi, šport, vreme Polnočni Idub Dnevnik, šport Dnevnik zamejske tv Sksita področja znanosti, 13/15
Najmlajši boter, l.del (ilma
Polnočni klub Koncert
09 55 10.30 11,10 11.40 12.05 13.00 13,15 13.45 14.55 15.55 16.30 T6.50 17.15 17.40
18.30 18.40 19.00 20.00 20.55 21.40 22.00 22.50 00.00 00.50 01.10
02.05
03 30 05.00
SLOVENIJA 2
07.45	Teletekst
08.00	Videostrani
09.35	MosK^vl
10.05	DickvanDyke,11/158
10.25	Vremenska panorama
11,00	Tv prodaja
11.30	Vremenska panorama
11.50	SPvalp. smuč., smuk
(M), prenos
14.05	SPvbiatJonu,
zasledovalno (Ž), prenos
16.30	Tv prodaja
17.t^	VideospolTiKe
17.35	Skozičas
17.50	Dick van Dyke. 12/158
18.15	Niegovazgodba.l.delf.
20.00	Nedoumliivo. 2/3
20.50	Crtylolk
21.20	Odvetniške zdrahe, 1/6
21.50	Drugstore cowboy, am. f.
23.30	Slovenska jazz scena
00.15	Oz. e/8
01.15	Videostrani
: _ .T-NX
07,25	RickíLake
08.15	Nova ljubezen, nad.
09.10	Sldvnostljubezni, nad.
10.00	Tvprodaia
10.30	Čudež življenja, nad.
11.20	Druž^ske vezi, nad.
12-15	Tren [a
14.10	RickiUke
15.00	Družinske veZ). nad.
15.55	Čudež življenja, nad.
16.55	SlTlvnost ljubezni, nad.
17.55	24 ur - vřeme
16.00	Nova ljubezen, nad
19.00	24 ur
20^00	Desperado, amer, film
21.55	Teksaški mož postave, nan.
22.50	XXL premiere
22.55	Kopje, amer, lilm
00.40	24ur, pomvrlev
01.40	Nočna panorama
luuuia »7
09.00 Dobro jutro, intomiatrvno •
razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10,05 Naoblsku,dokum. oddaja 11.05 Najspotdneva 11.10 Ljudje Evrope: Meje, dokumentarna oddaja 14.00 Videostrani 17.55 Vabimokogledu 16.00 Miš maš. otroška konL
oddaja, 3. TV mreža 16.40 Regionalne novice 18.45 OtnDški glasbeni videospoti 19.10 Videostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 Lokalni utrip Spodnje
Savmiske doline, in), odd. 20 35 Regionalne novice 20.40 Primorska Stovenija, dokumentarna oddaja 21.10 Najspotdneva 21,15 Prva pomoč: Pomoč pri
krvavitvah, svetovalna odd. 21.25 Vabimokogledu 21.30 Klepet na kvadral: Pero
Lovšin, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro julro,
razvedrilno • inf. oddaja 23.20 Vabimokogledu 23.25 Najspotdneva 23.30 Videostrani
SOBOTA, 10. januarja
SLOVENIJA 1
06.00	Teletekst
06.30	Odmevi
07.00	Zgodbe iz škol|ke
07	35	Tom v škai^, igrani film 07.50	Pod klobukom
08.30	Čarovnija se rodi. amer. Í.
09.55	Najšibkejši čler;, kviz
10.45	Polnočniklub
12.00	Tednik
13.00	PoroČfla, šport, vreme
13.10	Podnajemniki, tv igra
13.55	Frasier, 18. del
14.15	Fraster, 19.del
14.40	Mcleodovi hčeri, 16/22
15.30	O živalih in ljudeh
15.55	Siovensld utrinki
16.30	PoroČfla. šport, vreme
16.50	Na vrtu
17.15	Ozare
1720	Šivvčasu.3/13
17.50	Mpe, Donava, Jadran
18.20	Čebelca Maja, 19/26
18.45	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.35	Utrip
20.00	Vrdčkarji, l.del
20.30	Pobegla nevesta, amer t.
22.20	Prviindnjgi
22.45	Poročila, šport, vreme
23.20	Oz. 1/8
00.15	Dnevnik, šport
00.55	Dnevnik zamejske tv
01.15	Na vrtu
01.40	šiv v času. 3/13
02.10	Alpe, Donava, Jadran
02.40	Detektiv, amer, tlim
04 30	Prviindnjgi
05.20	Koncert
SLOVENIJA 2
07.45	Teletekst
08	25	Tv prodaja 09.20	Mostovi 09.50	Tv prodaja
10.25	SPvalp. ^uč.. smukg), prenos
11.30	Magazin deskanja na sneou
11,50	SPvalp, ^uč., smuk
(M), prenos
13.15	SPvalp. smuč.. smuk(Ž).
posnetek
13.40	SP v smučarskih skokih,
prenos
15.30	SPvbiatJonu,
zasledovalno (M), posn.
17.20	Liga prvakinj v rokorY«tu. Krim Eta Malizla : Ikast. prenos
19.00	SP v smučarskih skokih,
2. serija
19.50	Skozičas
20.00	Veliki umetniki
2t.00	Juliane.4,'4
21.45	Jc^n in Mary, amer, film
23.15	Sobotna noč
00.45	Pokažimiljubezen, Šved. i.
02.15	Videostrani
06 00 08.10 08.35 08.45 08.50 09.15 09.25 09.50 11,15 11.40
12.05 13.00 13.30
14.20 14.50 15.40 17.15 17.20 19.00 20.00 21,55 23.30 00 30
09.00
09.30 09.35
09.45 12.00 17.55 18.00 18.40
19.15 19.20 19.55 20.00 20.25 20.30
21.25
21.45
23.30 23.35
Katka inOrbi,ris. serija Vrbia vas, ris. serija Moj pnjateij Roki. ris. senja Naš mali svet, ris. serija Obuti maček. ns. serija Mjav! Mjav!, ns. serija Hikarian, ris. serija Galaksija Oz, ris. tilm Rudijevo moštvo, ris. ser. Gakudir, varuh na vesoljski meji, nan.
Šolska košaritarska figa Resnični svet. dokum. odd. V najslabšem primeru, dokum. serija Resnični svet, dokum odd. Močno zdravilo, nan. SeiJde. avstralski film 24 ur - vrEme No, pa se skregajval. am. L 24 ur
Romanca v Seattlu, am. f. Podle igre 2. am^ film 24 ur, ponovitev Nočna panorama
kanali S7 46 u
Primorska Slovenija, dokum. odd. Vabimo k ogledu Prva porroč: Pomoč pri kn^avitvah. svetovalna odd. Na| spot dneva Videostrani Vabimokogledu Mladi upi, otroška oddaja Lokalni utrip Spodnje Savinjske doline, Inf. odd. Najspotdneva Videostrani Vabimokogledu 1238. VTV magazin Kultui3, Inf. oddaja PREŠfVlE^JTANECiTRE 2003: Johannes Rohrer m Janja Brleč, posnetek koncerta na vel. gradu Kmečka poroka na Planini, dokumentarna oddaja KAMA SUTRA, epska romantična drama Naj spot dneva Videostrani
NEDEUA, 11. januarja
SLOVENIJA 1
07.05	Teletekst
C7.30	Živžav
09.30	O živaliii in ljudeii
09.55	lzvir(n)l
10.25	Pomagajmo si
10.55	ČuvajJgozda, 14/14
11.20	Ozare
11.30	OJ32onaduha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Tistega lepega popoldneva
13.20	Skrita kamera
13.25	Čiovd<inpo1
13.35	Glas ljudstva
13.40	Kulinarika
13.55	Pel minutové
14.00	Avantura
15.00	Fenomeni
15.10	Vabik; za dva
15.30	Kislo jabolko
15.40	Človeški faktor
15.45	šporinadanašnjidan
15.55	Glasbeni dvoboi
16.15	Družabna kronika
16.30	Poročila, šport vreme
16.45	Tissga lepega popoldneva
16.50	Lorella
17.05	Predmet poželenja
17.20	Družabna kronika
17.35	Vsakdanjikin praznik
18.35	Žrebanje k)ta
18.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.35	Zn:ak) tedna
20.00	Erna. predizbor
21.00	Korak pred drugimi,
dokum. film
22.00	Poročila, šport, vreme
22.30	Poljubime, amer, čbflm
00.30	Dnevnik, šport
01.10	Dnevnlkzam^skeb/
02.20	Tis&ga lepega popoldneva
SLOVENIJA 2
07 45	Teletekst
08.00	VkleosUani
09.15	Tv prodaja
09.50	SPvalp.smuč.,SL(M),
1.	vožnja
10.55	SP v biadonu, množični
štart posnetek
12.40	SPvalp.smuC.,SL(M),
2.	vožr^a
13.30	SPvalp smuč., smuk (t).
posnetek
13.50	SP v smučarskiti skokiň, prenos
15.50	SP v biatlonu, množični
start (M), posnetek
17.00	Tv prodaja
17.30	SP v smučarski skokih,
posnetek
18.50	Skozičas
19.00	fvlama umria stop. tv igra
20.00	Sahara, 3/4
20.55	řiaše skrivno življenje. 1/22
21.45	Iz baletnega artiiva
22,20	Trije ljubezenski dueti
2245	Odvetniške zdrahe, 1/6
23.15	r^beška vaba. jugosL film
00.45	Vkleostrani
TV prodaja
Kalka In Orbi. ris. seriia Vri>ia vas. ris. serija Moj prijatelj Roki. ris. s^ija Naš mali svet. ris. serija Obuti maček, ris, serija Mjavi Mjav!. ris serija Hikarian, ris. seri|a Pepelka. ris. fúm Bobek in Ciril, ns. serija Rudijevo moštvo, ris. ser. Galklor, nan. Šolska košarkarska liga Daljinski upravljalec, am. f. Močno zdravilo, nan Umor. nan.
Enkrat vse mine, amer, t 24 ur • vreme Triki Jamieja Oliverja 24 ur
Puščica ljubezni, amer, f, Špoitna scena ?rtve ljubezni, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama
kanili 37 46 «2
PON. ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Iz pon. oddaje Dobro jutro 10.30 1237.VTVmagazin 10.20 Kutlura. informativna odd. 10.25 Športni torek 10.45 Iz olimpijskih krogov 10.50 Športni gost 11.30 Lokalni utrip Spodnje
Savinjske doline, inf. odd. 12.05 Vabimokogledu 12.10 Iz sred. oddaje Dobro jutro 13.00 Vkleostrani 17.55 Vabimokogledu 18.00 1238.VTVmagazin 18.25 Kultura, inf. oddaja 18.30 Izpet, oddaje Dobro jutro 19.20 POP CCPN, glasbena odd. 20.40 Vabimo k ogledu 20.45 Na obisku, dokum. 2145 Vkleostrani
07.30 08.00 08.10 08.35 08.45 08.50 09.15 09.25 09.50 10.45 11.10 11.35 12.05 13.00 14.40 15.35 16.30 18.15 18.20 19.00 20.00 21.40 22.40 00.25 01.25
PONEDEUEK, 12. Januarja
SLOVENIJA 1
06.45 Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Iz popotne tort» 09Í5 PJeme, 1/26 09.50 Oddaja za otroke 10.00 Razpotevčasu, 2/17 10.35 Na vrtu, tv Maribor 11.00 EMA, predizbor 12.00 Dokumentarni feljton 12.30 Prvi in drugi 13,00 Poročila, šport, vreme 13.30 Obzorja duha 14.00 Ljudje in zemlja 15.05 Vsakdanjik in praznik 15.55 Dober dan. Koroška 16.30 Poročila, šporl vreme 16.50 Radovedni Taček 17.00 Račke, Igrani film 17.15 Zgodbe starega medvedka.
risanka 17.25 Risanka
17.35 Živali, pogled od znotraj, 2/3
18.25 Žrebanje 3 X 3 plus 6 18.35 Žrebante Astra 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20,00 Komisar Rex. 15/15 20.55 Gospodarski izzivi 21,25 Oddaja o gledališču 22,00 Odmevi, šport, vreme 22,50 Mosad, 2/2 23.40 Vrtičkarji.l.del 00.15 Dnevnik, šport 01.05 Dnevnik zamejske tv 01.30 Pogled od znotraj. 2/3 02.20 Gospodarski izzivi 02.50 Oddaja o gledališču 03.15 Mestna hiša, amer, film 05.20 Glasbena oddaja
SLOVENIJA 2
07.45 Teletekst 08.00 Videostrani 09.05 Primorski mozaik, tv Koper 09.35 Slovenski utrinki 10.00 DíckvanDyke. 12/158 10.25 Videostrani 11.00 Tv prodaja 11.30 Videostrani 13.25 Tv prodaja 13.55 Tistega lepega popokjneva 17.55 Skozičas 18.05 DíckvanDyke. 13/156 18.30 Letpuščice, amer, film 20.00 Končnica 20.55 SîiKliocity 21.50 Enco, hvala!, igrani film 22.05 Boš pa mr^ jedo. Igrani film
22.20 VideospotnCe 22.50 Brane Rončel izza odra 00.25 Odpri oči. španski film 02.20 Videostrani
07.55 08.45 09.40 10.30 1100 11.50 12.40 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00
22.30 23.25 00.20 00,25 01.15 02.15
09.00
10.00 10.05 10.30 10.35 10.40
14.00 17.55 18.00 18.40 18.45 18.50
19,25 19,55 20.00 21,00 21,05
22.35 23.25 23.30 23,35
Rickf Lake Nova ljubezen, nad. Skrivnost ljubezni, nad. Tv prodaja čudež življenja, nad. Dru^nske vezi. nad. Športna scena Tv prodaja Ricki Lake Dnjžinske vezi, nad. Čudet življenja, nad. Skrivnost ljubezni, nad. 24 ur • vreme Nova ljubezen, nad. 24 ur
Nadarjeni gospod Ripley, amer, film
Sedma nebesa, nan. Urgenca, nan. XXL premiere Na kraju zločina, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama
kanali
27
©
Dobro jutro, infonnalivno • razvedrilna oddaja Vabimokogledu 1238. VTV magazin, pon. Kultura, inf. oddaja Najspotdneva PREŠMEMTANE CFTRE 2003: Johannes Rohrer in Janja Brleč, glasbena oddaja, posnetek koncerta na velenjskem gradu Videostrani Vabimokogledu Mladi upi, pon. Regionalne novice Na i spot drteva Znani obraz: Valentin Heindel Videostrani Vabimo k ogledu Župan z vami, kont oddaia Regionalne novice Košarica, posnetek tekme Pivovarna laško : Geoplin SJovan
Iz oddaje Dobro jutro, pon. Vabimokogledu Najspotdneva Videostrani
TOREK, 13. Januarja
SLOVENIJA 1
06.30 Odmevi 07.00 Dobro lulro 09.00 Poročila 09.05 Radovedni Taček 09.15 Račke, igranifilm 09.30 Zgodbe starega medveda, r^anka
09.40 Čarobni šolski avtobus, 37^9
10.05 Oddaja za otroke 10.40 Živali, 2/3 11.30 Vsakdanjik in praznik 12.20 Oddaja o gledališču 13.00 Poročna, šport, vreme 13.15 Alpe. Donava, Jadran 13.45 Gospodarski izzivi 14.15 Mosad, 2/2 15.10 KomisarRex, 15/15 15,55 Mostovi 16.30 Poročna, šport, vreme 16.50 PravljiceMikeMake, 11/26 16.55 Zlalkozakiadko 17.10 Knjiga mene briga 17.40 črni močeriL dokum,
oddaja 18.10 Prisluhnimo tišini 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Dosje 20.55 Pod žarometom 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
22.45 Portret Igorja Tortiarja •
ivijenje na obroke 00.15 Dnevnik, šport 01.05 Dnevnik zamejske tv 01,30 Črni močeril, dokum.
oddaja 02.00 Prisluhnimo tišini 02.30 Dosje 03.20 Pod žarometom 04.10 Prepisovalec not finska
drama 05.55 Glasbena oddaja
SLOVENIJA 2
07.45 Teleteksl 08.00 Videostrani 09.05 Naše sledi 09,35 Doberdan, Koroška 10.05 DíckvanDyke, 13/158 11.00 Tvprodaia 11.30 Videostrani 15,20 Tv prodaja 15.55 Bnco, h vala ^ igrani film 16.10 Boš pa mrzlo jedo, igrani film
16.20 Studio city 17.15 Videospolnice 17.45 Skozičas 18.05 DickvanDyke, 14/158 18.25 Rajske ptice, 2/2 20.00 Avto leta
21.00	ŽtvljenjezJudyGariand,2^ 22.35 Bele noči, franc, film 00.00 Videospotnice 00.30 Tako so se smejali, ital.f. 02.30 V^eostrani
07.55	Rickilake
08.45	Nova ljubezen, nad.
09.40	Slrivnostljubezni, nad.
10.30	Tv prodaja
11.00	Čudež življenja, nad.
11.50	Dru^nske vezi. nad
12.45	Sedma nebesa, nan.
13.40	Tv prodaja
14.10	RickiLake
15.00	Družinske vezi. nad.
15.55	čudež življenja, nad.
16.55	Skrivnost ljubezni, nad.
17.55	24ur-VTeme
18.00	Nova fjubezen, nad.
19.00	24 ur
20.00	Preverjeno
21.00	Izgubljeni otrok, amer flm
22.45	XXL premiere
22.50	Na kraju zločina, nan.
23.4	0	24 ur. ponovitev 00.40	Nočna panorama
kMair tf
B2
09.00 Župan z vami, pon.
pogovora 10.00 Vabimokogledu
10.05	KošartQ, posnetektekme Pivovarna Laško : Geoplin Slovan
11.35 Najspotdneva
14.00 Videostrani
17.55 Vabimokogledu
18.00 Grizlijevislapovi. mlad film
19.45 Videosti^ni
19.55 Vabimokogledu
20.00 1239. VTV magazin, reg.-
informabvni program 20.20 Kultura, Infonn. oddaja 20.25 Športni torek, športna
infonn ativna oddaja 20.45 Izolimpijskih krogov.
športna oddaja 20.50 Športni gosi, konL oddaja 21.30 Dokumentarni Jilm 22.00 Šolstvo, angleška
dokumentarna oddaja 22.30 Koncert ansambla Slapovi.
glasbena oddaja 23.30 Vabimokogledu 23.35 Naispotdneva 23.40 Videostrani
SREDA, 14. Januarja
SLOVENIJA 1
06.30 Odmevi 07.00 Dobro iulro 09.00 Poročila
09.05 Pravljice Mike Make, 11/26
09.10 Babar.9/13
09.35 Smer vesolje, 22/26
10.00 Zlatko zdktadko
10.15 Knjiga mene briga
10.35 črni močeril dokum. odd.
11.05 Prisluhnimo tišini
11.35 lzvir(n)i
12.05 Pomagajmo si
12.35 Kulinarika 2 Leonom
13.00 Poročfla, šport, vreme
13.15 Na vrtu
13.40 šivvčasu.3/13
14.05 Dosje
15.00 Pod žarometom
15.55 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.50 Male sive celce, kvJz
17.45 Recept za zdravo življenje
18.40 Risanka
19.00 Dnevnik, vreme, šport
20.00 Sedmi pečal
22.00 Odmevi, kuitura. šport
22.50 Sveto in svet
23.55 Dnevnik, šport
00.45 Dnevnik zamejske tv
01.05 Recept za zdravo življenje
02.00 Velika žival, poljski film
03.10 Svetoinsvet
04.35 Glasbena oddaja
SLOVENIJA 2
07.45 08.00 09.05 09.35 10.05 11.00 11.30 16.30 17.00 17.50 18.20 18,35 19.00 20.00 20.50
22.00 22.30 23.50
02.00
Teleteksl Videostrani City folk Mostovi
Dickvan Dyke, 14/158 Tv prodaja Videostrani Tv prodaia Nedoumljivo, 2^3 Videospotnue Skozi čas
Dick van Dyke, 15/158 Končnica
Portret Vitomlla Zupana Stisnjeni v kol dokum. oddala
Videospotnce Tveganje, amer, film Goesta Berting. švedski nemi čb film Videostrani
07.55 RIckIUkfi 08.45 Nova ljubezen, nad. 09.40 Skrivnost ljubezni, nad. 10.30 Tv prodaja 11.00 Čudežživljenja, nad. 11.50 Družinske vezi, nad. 12.45 Preverieno 13.40 Tvprodaia 14.10 RickiLake 15.00 Družinske vezi, nad. 15.55 čudežživljenja, nad. 16.55 Skrivnost ljubezni, nad, 17.55 24 ur. vreme 18.00 Nova ljubezen, nad. 19.00 24 ur
20.00 Oko za oko, amer, film 21.50 Tretja izmena, nan. 22.45 )<XL premiere 22.50 Na kraju zločina, nan. 23.40 24, ur 00.40 Nočna panorama
kanali 2T 4d 52
09.00 Dobro julro informativno-
razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 1239. VTV magazin, regvnatni-informativni program 10.25 Kultura, informativna oddaja
10.35 Športni torek, športna
infoniiativna oddaja 11.00 Iz olimpijskih krogov,
športna oddaja 11.05 Naj spotdneva 11.10 Koncert ansambla Slapovi,
glasbena oddaja 14.00 Videostrani 18.00 čas za nas, mladinska
oddala, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 18.45 Na obisku... pri Vinku Šmajsu iz Velenja, dokumentarna oddaja, ponovitev 19.15 Najspotdneva 19.20 Videostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 POP CORN, glasbena
oddaia 21.15 Regionalne novice 21.20 Najspotdneva 21.25 Vabimokogledu 21.30 Odprta tema. kontaktna oddaja, 3. TV mreža • Slovenska smuščišča 22.30 izoddajeDobrojutro. Informativna - razvedrilna oddaja, ponovitev 23.20 Vabimokogledu 23.25 Najspotdneva 23.30 Videostrani
OBVESCEVALEC
KINO VELENJE
v hotelu PAKA
Kdaj ■ kje - kaj
CURRE


K5RD^Rîngs
(iOSPODAR PRSTANOV: KR\iji;\\\K^m;v
pustolovski speklaKsi Režija Peler Jackson V^oge. Elijah Wood. Billy Boyd, lan Mckellen. Liv Tyler, Chrtslopolier Lee DciTína 196 minut V sloveriskem startne/n lermimj !
Četrtek. 8.1., ot 16.00 in 20.00 Pelek. 9.1., ob 16.00 In 20.00 Sobota, 10.1.. oblQ.OD Sobota, 10.1., ob 22,45- glasno predvajanje
Nedelja. 11.1.. ob 16,00 In 2D.0Q Ponedetjek, 12.1.. ob 16.00 in 20.00 Torekja. 1.. ob 16.00 in 20.00 SredaJ4,1., ob 16.00 in 20.00
Potovanje bratovščine se zaktjučuje! Sduronove sile so napadle prestolnico Minas Tiri^i. Kraljestvo brez kralja vodi le nemočni majordom. Dedič mora nujno zasesti prestol, ki mu pripada Bo Aragon v sebi r^ašel moč in poslal lo. za kar se |e rodil? Opešani gondorski vojsk] se odpravrjo na pomoć rokarv ski vojêôakl. Froûo pa je na svoji poti do brezna PoQUbe vse bolj odvisen oti Sama In Goluma. saj ga prstan tako izčrpava, da ne zmore niti koraka, niti Čiste misli. Bratovščina se poú^ v na^ tiujio bilko, da bi omogočila Frodu pn:^ pretiod do pogube in da uniči prstan zla.

S(;\RY MOVli;: yi\M. i)\ Ti: k\p
2.F. komedija, grozljiva Petek, 9.1.. ob 19.00 in ob 21.Û0 Sobota, 10.1.. 18.00 ifl ob 22.00 Nedelja. 11.1., 18.0D (zadnja predstava)
\mmi 31)
pustolovski družinski f\\m
Sobota, 10.1., ob 18.00 (Otroška mali-
neja)
Nedelja. 11. 1„ ob 15,30 (Otroška matineja)
ARi kINO: lUTkl^
drama
Sobota, 10.1., ob 20.00 Nedelja, 11.1., ob 20.00 Dolžina: 113 minut Rezija'Takeshi Kitano Omnibus treh zgodb o pojmovanju ljubezni I
I ILMSkl ClkLl S LAJF PO i.ll li;-!!: m)M)
drama
Ponedeljek. 12.1.. ob 19.30
Tor8k.13.1., ob 19.30
Dolžina: 98 mmut
Rezija Jean-Pierre Umosin
Vloge Eduardo Noriega, Anna Mou-
glalis
Cena vstopnice; redne predstave 800 SIT premiere 900 SIT. otroške maline-ie 500 SIT I
Rezervacij vsiopnio ne sprejemno I Vstopnice lahko kupite v pred prodaji !
Kino nograjuie norocnike Našega čoso
Izžrebali smo: Marica Zidarn, Pod* kraj 66. Velenje; Vlado Kodrun. Bračičeva S, Velenje, in Monika Razbornll;, Cirkovce 16, Velenje, (potrdila predmete po polti)
<Si I.*.« iMr«;««« I« NIMII«
Godovanja
.junuar • pn»sinec 8. Severin y. .Iule, ICscnija .fezusov krsl K). Vili, Vilma i 1. Minko 12. Trtljatiii. Ernn l."^. Veronika 14. Olo, Nadja
Some
Vveraj, .sreda, je sonce vt^h oh 7.44 in Zflslo ob J 6 32, torej je hil dati (M^ S ur itt minut; do pri* hiHlnje srede se ÍMf pfxIaIjíUtl za tfK-no 10 minut,
www.nascas.com
Poick. 9. januarja
iL
11
Galerija Velenje (Titov trg 5) DdpMje razstave Slovenija odprta za nmetnost -mednarodna likovna delavnica Telovadnica ŠC Velenje Prvo srečanje tečaja Qigong
Sohota. 10. januarja
aQQ'i2QQ
Canka^eva ulica, Velenje Bolšji sejem Pfijave:03 8961 860 10 QQ Osnovna šola Gustava Šiliha Tekmovanje v namiznem tenisu 6. krog 3. SNTL, Vegrad 2: Rakek 1100 SkakalnicenterobVelenjskem gradu
Smučarski skoki J7JQ Glasbena šola Velenje, velika dvorana
Novoletni koncert • 1. koncert 17.00 Osnovna sola Gustava áiíiha Tekmovanje v namiznem tenisu 10. krog 1. SNTL Veçrad ; Kema Puconci 19 00 Dom kulture Velenje
Kulturni večer: Marjan IVIarinsek: Moj dom v Disneylandu 19 30 Glasbena sola, velika dvorana Novoletni koncert • 2. koncert X Informacije-03/587 11 34 25. nočni pohod po poti Cankarjevega bataljona ^ Informacije: 03/58711 34 Spominski pohod Rogla-Osankarica
I\e(lelja. 11. januarja ^
15.00 Gasilski dom Velenje
Novoletno srečanje; Univerza za lil. živ^enjsko obdobje Velenje X Informacije: 03/587 11 34 Pohod na Radojč
Ponedeljek. 12. jan.
10.0,0
Ljudska univerza Velenje Dan odprtih vrat v Središču za samostojno učenje 17.30 in 20.00
Dom kulture Velenje Gledališka predstava; Špas teater Mengeš - Burka o jezičnem dohtarju
Torek. Iv3. januarja
Glasbena šola Velenje, velika dvorana
Koncert godalnega orkestra in zbora pevskega oddelka Glasbene iole Ljubljana Vtč Rudnik
Sreda. 14. januarja
17 00 Knjižnica za mladino
Špeline ure pravljic; Utrujena sova (Marcus Pfistar}, LIsiak Luka potrebuje očala (Erhard Dieti)
18.00 Univerza za 111. življenjsko obd. Sredin izobraževalni večer: Osvesčeni živimo bolje
Celrlek. 15. januarja
10.00 Knjigama Mladinska knjiga Knjižna Čajanka »Neskončna zgodba^ 18.00 Knjižnica za mladino
Kulturni večer, srečanje z Majo Novak. Gostja je avtorica del Izza kongresa. Cimre. Mačja kuga in prevoda Dnevnik Bridget Jones. Informacije; 03/587 11 34 Pohod Trojane-U m barska gora -Moravče
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih la Irko pokličete Turlstično-infor-macijski In promocijski center Mestne občine Velenje (03-8961-860), ki ima svoje prostc^e v Rdeči dvorani na Šaleški ulici 3 v Velenju
dežurstva
Zdravstveni dom Velenje
OBVESTILO
Spoštovane ziviiovanke. spošlovd-niZ3vsrovaf}ci. obveščamo m. úa jeíel.št. 112 rezervirana zâ službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsi(o številico ftoldičlie SAMO V NUJNtH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za inlormacife v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-446.

10. in 11. januarja - Darinka Š* uster, dr. stotn., v zaseDni zobni ambulanli, Stanetova 27, Velenje (od 8. do 12. ure).
ItluviHI v MmͫI
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpis^e Istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do14.00,telefon 898-1880.
Vftwîionb pocrojo SoiM^
Od 9. do 11. januarja - Urban Hrušovar, dr. vet. med., gsm: 041/667-040. Od 12. do15. januarja - Franc Blatnik, dr veL med., gsm: 041/618-117,
Kamnoseštvo PODPEČAN
ialek 20, tel.: 03/ 897 03 00
NUMERO UNO
Robert Kukovee s.p. fyillnska uilca22 Marlb^
KREDITI!!!
Do 6 (et, za vse zaposlene In upokojence (01,09),
možnost obremenitve dohodka preko tretjine. Star kredit nI ovira.
Tel.: 02/ 292*48-26 041/ 780-S60
Nagrajenci novoletne nagradne križanke HABIT, objavljene v tedniku Naš čas 24.decembra so:
1.	NAGRADA: kosilo v restavraciji Jezero - za štn osebe: ARGARETA KURNÍK, Tornšjčeva41,3320 Velenje
2.	NAGRADA' kosilo v restavraciji Jezero-za tri osebe: FRANC POPRASK. Gavce76,3327 Šmartno ob Paki
3.	NAGRADA: kosilo v restavraciji Jezero - za dve osebi: GABRIJEL TRIGLAV Trubarjeva 13, Velenje Potrdila o nagradah bodo nagrajenci dobili po pošti! Čestitamo!
FoRi FaShiON
FF
Prešernova c.la, Velenje PON - PET od 8.00 do 19.00 SOB od 8.00 do 12.00

PoAtP«SMON
NOVO
žensko spodnje perilo
PASSIONATA
moško spodnje perilo
DIM
! in ! T^f^ f
u u i ^ u u* I ^
80NQ
fliT»
•1	T»	T»	T4
.DISPLAY.
.BANK
i: A IM o v I. îl K J
CETfiTEK, S. lonvarja:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polici« jski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj: 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje.
PEÎCK^ 9. ianuarjq
6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski bum; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 10. ianuorjo
■ 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.D0 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16.30 V imenu Sove; 17.30 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDEUAJI.ionuaria
I 6.00 Dobra jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - pomčilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duiiovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; L blokčestitk; 14.45 EPP; 15.00 IL blokčestitk; 17.00 Namine čestitke ; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
liSišUiiUiSiSI^^^B 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šporl; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 13. lanuor^a
■ 6.00 Dobra jutro; 6.30 Poračlla; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9,00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poračlla; 19.00 Na svidenje.
SREOA, 14. lanuortd:
6.00 Dobra jutro; 6.30 Poračlla; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša. rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Vi in ml;18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
onesnaženost zraka
V tednu od 29. decembra 2003 do 4. januarja 2004 niso povprečne dnevne konoenlraclje S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMR) na območju mestne občine Vetenie, občine Šoštanj In občine Smart-no ob Paki, nikjer presegale mejne 24'Urne koncentracije 12Smikro* g S02/ni3 zraka.
MESTNA 08čm VELENJE. URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
MAKSIMAM URNE KONCENTRACIJE S02 od 29- decembra 2003 do I januarja 2004 (v mikfo-g S02/m3 zraka)
|B29.de« «30. dec Bai-dec Bl.lan «2. jan	P4.jan
mepaMTdrKiSt^imnHI^^il^ zraka, spdjeml^ {VKeganie v (eiu ?003.60 ml^ro^i S02An3

OBVESCEVALEC
19
mali oglasi
GIBANJE PREBIVALSTVA
MIZ
ASTR01,8 COX, zvso možno opremo, 1.99» prodam za 1.950.000,00 sit. 6sm: 031/576-940.
DVOSOBNO stanovanje, 51 m2. na Kersnikovi v Velenju, 1. nadstropje, balkon, prodam. Gsm; 041/356-697.
DVOSOBNO Stanovanje, 60 m2. v Velenju, pri Sparu, ugodno prodam, Gsm; 041/299-919, raiSOBNO Stanovanje, 78 m2, v centru Velenja, pri občini, prodam. Gsm: 040/876-633. ENOSOBNO stanovanje. 45 m2. v Šáleku, prodam. Gsm: 051/347-
154.
TRISOBNO stanovanje, ohranjeno, v Šaleku, prodam. Gsm: 031/233-912, popoldan.
RAZNO
ZELO ugodno prodam barvni tv Gorenje, ekran 70 x 50. Teieion: 586-1150.
obdobje do treh mesecev. Gsm: 051/337-198,
DVOSOBNO stanovanje v Velen|u oddam. Telefon: 586-2523. TRI mesece stare psičke, mešance, čme barve, zelo prijazne, oddam. Gsm: 031/793-720.
PREKLIC
PREKLICUJEM zaključno spričevalo, 1.98/99, pod imenom Tomaž Zavolovšek, za srednjo šolo Gostinstvo in tuiizem Celje • smer kuhar.
MIRNA samska oseba išče sobo, po možnosti v hiši, v Velenju za

IVALI
ŽREBIČKO, staro 6 mesecev in jahalno kobilo, prodam. Gsm: 041/344-883.
SOLČANSKE ovce, breje aii ne, prodam. Teieion: 589-3280 ali 041/776-443.
BIKCA limuzin, težkega 150 kg In teličko belgijski plavi, težko 140 kg, prodam. Teieion: 589-3432 ali
ZAHVALA
Ob boied izgubi drage mame, babice in prababicc
MARIJE PODPEČAN
iz Velike Pirešicc 22.8.1912 - 28.12.2003
se najlepše zahvaljujemo osebju Doma za varstw odraslih Velenje, lia jo sprejeli, negovali in za njo lepo skrbeli med boleznijo.
Sinovi: Drago. Joie, Ifranko in Mirko z druiinami
v SPOMIN
IVANV OŠTIRJV
iz Škal pri Velenju 30.11.1913-2.1.1984
Žc 20 ht v gjx)t)u ispi^. Q V vaSib srcih Še živiš. Ne mine ura. dan. ne noč, /W5(x/ n\od nami si nainoč!
Fsi Tvoji najdražji
Vdœu; v F.ihol dvigajočega se 121. psaJwa, pwžcUi z vsebino 1er odločnostjo storjenih konikov je prestopila ptxig tiv/emeljskega ivmanju lei-odšla v oh jen) božjega varstva
PAVLA NAPOTNIK
30.11.1912 - 27.12.2003
Jesin njenoga življenja so zaznamovale zdravstvene težave. Vsem, ki ste ji lajšali bt>lc;iine, ji kakorkoli pomagali v težkih trenutkih 1er jo pospremili na njeni zadnji poli,
iskrena hvala.
Njeni najijliiit
Si'ce je omagalo, D (lih je -/astal. je spon}in nate. ho vedno osiaL
ZAHVALA
V 53. letu je mnogo prerano prenehalo bili srce nase drage mame
MIRE SEVČNIKAR
1950 - 2003
iz Podkraja pri Velenju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, st)sedom in znanccm, ki Sle nam pomagali v ich težkih trenutkih, darovali cvetje, sveče in
izraze sožalja.
Iskrena hvala sodelavcem (îorcnja, pevcem, govorniku, izvajalcu Tinine, pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje in duhovniku za opravljen pogrebni obred ter vsem, ki sle jo v tako velikem številu spremljali na njeni mnogo prerani zadnji po(i,
'Žalujoči v.si njeni
031/852-334.
JAHALNO žrebico, staro 20 mesecev, pn)dam. Telefon: 02/885-8352.
PRAŠIČE, težke 130 do150 l<g, prodamo. Gsm; 041/893-109. DVA BIKCA limu2nJeS(a 130 in 140 kg, prodam. Gsm: 041/462-931.
MLADE zajčke, nemške lisce kali-fomerje. prodam za nadaljnjo rejo. Telefon: 589-3680. PRAŠIČE. Švede, od 20 do 200 kg, lahko očiščene in dostavljene, ugodno prodam. Telefon: 575-4315 sli 041/239-651.
Uprovno enota Velenje
Pprekes
Mirsada Halilovič, Velenje, Goriška C, 41 In Enls NadžIafanović, Gračani-ca, BIH.
50 LET skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca ALOJZIJA in VINKO BRASiČ Iz Velenja, Kosovelova ul. 9.
Smrti:
Stanislav Steinbacher, roj. 1945,
Slovenska Bistrica, Sernčeva uL 3; Danijel Ribizel, roj. 1939, Gavce 58; Kristina Kramar, roj. 1916, Krnica 59; Martina Črešnik, roj. 1933, Podkraj pri Velenju 12; Franc Stenšak, roj. 1915, Tirosek 30; RozalijaMogu, roj. 1932, Dobrovlje pri Mozirju 8; IvanGričar, roj. 1937, Velenje, Rudarska c. 2 b; Pavla Napoînik, roj. 1912, Topoišica 23; Zofija Novak, roi. 1917, Lokovica 6; Ivana Keržič Šander, roj. 1920, Šalek 97.
Najmanj Se Qbrestl v mestu za
Igotovinskaposojiiai
Ginncija: pokojnina, kartka
SoliS^
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA B. 3320 VELENJE, tel.: 03/ 691 00 30, mob.: 050/ 636 939
POGREBNE STORITVE V CELOTI ^ PREVOZI	I
UREDITEV DOKUMENTACIJE J NABAVA CVETJA	I
MOŽNOST PLAČIIA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
Pot je dokončana in knncc upov je in hiepanenja in Íi^íick; zn\ot, bolesti in prevar. I A. Cradnikj
ZAHVALA
24. dcccmbra jc odšel v spomin nt\S dragi
IVANGRIČAR
1937-2003
Vsem, ki ste nam ob njegovi smrti izra/ili sti^alje, darovali cvetjc
in sveče ter sc poklonili njegovemu spominu, iskrena hvala. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Premogovnika Velenje, d. d.,
rudarski godbi in Častni straži ter govorniku g. Ahacu. Zahvaljujemo se osebju Bolnišniee TopoJšica. patronažni sestri Majdi. Društvu upokojencev Velenje, praporščakom, pevcem iz Lipja, pogrebni službu Usar in govorniku g. Pelru Lipnikarju za besede slovesa.
Najlepša hvala za pomoc v dneh žalosti gospem Faniki, I ledi, Stavici. Mariji. Cîorici ter go$pcxloma Jožetu in Mateju. Hvala gospodu župniku Zloťu za opravljen obred. Hvala!
iatujovi: ietta Marjana, brata in sestra z družinami ier Ovčarjevi
m
je čas, ki daje.
je čas, ki V7.ame.
Ptxjvijo je Čas. ki celi fijno.
/n je čas, ki nikdar ne mine. ko zasanjaš ifo v spomina...
ZAHVALA
Oh nenadomestljivi b.guhi drage žene, mame, babice in prababicc
JOŽICE POVŠE
roj. (îolob
5.1.1935 - JO. 12. 2003
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ji ob njeni težki bolezni slaU ob strmii in jo v tako velikem številu pospremili na njeni /adnji poti k večnemu počitku. Hvala vsem, ki sle nam v teh težkih Irenulkih kakorkoli pomagali. I Ivala g. Zupančiču, dr. med., g. Polesu, dr. med., in g. Justineku, dr. med., ter ostalemu osebju Ekilnišnice Ibpoliica. Iskrena hvala g. Semctu In gc. Brltovšek za posiovilnc besede, praporščakom, OZBU NOB Velenje, KO ZB NOB Staro Velenje, KS Staro Velenje 1er posameznikom za darovane sveče in izrečeno
sožalje. Še enkrat iskrena hvala.
U
ujiKi VSI njent
A \ ..///
ZAHVALA
Ob boleči i/gubi drage mame, babice in sestre
MAMTINE ČREŠNIK
iz Podkraja 2. IL 1933 - 22.12. 2003
Težko je po'/.ah iii se iskr eno za hvaljuje mo vse m so rod n ikom, sosedom in p rij a I e Ije m. človeka, ki Ujc drag. sic v težkih Irenulkih sočusivovaLi z nami in jo spremljali na }e tcijoje izgubiiiga	„j^^i zadnji poti.
^^n^eži C n( učiti	^^ zahvaljujem«^ gospe Elici Nagode za nesebično pcmoč v
'' ^'ř,' ^^ ' ^ času njene bolezni, osebju Bolnišnice 'Ibpolsica, pevskemu zboru, so fjvet! !)m7. njega.	' , „	, -,	». i i
gospodu Francu Vedemku za ganljive besede ob slovesu.
duhovniku za opravljeii obred in pogrebni službi Komunalnega
podjetja Velenje.
ý^Jujoči: sinova Bojan in Iztok z dnitimma ier bral Erne.si zdmzim
Kljub dežju lepa in nepozabna noc
Mira Zak&šek_
Ze štiri n^jstíčjť pripravila naša medijska hiša v sodelovanju z Mestno občino Velenje in številnimi poknivitelji silvestrovanje na pn»stein« na Titovem trgu v Velenju. Letos nam vreme res ni bilo naklonjeno. Ob 18. uri, ko smo napovedali prihod dedka Mraza, je
»vlivalo kot za stavo«, tako da smo že pomislili, da prireditev odp<»vemo. Pa nismo želeli mzocara-ti n^jml^ših^ s^ se dedtk Mraz vendar ne ustraši nobenega vremena. l\idi nekateri starši in malčki, med njimi je bilo nekaj še zelo majhnih, se ni prestrašilo dei^a. Prišli so in z dežniki veselo rajali z dedkom, <kI katerega so
se potem morali pi^slovi-ti za celo leto.
Potem smo spet zrli v nebo in si želeli, da bi se dežne kap^e, ki s<i neizprosno padale, spremenile v snežinke. To se je nekajkrat tudi zgodilo (nekaj pa smo jih iz velike želje prepnisto videli), a dež ni in ni hotel p<ije-njati. Padavine so se umirile šele po 23. uri« ko se
je kljub vsemu začela zbirati na trgu precejšnja množica. Taje postajala ve^a, bolj k(M seje bližala polnoč. Stopixjevalo seje tudi razpoloženje, za kater^ je najprej poskrbela mladinska raperska skupina Fire, nato pa glavna gosta večera ansambel Globus band in pevka Helena Blagne. Prisluhnili smo novolet-
ni poslanici predsednika države dr. Janeza Drnovška (spremljali smo ga na velikem platnu) in v živo poslanici župana Mestne občine Velet^e Srečka Meha« ki seje iskreno veselil v tem kljub dežju prijaznem večeru, vsem pa zaželel v novem letu strpnosti^ miru« sožitja, dc»brega sodelovanja in veliko
uspehov. In že se je zgodila z<idnja minuta: skupaj smo odštevali in nazdravili polni upanja novemu letu 2WH, Nebo je razsvetlil ognjemet, prisrčna zabava pa je trajala vse do 2. ure.
Silvestrovanje je torej kljub slabemu vremenu uspelo. Tisti, ki ste prišli, pa sle dokazali, da si želite takšnih prireditev.
. 'I I.
: t



-



M T
* A. Z . a. ' Js^l Lm

mm
Mladinska raperska skupina Ffre
V
'Vi:
»V Osrednja gost]a ^ % Helena Blagne Je to navdušila ^
'M	J

"Qlùbus -band
m - ••řs^

I' '»i ^iv v

i-
» T ,	„./--»VA- «i

Dobre volje nI manjkalo ...

.1

p- ^

^■'M. É
>ranl množici Je zaželel vse najlepše v novem letu župan
Srečko Meh

'I

tA
• i- ■ ^ ■
únk


•--'i-'V^; i-.-i- ■ -t"

Takole se Je od najmlajših poslovil dedek Mraz • dež )ih nI nič motil

Nagrajenka Jelka skupaj z možem navdušeno sprejema hladilnik v Prodajnem centru Gorenja
+
+