volilna priloga
GTOsupeljskil^H
odmevi
Glasilo prebivalcev občine Grosuplje - letnik XXXIV - številka 8 / 9 - avgust / september 2008
O kom/čem pišemo?
Radenski gasilci odprli
nov gasilski dom
■ '
Prvi slovenski skavtski JAMBOREE 2008
stran
V času od 19. 7. do 3. 8. je potekal prvi slovenski skavtski jamboree v Želimljah, ki je zahteval zelo veliko truda in dobro organizacijo ter ogromno energije in dobre volje, saj je sodelovalo kar približno 3500 skavtov iz cele Slovenije! Za zapolnjene in vesele dneve je poskrbela številna ekipa prostovoljcev, ki se je več kot leto dni trudila projekt izpeljati na čimbolj skavtski, torej odštekan in nor način. To jim je nedvomno uspelo, tako je bilo tudi geslo jamboreeja primerno - NOROST, KI DELUJE!
Nadaljevanje na strani 18.
Požar v podjetju Omaplast
Šolstvo v Žalni skozi čas
Nadaljevanje na strani 3.
in
• •
stran tj Žalna je dobila prvo šolsko poslopje 61 let preje kot Grosuplje. Na sliki nova šola, ki je že tretja po vrsti, odkar se je začelo poučevanje v Žalni v posebnih šolskih zgradbah.
Delovni čas za stranke ~	'/ '
od ponedeljka do petka	,-.
od 7. do 9-ure in
od 14, do 18. ure,	du dii/cc
ob sobotah od 8. do 12. ure. Dn D/nt J
1	5C0TTU5R
P ^	SCO-

M] & Mil
^JA ZDRAVJE, STARI PRIJATELJ!! VÄSSÄS^feS
fil; pEVi I

WM»
S vas vabi na veliko prodajno akcijo UAteflRtZUNGA
Ë^BSBMMi
Hitro, pa zelo okusno
Kruh Koruzna korenina
Se vam mudi na popoldanski klepet s prijatelji? Da ga ne bi zamudili, si lahko s Koni7.no korenino Pekarne Grosuplje v zgolj nekaj minutah pripravite okusno in lahko kosilo. Ta posebno oblikovana št rn ca prijetne in slad kaste aro me vas čaka v Mcrca-torjevili živilskih prodajalnah. Prepoznate jo po obliki korenine, po kateri je tudi dobila ime, rumeni sredici in posebno zapečeni ter hrustljavi skorji.
Koruzno korenino smo v Pekarni Grosuplje, Mercatorjevi domači pekarni zamesili iz pšenične moke z dodatkom koruznega zel roba in koruzne moke. Pripravili smo jo pa tradicionalnem postopku s kislim testom, zato ostane dalj časa sočna in sveža.
Recept: lahkotna osvežitev za kosilo
Okusne in lahke jedi nas lahko tudi jeseni prijetno osvežijo. S Koruzno korenino lahko hitro pripravimo slasten obrok.
Koruzna korenina in pisana solata
Za pripravo poletne osvežitve za dve osebi potrebujemo: nekaj lističev kodraste solate in rdečega radiča, srednje veliko kumaro, 3 paradižnike, 15 dag mladega belega sira, dva puran j a fiieja, 3 rezine Koruzne korenine, pol žličke mediteranskih začimb, jabolčni kis, olivno olje in sol. Za pripravo jogurtovega preliva potrebujemo; 250 ml manj mastnega jogurta, 4 žlice majoneze, sesekljan drobnjak, poprovo meto, poper.
Kodrasto solato in radič temeljito operemo pod tekočo vodo in narežemo. Kruh narežemo na koeke, pokapamo z olivnim oljem in potresemo z mediteranskimi Začimbami, Koeke Koruzne korenine po pražimo v predhodno segreti ponvi na srednje močnem ognju. Enako storimo z na trakce narezanimi puranjimi fileji, ki jih pred tem popopramo in posolimo. Med praženjem sir in kumaro narežemo na majhne koščke. Radič in kodrasto solato prelijemo z nekaj žlicami olivnega olja.
Solato okisamo, posolimo in dobro zmešamo. Dodamo opečene kocke Koruzne korenine, pura nove trakce in sir. V posebni posodi zmešamo jogurt, majonezo, drobnjak, poprovo meto in poper. Preden solato postrežemo, jo prelijemo s pripravljenim prelivom.
Naj vam tekne!
lekarna , prosti pije
Narejeno z ljubeznijo

ercator
Najboljše iz Pekarne Grosuplje samo v Mercatorju
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Grosupeljski odmevi
namesto uvoda
3
Šolstvo v Žalni skozi čas
Prvi začetki šolskega pouka segajo v obdobje med letoma 1840 do 1867. Tedaj so poučevali večinoma duhovniki. Pouk je bil le dvakrat tedensko v cerkvi, farovškem podu ali pod kozolcem Janeza Koprivca iz Male Žalne. Žalna je dobila prvo šolsko poslopje 61 let preje kot Grosuplje. Prvo šolsko poslopje v Žalni je bilo zgrajeno leta 1867. Stavba je imela učilnico in stanovanje za učitelja. Prvi redni učitelj je bil Jožef Jerom, ki je bil hkrati cerkovnik in mrliški oglednik. Šola je bila enorazrednica, obiskovalo jo je 132 otrok. Starši so morali štirikrat letno po 10 krajcarjev plačevati šolski prispevek ali pa skupaj za vse leto. Šolski okoliš je sprva obsegal naslednje vasi: Blato, Gatina, Malo in Veliko Mlačevo, Boštanj, Zagradec, Plešivica, Žalna in Luče.
SLIKA ZGORAJ:
Prva žalska šola je bila zgrajena na cerkveni zemlji leta 1867 - (Vir + Alojz Zrimšek).
SLIKA SPODAJ:
Tako je izgledala oprema učilnic pred 1. svetovno vojno - (Šolski muzej v Ljubljani).
SLIKA ZGORAJ DESNO:
Zgradba šole, ki je bila dograjena leta 1909
- (Osebni arhiv Brane Žitnik).
SLIKA V SREDINI DESNO: Prvi učenci z učiteljem in njegovo ženo v 2. žalski šoli -osebni arhiv Pavla Čebašek
SLIKA SPODAJ DESNO: Pogled na (Malo) Žalno, kakršen se je odprl vsakemu šolarju, ki je prihajal od Lobčka ali Mlačevega.
>
namesto uvoda	Grosupeljski odmevi avgust / september - 8 / 9 / 2008
>
Kasneje naj bi se šola nadgradila še za eno nadstropje in postala dvorazrednica. Ker je bila stavba zelo vlažna, so po dveh komisijskih ogledih ugotovili, da bi zidava novega šolskega poslopja ne stala dosti več kot predelava starega. Izvolili so gradbeni odbor, ki je vzel 29000 kron posojila proti 35-letnemu odplačevanju. Zemljišče za gradnjo druge nove šole je podaril posestnik Josip Javornik iz Žalne. Spomladi leta 1908 je stavbeni podjetnik Andrej Medved iz Podgorja pri Kamniku začeli zidati novo šolsko poslopje in še istega leta jeseni je bila osnovana dvorazrednica in otvorjeno novo šolsko poslopje. Dokončno je bila dograjena leta 1909.
Za tiste čase je bila zgradba zelo solidno zidana. V pritličju je imela eno veliko učilnico in dvosobno stanovanje, v drugem nadstropju pa prav tako eno učilnico in stanovanje za upravitelja. Z razširitvijo šole v trirazrednico leta 1920 je bilo potrebno šolo adaptirati. Na račun učiteljevega stanovanja, ki ga je bilo potrebno preseliti na podstrešje, je šola v pritličju pridobila še eno učilnico. Leta 1934 je šola dobila vodovod in leta 1938 nove sanitarije. Šola je imela tudi šolski vrt in sadovnjak, ki je služil kot učilo pri kmetijskem pouku sadjarstva in povrtninarstva.
V času prve svetovne vojne je šolski pouk potekal neovirano. Prav nasprotno je bilo med drugo svetovno vojno. Da bi preprečili vselitev okupatorja v šolo, so 14. januarja 1944 partizani šolsko poslopje požgali in z njim tudi ves inventar. Rešili so le uradne spise in nekaj učil. Pouk se je pričel šele 26. januarja 1945. Potekal je v dvorani prosvetnega doma - takratni stari šoli in zasebni hiši Marije Prijatelj iz Žalne. Leta 1945 je bila šola štirirazrednica s 3 paralelkami (7. r.). V šolo je bilo vpisanih 285 otrok: 99 dečkov in 186 deklic. Požgano poslopje so obnovili leta 1947.
Do šolskega leta 1964/65 je šola delovala kot samostojna osemletka, nato je bila organizacijsko preoblikovana in kot podružnična šola od 1. do 4. razreda priključena matični šoli Louisa Adamiča Grosuplje. Vse do svoje upokojitve leta 1988
SLIKE OD VRHA NAVZDOL:
Učenci z učiteljem okoli leta 1935. Tretji v
zadnji vrsti z desne je pokojni stric Ivan.
-	(Osebni arhiv Jože Miklič)
Drugi razred septembra 1962 z učiteljico Jožico Jaklič, pozneje poročeno Bučar.
-	V zadnji vrsti v beli srajci in naramnicami sedanji urednik Grosupeljskih odmevov.
Še zadnji posnetek vseh 100 učencev in delavcev šole pred rušitvijo zgradbe.
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Grosupeljski odmevi
infrastruktura, stran za politiko

V grosupeljskem vrtcu bo v naslednjih mesecih poskrbljeno za 54 odklonjenih otrok
je podružnično šolo Žalna vodil g. Saša Binder.
Ob 80. obletnici, leta 1989, je bil pod vodstvom sedaj že upokojene vodje šole, ge. Zofije Rogelj, že nekoliko dotrajan šolski objekt ponovno prenovljen. Obnovljena je bila fasada, preurejene sanitarije, prepleskane učilnice, zamenjan del električne napeljave, prekrit del ostrešja, asfaltirano parkirišče, postavljena nova ograja, urejena okolica šole.
Vse do leta 2006 se je šolsko poslopje za inšpekcijske službe zadovoljivo vzdrževalo in obnavljalo tako, da se je v šoli lahko odvijal pouk, občasno tudi v dveh izmenah. Zaradi demografsko nihajočega števila učencev in uvajanja devetletne OŠ prostorske potrebe niso več zagotavljale nemotenega dela. Pokazala se je potreba po dveh dodatnih učilnicah in jedilnici. Vedno večje so bile tudi želje in potrebe po izgradnji pokritega prostora za športno vzgojo. Po temeljitem strokovnem pregledu objekta, s popolno dotrajanim ostrešjem, s slabo statično nosilnostjo, z vlago prepojenimi zidovi, dotrajano instalacijo, s skupnimi sanitarijami, neustreznimi učilnicami ... se je še bolj pokazalo, da šolsko poslopje že do dobra razjeda zob časa in da bodo vsa vzdrževalna dela in gradbeni posegi na že obstoječi skoraj 100 let stari zgradbi premalo za zagotovitev varnega in dovolj velikega objekta, v katerem bi lahko uspešno in kvalitetno potekalo vzgojno izobraževalno delo. Leta 2002 se je pričelo resno razmišljati o novogradnji. Spomladi leta 2005 je bil pripravljen osnutek idejnega projekta za izgradnjo nove šole. Potrebno je bilo dokupiti še cca 4000 m2 sosednjega zemljišča, saj je bila obstoječa parcela za izgradnjo tako velikega objekta z vso infrastrukturo premajhna. Veselje, sreča, žalost, ... vse nas je spremljalo v močni želji po novi šoli, ko smo junija 2006 zaradi rušenja izselili objekt in se začasno preselili na dve novi lokaciji: v matično šolo Grosuplje in staro podružnično šolo Št. Jurij.
Prazna, zapuščena stavba je stala od zaključka šolskega leta 2005/06 in vse do 8. novembra 2006, ko so skoraj sto let staro šolo težki gradbeni stroji v nekaj dneh le porušili.
Zaradi projektantskih težav, posledično težav s pridobivanjem gradbenega dovoljenja, potekom javnega razpisa za izbor izvajalca gradbenih del, so se dela na gradbišču ustavila vse do začetka junija 2007, ko se je težko pričakovana gradnja le pričela. Košir Meta,
vodja podružnične šole Žalna
Prihodnjič: Od ideje do objekta ter o odprtju šole.
V letošnjem letu se tudi naša Občina sooča z velikimi problemi zaradi velikega vpisa otrok v Vzgojno varstveni zavod Kekec Grosuplje.
Po prvih informacijah je bilo v letošnjem letu odklonjenih 261 otrok. Od tega 56 otrok ni imelo stalnega bivališča v občini Grosuplje. Številka je daleč najvišja v zadnjih letih, zlasti ob dejstvu, da je v lanskem in predlanskem letu zavod sprejel do konca leta 2006 oziroma 2007 vse otroke, katerih starši so vložili vloge za sprejem v vrtec. Sledeča tabela kaže stanje otrok v posameznih šolskih letih. Glej tabelo spodaj!
Občina je predvidevala, da se bo število vlog za sprejem otrok v vrtec v letu 2008 povišalo zaradi priseljevanja novih prebivalcev v občino Grosuplje, vendar nismo pričakovali tako velikega števila vlog in seveda posledično tako velikega odklona. Ugotavljamo, da je visoko število posledica ne samo priseljevanja, temveč še nekaterih drugih vzrokov, kot so sprememba zakonodaje na področju otroškega varstva (brezplačen vrtec za drugega in naslednje otroke, ki hkrati obiskujejo vrtec), porast rodnosti in seveda dejstva, da za naše otroke v letošnjem letu ni bilo prostora v ljubljanskih vrtcih, saj se je tudi Ljubljana soočala z velikim vpisom ljubljanskih otrok, ki so seveda imeli prednost pred otroki iz drugih občin.
Občina kontinuirano vlaga proračunska sredstva v širitev in obnovo prostorov, namenjenih varstvu naših najmlajših, vendar ne v taki višini in dinamiki kot naraščajo potrebe. Zavedati se moramo, da so proračunska sredstva omejena in namenjena tudi nešteto drugim, ravno tako nujnim potrebam naših občanov. Nove zahteve in obveznosti pa nam neprestano nalagata tudi država in Evropska unija, predvsem s področja varstva okolja. Na občini se vseskozi zavedamo, da bo zelo težko zagotoviti stoodstotno pokritost potreb po varovanju otrok v javnih zavodih, katerih ustanoviteljica je Občina. S temi dejstvi se sooča še veliko drugih občin v Sloveniji.
Normativi in standardi, ki jih predpisuje zakonodaja na tem področju oziroma država, so zelo razkošni in predstavljajo za občino veliko proračunsko breme. Samo
za informacijo naj povem, da je Občina v lanskem letu v povprečju krila 70 % cene varstva, kar je obremenilo proračun za 2.003.739 €. Starši so plačali v povprečju le 30 % cene.
Poleg pokrivanja cene vzgojno varstvene storitve je Občina sofinancirala še dodatne programe za otroke v vrtcih v višini 39.184 € in namenila 70.750 € za najemnine in vzdrževanje objektov, v katerih so vrtci. Trenutno število otrok, ki še čaka na prosto mesto v vrtcu, je po zadnjih podatkih Vzgojno varstvenega zavoda Kekec 180. Od tega je 36 otrok takih, ki nimajo stalnega bivališča v občini Grosuplje. Ne ve pa se, koliko je otrok, za katere so starši našli varstvo, pa tega niso sporočili zavodu. Na Občini že skozi celo poletje potekajo aktivnosti, ki bodo zagotovile nekaj novega prostora za odklonjene otroke. Tako se ureja igralnica za drugo starostno skupino otrok v novi podružnični šoli v Žalni, ki bo sprejela 24 otrok, starih od 3 do 5 let. Prostor bo urejen do konca meseca oktobra. S to novo enoto bodo pokrite vse potrebe otrok druge starostne skupine.
Za prvo starostno skupino, torej za najmlajše, pa Občina pripravlja projekte za nov mobilni vrtec, ki bo nameščen ob enoti Pastirček na Tovarniški cesti. Tu bo prostora za štiri oddelke po 14 otrok. Dva oddelka bosta namenjena otrokom, ki jih bomo preselili iz enote Mojca. Ta enota je do sedaj delovala v najetih prostorih privatne hiše. Pogodba z najemodajalci se na njihovo željo prekinja. Dve enoti pa bosta odprli vrata odklonjenim otrokom in rešili stisko vsaj nekaterim staršem. V tem vrtcu bosta dve skupini otrok, starih od 1 do 2 let, in dve skupini otrok, starih od 2 do 3 leta. Predvidevamo, da bo ta vrtec začel obratovati v zgodnjih pomladanskih mesecih naslednjega leta. Občina pa bo zelo verjetno v letošnjem letu razpisala koncesijo za opravljanje storitve varstva otrok.
Nedvomno pa bo potrebno najti dolgoročno rešitev, ki bo temeljila na projekciji gibanja števila predšolskih otrok v občini in bo aktualna tema naslednjih proračunov, seveda odvisna od politične volje in razpoložljivih finančnih sredstev. Jelka Kogovšek, vodja Urada za gospodarstvo, družbene dej. in finance
Šolsko leto	Število	Število	Število	Število
	vključenih	vlog	sprejetih	odklonjenih
2002/03	622	263	202	61
2003/04	546	202	142	60
2004/05	553	275	149	126
2005/06	562	235	222	23 (letnik 2006) |
2006/07	621	286	183	25 (letnik 2007)
2007/08	637	406	145	261
aktualno
Grosupeljski odmevi
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Štipendije v šolskem letu 2008/2009
Junaški boj z milijonsko armado
Pikec, tegale se prav nič ne boj, je tako štorast, da zmeraj zraven lopnej_
(GLOSA)
Če kdo omeni milijonsko armado, takoj pomislimo na Kitajce. No, v tem primeru ne gre za človeške aziate, temveč za živali iz žuželčje kaste, imenovane komarji. Kako so bili letos nadležni! Groza! Zvečer mirno ležeš k zasluženemu počitku in ko na veke leže spanec, nekje v daljavi zaslišiš angelsko mile glasove s pomenom svojilnega zaimka:»Moj,moj,moj,« včasih tudi »muj, muj, muj«, kar naj bi po vsej verjetnosti bila narečna varianta dolenjskega govora. »Joj, kje so , že časi, ko smo bili deležni tako ljubečega prigovarjanja,« pomisliš v polsnu in na ustih ti zaigra blažen smehljaj. Toda že v naslednjem hipu se smehljaj sprevrže v nadvse trpeč izraz, ker ti hinavski prilizovalec v hipu zapiči svoj »ošpičeni gobec«, imenovan tudi bodalo, v nežno kožico in slastno pije kri, naj si bo navadna ali srčna. Ker ima vsako bitje po božjem pravu pravico do obrambe, besno lopneš z dlanjo na kraj napada, a največkrat neuspešno. Očitno se brenčeča svojat dobro zaveda zločinskega početja in je vsak hip pripravljena na beg. Kako v temi zazna bližajočo se roko, mi bo kajpak večna skrivnost!
V boju z nadležno živadjo skoraj nisem imel časa, da bi šel med ljudi, moje zveste bralce. Ko pa sem vendarle našel čas, sem ostrmel od presenečenja: ta je pikast po obrazu, kot bi imel ošpice, drugi se praska po vseh razgaljenih delih telesa, spet tretji je ves zabuhel in prekrit z gosto mrežasto tkanino, kot bi prestopil med Arabce. »Za božjo voljo, kaj pa je z vami?« sem zaskrbljen
»Še vprašaš! Komarji, vse polno komarjev!« so mi odgovarjali. Pritisk mi je narasel in huda jeza me je obšla, ko so mi potem pravili o hudi nadlogi, ki jih je doletela. »Grdobe nagravžne, tokrat ste šle pa predaleč!« sem vzkipel od gneva. »Če ste se lotili mene, bi vam še kako odpustil, napadati moje zveste bralce pa je predrznost, ki ne sme ostati nekaznovana. Pri priči sem šel v trgovino in kupil dva največja
muhotepca. Če bi me videli, kako sem se že med potjo zakadil v roje komarjev v času predvečernega rajanja in neusmiljeno mlatil po njih, bi zagotovo rekli: »Kdo bi si mislil, da se v tem miroljubnem človečku skriva toliko junaštva in požrtvovalnosti!« Vendar to ni bilo še nič. Morali bi videti, kako sem tolkel zvečer v spalnici. Pok, pok, pok je padalo po komarjih: navadnih, pasastih in klobasastih, da je odmevalo kot v Grosupeljskih odmevih. Po stenah so se množili krvavi madeži, ki sem jih moral sproti brisati z mokro vileda krpo, še preden so se strdili in počrneli. Po končani akciji je ležalo napadalcev »ko snopja za žanjicami«. Nič za to, če sem pri tem s stene sklatil sliko angela varuha in razbil vazo, saj ni bila kitajska. Pa tudi če bi bila, »saj za prijatelje je dobro le najboljše«, tudi če je razbito.
Če bo potrebno, dragi prijatelji, lahko tudi za naprej računate na mojo zaščito. Vi pa boste za vračilo ostali zvesti bralci, ki blagohotno odpuščajo vse moje napake in spodrsljaje. Saj veste, roka roko umiva. Za konec pa še resen preudarek. Zakaj je dandanes toliko komarjev? Eden izmed vzrokov je zmanjšano število lastovk. Te najraje gnezdijo v naseljenih živinskih hlevih. Z opuščanjem živine in praznjenjem hlevov se zmanjšuje tudi možnost gnezdenja teh žužkojedih ptic. Kdo bi si mislil, da je v naravi vse tako prepleteno in povezano. O, bo še hudo, še, če bomo tudi v naprej taki do vsega naokoli. Leopold Sever
V skladu z novim Zakonom o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07 in 63/07), ki se je pričel uporabljati s 1. septembrom 2008, se pristojnost odločanja o državnih (bivših republiških) štipendijah s šolskim letom 2008/09 prenaša na centre za socialno delo, pristojnost odločanja o novih Zoisovih štipendijah pa na Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije. Na območnih službah Zavoda RS za zaposlovanje bodo sprejemali le še vloge »starih« Zoisovih štipendistov. Upravičenci do državne štipendije so tisti, ki izpolnjujejo pogoje iz Zakona o štipendiranju in pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 60 % minimalne plače - za tiste upravičence, ki se šolajo ali študirajo v kraju svojega stalnega prebivališča, oziroma ne presega od 60 do 65% minimalne plače, za upravičence, ki se šolajo ali študirajo zunaj kraja svojega stalnega prebivališča, odvisno od oddaljenosti od kraja šolanja ali študija in razvitosti regije, v kateri ima upravičenec stalno prebivališče. Cenzus za upravičence, ki se šolajo ali študirajo v kraju svojega stalnega prebivališča znaša v % minimalne plače (na letni ravni) 3.807,27 EUR, na mesečni ravni pa 317,27 EUR (Za izračun so bili uporabljeni bruto zneski minimalne plače za koledarsko leto 2007). Cenzus za upravičence, ki se šolajo ali študirajo zunaj kraja svojega stalnega prebivališča podrobneje opredeljuje 8. člen Pravilnika o dodeljevanju državnih štipendij, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 51/2008, z dne 23.05.2008. Rok za oddajo vlog ni omejen. Državna štipendija pripada od začetka šolskega oziroma študijskega leta, za katerega kandidat uveljavlja pravico do štipendije, oziroma od meseca vložitve vloge do konca šolskega oziroma študijskega leta, nakar je potrebno vložiti novo vlogo. K vlogi za državno štipendijo je potrebno priložiti potrdilo o vpisu v izobraževalni program ter dokazilo o šolskem oziroma študijskem uspehu. Zaradi hitrejše obravnave vlog priporočamo, da kandidati podajo vloge na center za socialno delo, na območju katerega imajo stalno prebivališče. Vloge za DRŽAVNE štipendije lahko občani občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje vložijo na CSD Grosuplje, Taborska 13, 1290 Grosuplje, ali jih pošljejopriporočenopo poštinanavedeni naslov. Za natančnejše informacije o štipendijah lahko pokličete tudi na našo tel. številko 01 781 80 50. Branko Škerjanc, CSD Grosuplje
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Grosupeljski odmevi
štipendije
Sveža
štipendijska shema in jasne izobraževalne priložnosti
Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je v okviru operativnega programa Evropskega socialnega sklada pred poletjem pozvala delodajalce v regiji, da se vključijo v program posrednih kadrovskih štipendij za novo šolsko leto 2008/2009.
Rezultati poziva so spodbudni, saj je 24 delodajalcev Ljubljanske urbane regije, med njimi so tako mala podjetja kot velike družbe, prijavilo kar 176 potreb po ustreznih poklicnih usmeritvah oziroma srednješolskih in študijskih izobraževalnih programih. Nabor iskanih usmeritev je izjemen: od receptorja do diplomiranega pravnika, od mesarja do medijskega tehnika, od oblikovalca kovin do arhitekta - seveda za oba spola.
Na podlagi evidentiranih potreb bo agencija na svojih spletnih straneh prve dni septembra objavila razpis kadrovskih štipendij, ki jih bo
sofinancirala v okviru izvajanja enotnih regijskih štipendijskih shem za šolsko leto 2008/2009.
Sofinanciranje štipendijske sheme je eden izmed pomembnih načinov, s katerimi Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije spodbuja podjetništvo in kadrovsko prilagodljivost ter načrtno lajša finančna bremena izobraževanja dijakom in študentom.
Podrobnejše informacije o štipendijski shemi in rezultatih poziva so dostopne na spletni strani Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije www.rralur.si, kjer se zainteresirani lahko tudi naročijo na informacije o objavi razpisa na svoj elektronski naslov.
Maša Resinovič
masa.resinovic@ljubljana.si
01 306 19 14, 01 306 19 02
Regionalna razvojna agencija
Ljubljanske razvojne regije
Tehnološki park 19
1000 Ljubljana
Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 50/07 in 61/08) in Pravilnika o štipendiranju nadarjenih študentov v občini Grosuplje (Ur.l. RS, št. 96/02 in 96/03)
Javni razpis
za pridobitev štipendije za nadarjene študente v občini Grosuplje za šolsko leto 2008/2009.
1.	Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje
2.	Predmet javnega razpisa je dodelitev štipendij nadarjenim študentom v občini Grosuplje v skladu s Pravilnikom o štipendiranju nadarjenih študentov v občini Grosuplje.
3.	Pravico do štipendije za nadarjene študente Občine Grosuplje lahko uveljavijo študenti
dodiplomskega študija, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	imajo status rednega študenta,
-	dosegajo v preteklem študijskem letu povprečno oceno vseh opravljenih izpitov najmanj 8, oziroma (za študente prvih letnikov) so izdelali 4. letnik srednje šole z odličnim ali pravdobrim uspehom in so dosegli na maturi najmanj 23 točk,
-	so vsestransko dejavni, se odlikujejo z ustvarjalnostjo ter dosegajo vidne rezultate na izven-šolskih področjih, kot so izobraževanje, kultura, šport, umetnost itd.,
-	so državljani Republike Slovenije,
-	imajo stalno prebivališče v občini Grosuplje najmanj eno leto,
-	ob vpisu v prvi letnik visokošolskega in univerzitetnega izobraževanja niso bili starejši od 26 let,
-	niso v delovnem razmerju, ne prejemajo nadomestila za brezposelne pri Zavodu za zaposlovanje, nimajo statusa zasebnika ali samostojnega podjetnika, nimajo druge štipendije v RS.
4.	Vsi prosilci se morajo prijaviti na razpisnem obrazcu (najdete ga v razpisni dokumentaciji) in priložiti sledeča dokazila:
-	dokazilo o vpisu za tekoče študijsko leto,
-	dokazilo o opravljenih izpitih in njihovi povprečni oceni predhodnega študijskega leta, oziroma dokazila o uspehu v 4. letniku in uspehu na maturi,
-	dokazila o izvenšolskih dejavnostih, uspehih in priznanjih,
- izpolnjen razpisni obrazec za pridobitev štipendije z lastnoročno podpisano izjavo, ki je del tega obrazca.
5.	Za šolsko leto 2008/2009 bo v skladu s Pravilnikom o štipendiranju nadarjenih študentov v občini Grosuplje predvidoma dodeljenih 13 štipendij.
6.	Vloge za dodelitev štipendij morajo biti dostavljene do 6. 10. 2008 do 9. ure na naslov:
Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahkozainteresiranidobijotudivsedodatne informacije. Razpisna dokumentacija se lahko dvigne v času uradnih ur na vložišču Občine Grosuplje.
Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako »ŠTIPENDIJE ZA NADARJENE ŠTUDENTE«
»NE ODPIRAJ - VLOGA NA JAVNI RAZPIS«
7.	Odpiranje ponudb bo 6. 10. 2008 ob 10. uri v sejni sobi Upravne stavbe Občine Grosuplje, Taborska cesta 2 v Grosupljem.
8.	Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh od dneva odpiranja vlog.
9.	Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim kandidatom bodo urejena s pisno pogodbo.
OBČINA GROSUPLJE, župan Janez Lesjak
-
Zavod za prostorsko, komunalno 1f.J/g! t» stanovanjsko urejanje '9/M Grosuplje d.o,o,
o PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO:
-	izdelavo »urbanističnega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih),
-izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov,
-	pridobitev gradbenega dovoljenja,
-	izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča,
O ČE STE ETAŽNI LASTNIK V V EČSTANO VA NJS KI HIŠI, NAS LAHKO NAJAMETE:
-	za upravnika vaše hiše,
-	za vpis etažne lastnine.
NAJDETE NAS na Taborski cesti 3 v Grosupljem in na telefonskih številkah 01 7810-320 ali 01 7810-329 ati 7810-333
8
odmevi, javni razpisi
Grosupeljski odmevi
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Pitna voda po novem -Posebej spet o poliškem vodovodu - 2
Društvo za varstvo voda Polica - Bistrina odgovarja na članek
Društvo za varstvo voda Polica-Bistrina, upravljavec zasebnega vaškega vodovoda, odgovarja na neresnične in zavajajoče podatke župana, objavljene v Odmevih št. 7, julij 2008. Za tolmačenje, ki ga je zaprosila Občina Grosuplje od Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije, je nedvoumno zapisano, da so vsi zasebni vodovodi, zgrajeni pred letom 1991, avtomatsko pridobili vodovodno dovoljenje pod pogojem, da so pravilno vpisani v register javne infrastrukture v digitalni obliki. Ministrstvo tudi navaja, da je Društvo primerna oblika za upravljanje z zasebnim vodovodom. Vse zgoraj našteto poliški vodovod ima, ravno tako ima vse ustrezne službe za upravljanje z vodovodom. V nasprotnem primeru ne bi dobili vodovodnega dovoljenja od Ministrstva za okolje in prostor. Tudi trditev, da vodovodno dovoljenje velja le do leta 2010, je neresnična, saj je zasebni vodovod dobil vodno dovoljenje do leta 2015. Prav tako je tudi neresnična trditev župana, da je vodovod črna gradnja, saj ima župan vse potrebne podatke in bi lahko vedel, da to ni res. Res pa je, da mora občina prilagoditi svoje predpise novi zakonodaji. Župan tudi navaja, da so vodovodna dovoljenja za oskrbo s pitno vodo izdana individualno in da novih prosilcev ne smemo več priključevati na vodovod. Tudi to ni res, saj imamo v statutu zapisano, da smo oskrbovalci s pitno vodo za vasi Polica in Gradišče.
Za Društvo za varstvo voda Polica-Bistrina predsednik Marjan Pražnikar
Na Polici, 1. septembra 2008
Občina Grosuplje objavlja na podlagi Odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2008 (Ur. list RS, št. 28/07, 94/07 in 25/08), Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Grosuplje za programsko obdobje 2007 - 2013 (Ur. list RS, št. 65/07), Pravilnika o dodelitvi enkratne občinske pomoči za izobraževanje na področju kmetijstva (Ur. list RS, št. 94/05 in 113/07) in v skladu z določili Pravilnika o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti,
XIV. javni razpis
za dodelitev sredstev enkratne občinske pomoči za izobraževanje na področju kmetijstva v letu 2008
Vsebina in pogoji razpisa:
1.	Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje.
2.	Predmet javnega razpisa je dodelitev enkratne občinske pomoči za izobraževanje na področju kmetijstva.
3.	Skupni znesek razpisanih sredstev je 2.400,00 EUR.
4.	Maksimalna višina dodeljene denarne pomoči je za dijake 540,00 EUR, za študente dodiplomskega študija 750,00 EUR, za študente podiplomskega študija pa 950,00 EUR. V primeru večjega števila prosilcev so vrednosti sorazmerno manjše.
5.	Za dodelitev enkratne denarne pomoči lahko zaprosijo dijaki in študenti dodiplomskega in podiplomskega študija, vključeni v izobraževalne programe na področju kmetijstva, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Med upravičence ne sodijo dijaki agroživilske in veterinarske smeri ter študenti veterinarske smeri.
6.	Za sredstva štipendije lahko zaprosijo upravičenci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	da imajo stalno bivališče na območju občine Grosuplje,
-	da imajo študenti status rednega študenta ali izrednega študenta ob pogoju, da niso zaposleni,
-	da so predvideni prevzemniki kmetije, kar se v postopku ugotovi na podlagi pisne izjave staršev ali samega upravičenca ter potrdi z mnenjem kmetijska svetovalna služba,
-	da je kmetijsko gospodarstvo, na
katerega se nanaša izjava iz prejšnje alinee tega razpisa, aktivno,
-	da ne dobivajo kakršnihkoli rednih sredstev iz drugih virov.
7.	K vlogi za dodelitev enkratne občinske pomoči mora biti priložena naslednja dokumentacija:
-	potrdilo o vpisu v kmetijski izobraževalni program,
-	pisna izjava staršev ali samega upravičenca o predvidenem prevzemu kmetije,
-	dokazila o površini kmetijskih zemljišč in staležu živali na kmetijskem gospodarstvu za tekoče leto (fotokopija vloge za subvencijo), na katerega se nanaša izjava iz prejšnje alinee,
-	mnenje kmetijske svetovalne službe,
-	zadnje šolsko spričevalo oz. fotokopija potrdila o opravljenih izpitih,
-	izjavo, da niso zaposleni, če imajo študenti status izrednega študenta in
-	izjavo, da ne dobivajo kakršnihkoli rednih sredstev iz drugih virov.
8.	Rok za vložitev prošnje za dodelitev enkratne občinske pomoči za izobraževanje na področju kmetijstva je 6. 10. 2008. Prosilci vložijo prošnje za dodelitev sredstev denarne pomoči na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo vse dodatne informacije pri ge. Martini Cingerle, razpisni obrazec pa lahko dobijo na vložišču Občine Grosuplje ali na internetni strani občine. Vloge morajo biti dostavljene v zapečateni kuverti, kuverta pa mora biti označena z »NE ODPIRAJ - VLOGA ZA DODELITEV ENKRATNE DENARNE POMOČI - KMETIJSTVO«.
9.	Odpiranje vlog bo 7. 10. 2008 ob 8.00 uri v sobi št. 31 na Občini Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje.
10.	O dodelitvi sredstev upravičencem po tem razpisu bo odločil direktor občinske uprave s sklepom najkasneje v 20-ih dneh od poteka roka za vložitev prošenj. Sklep bo prosilcem posredovan v 8-ih dneh po sprejemu.
11.	Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in dobitniki proračunskih sredstev bodo urejena s pisno pogodbo.
Šifra zadeve: 603-0002/2008 Datum: 8. 9.2008
OBČINA GROSUPLJE ŽUPAN Janez Lesjak
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Grosupeljski odmevi
javni razpisi
9
Občina Grosuplje objavlja na podlagi Pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil Občine Grosuplje (Ur. list RS, št. 46/98 in 82/01)
XI. razpis
stanovanjskih posojil
I.	Nameni, za katera se delijo posojila:
Stanovanjska posojila (v nadaljevanju posojila) so namenjena:
-	nakupu stanovanj ali stanovanjskih hiš,
-	stanovanjski gradnji,
-	prenovi ali obsežnejšim vzdrževalnim delom stanovanj ali stanovanjskih hiš.
Posojila niso namenjena:
•	prosilcem in njihovim zakoncem, ki so lastniki ali solastniki stanovanja in so ga odkupili po določilih stanovanjskega zakona (Ur. list RS št. 18/91, 19/91, 9/94, 21/94, 23/96, 1-2/00 in 25/00),
•	prosilcem in njihovim zakoncem, ki kupujejo stanovanja od matere, očeta, mačehe, očima, brata, sestre, svaka, svakinje, sina, hčere, pastorka, tasta, tašče, stare mame, starega očeta, vnuka, vnukinje, tete, strica in zakonskega in zunajzakonskega partnerja.
II.	Višina sredstev
Višina sredstev po tem razpisu, ki je namenjen za nakup stanovanj oziroma stanovanjskih hiš in stanovanjsko gradnjo, prenovo, sanacijo in obsežnejša vzdrževalna dela stanovanj ali stanovanjskih hiš, je pogojena s sredstvi, ki jih ima občina na razpolago v proračunu za subvencioniranje obrestne mere. Za dodeljevanje stanovanjskih posojil je kot najugodnejši ponudnik izbrana SKB banka d.d., ki nudi posojilo po (spremenljivi) obrestni meri 3-mesečni EURIBOR + 1,30 %. Občina bo kreditojemalcem subvencionirala bančno obrestno mero 1,30 % v celoti. Doba vračanja posojila je največ 15 let, odvisno od višine osebnega dohodka družine in višine dodeljenega posojila.
III.	Razpisni pogoji in višina posojila
Na razpis za dodelitev posojil se lahko prijavijo občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	da so državljani Republike Slovenije,
•	da imajo prosilci in njihovi družinski člani, ki skupaj rešujejo stanovanjski problem, stalno bivališče v občini Grosuplje,
•	da nimajo ustreznega standardnega stanovanja,
•	da kupujejo, gradijo ali prenavljajo stanovanje ali stanovanjsko hišo na območju občine Grosuplje,
•	da imajo veljavno gradbeno dovoljenje, izdano po 1. 1. 2007, (če gre za
novogradnjo),
•	da imajo lokacijsko informacijo, izdano po 1. 1. 2008, (če gre za obsežnejša vzdrževalna dela),
•	da so lastniki alisolastniki nepremičnine, za katero prosijo odobritev posojila oziroma so lastniki ali solastniki nepremičnine njihovi zakonci,
•	da so sami ali s soplačniki, za katere se štejejo zakonec ali starši prosilca, kreditno sposobni,
•	da bodo v primeru, da imajo neustrezno stanovanje in kupujejo drugo ustrezno stanovanje, zaprosili le za razliko v površini med dosedanjim neustreznim in novim stanovanjem, če pa bodo neustrezno stanovanje odtujili, bodo kupnino v celoti namenili za nakup drugega ustreznega stanovanja,
•	da imajo v letu 2008 sklenjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, overjeno pri notarju, če gre za nakup stanovanja.
Občani so v okviru prenove stanovanja ali stanovanjske hiše upravičeni za tista prenovitvena dela, s katerimi se izboljšajo očitno nefunkcionalna stanovanja ali stanovanjske hiše, ki so manj primerne za bivanje, zgradijo manjkajoče sanitarije ali s katerimi se prenovijo dotrajani gradbeni elementi večjega obsega kot so: ostrešje, dimniki, vse vrste izolacij, instalacije, fasade, stavbno pohištvo ipd. Do posojila niso upravičeni občani, ki že stanujejo v lastnem ustreznem stanovanju ali so sami, ali kdo od družinskih članov, ki skupaj rešujejo stanovanjski problem, lastniki takega vseljivega stanovanja. Občani so upravičeni do posojila za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše, dokler nimajo v okviru prenovitvenih del dograjenega ustreznega standardnega stanovanja.
Za ustrezno standardno stanovanje se šteje stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje in sanitarnih prostorov še toliko spalnih prostorov, da zadošča potrebam vseh članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu.
Šteje se, da zadošča spalnica za dve osebi, kabinet za eno osebo (dnevna soba, kuhinja in drugi tehnični prostori se ne štejejo). Glede na število družinskih članov kvadratura stanovanja ne sme presegati
naslednjih normativov:	
1 član	45 m2
2 člana	55 m2
3 člani	70 m2
4 člani	82 m2
5 članov	95 m2
6 članov	105 m2
primernega stanovanja za gradnjo ali adaptacijo oziroma 40 % vrednosti velikosti stanovanja, ki ga prosilec kupuje, upoštevajoč tudi morebitna dosedanja posojila Stanovanjskih posojil Občine Grosuplje, dodeljena v letih od 1997 do vključno 2007.
Uspeli prosilci bodo 40 % odobrenega posojila, namenjenega za novogradnjo ali prenovo, lahko koristili v gotovini, 60 % pa na podlagi predloženih predračunov. Prosilci, katerim bodo odobrena sredstva iz naslova tega razpisa, bodo dolžni skleniti pogodbo z banko oz. hranilnico najkasneje v roku 30 dni po izteku pritožbenega roka na obvestilo o višini dodeljenega posojila. Prav tako bodo dolžni odobrena sredstva izkoristiti v roku 30 dni od podpisa pogodbe. V nasprotnem primeru ne bodo več upravičeni do odobrenega posojila. Osnova za izračun višine posojila je:
•	za nakup stanovanja in stanovanjskih hiš pogodbena cena oziroma največ 600 EUR/m2;
•	za gradnjo in dograditev stanovanjske hiše na podlagi gradbenega dovoljenja največ 600 EUR/m2;
•	za prenovo stanovanj ali stanovanjskih hiš pa največ 450 EUR/m2.
Doba vračanja posojila je največ 15 let, odvisno od višine osebnega dohodka družine in višine dodeljenega posojila. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah. Odobreno posojilo se obvezno zavaruje z dvema kreditno sposobnima porokoma ali s plačilom zavarovalne premije. Stroški posojilojemalca ob najetju posojila, ki jih plača posojilojemalec, bodo sestavljeni iz:
•	stroškov sklenitve posojilne pogodbe,
•	stroškov zavarovanja posojila pri zavarovalnici.
IV. Kriteriji za oblikovanje prednostnega vrstnega reda
Višina dodeljenega posojila bo odvisna od:
1.	socialnega, premoženjskega in zdravstvenega stanja prosilca in članov njegove družine;
2.	načina reševanja stanovanjskega vprašanja;
3.	višine lastnih sredstev za nakup ali gradnjo stanovanja;
4.	višine ugodnih Stanovanjskih posojil Občine Grosuplje, dodeljenih v letih od 1997 do vključno 2007, ki jih je prosilec že dobil od Občine Grosuplje
5.	primernosti in kvalitete dosedanjega stanovanja;
6.	dolžine bivanja v občini Grosuplje;
7.	dolžine delovne dobe.
Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se prizna še 6 m2.
Posojilo lahko znaša največ 40 % vrednosti
Ob upoštevanju gornjih kriterijev imajo naslednje kategorije prosilcev prednost, oziroma jim bo dodeljeno večje posojilo:
	• • • •		
10	javni razpisi	Grosupeljski odmevi	avgust / september - 8 / 9 / 2008
>1.	mlade družine;
2.	enostarševske družine;
3.	družine z večjim številom otrok;
4.	družine z manjšim številom zaposlenih;
5.	mladi;
6.	družine z invalidnim članom;
7.	razširjene družine.
Za mlado družino se šteje družina z najmanj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 35 let in otrok še ni šoloobvezen. Za starost 35 let šteje 35 let, dopolnjenih v letu razpisa. Za enostarševsko družino se šteje družina z enim hraniteljem.
Za družino z večjim številom otrok se šteje družina, v kateri so najmanj trije mladoletni otroci. Upošteva se tudi zdravniško izkazana nosečnost.
Za družino z manjšim številom zaposlenih se šteje družina z najmanj tremi člani in je zaposlen samo prosilec oziroma njegov zakonec.
Za mlade prosilce se štejejo samske osebe, mlajše od 35 let in mladi pari brez otrok mlajši od 35 let.
Pri invalidnosti prosilca ali člana družine se upošteva invalidnost s 100 % telesno okvaro, ugotovljeno s sklepom ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za invalidnost se šteje tudi motnja v duševnem in telesnem razvoju ali trajna nesposobnost za delo, ki jo potrdi pristojna organizacija. Razširjena družina je družina, v kateri živijo 3 generacije bližnjih družinskih članov prosilca.
Za daljše bivanje v občini se šteje, če to traja najmanj 10 let.
Za daljšo delovno dobo se šteje, če traja najmanj tretjino polne delovne dobe. V primeru, da razpisana sredstva ne
zadoščajo za dodelitev najvišje mogoče višine odobrenih sredstev posameznemu prosilcu, lahko komisija sorazmerno vsem upravičencem zniža višino odobrenih sredstev.
V. Postopek razpisa
Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, oddajo svoje vloge na predpisanem obrazcu v času do vključno 30. 10. 2008, na vložišču Občine Grosuplje. Poleg podatkov in dokazil, ki jih pooblaščene organizacije potrjujejo na vlogi sami, morajo prosilci, glede na namen porabe posojil, k vlogi priložiti še:
1.	kopije veljavnega osebnega dokumenta (osebne izkaznice ali potnega lista za vse družinske člane);
2.	dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo, oziroma kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiškoknjižni izpisek in podobno);
3.	pri notarju overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, sklenjeno v letu 2008 (v primeru nakupa);
4.	a) veljavno gradbeno dovoljenje, izdano po 1. 1. 2007 (če gre za novogradnjo);
b) imajo lokacijsko informacijo, izdano po 1. 1. 2008 (če gre za obsežnejša vzdrževalna dela);
5.	zemljiškoknjižni izpisek, ki dokazuje lastništvo ali solastništvo;
6.	potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok (razen za osnovnošolske otroke);
7.	sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o 100 % telesni okvari prosilca oziroma družinskega člana oziroma mnenje pristojne organizacije glede motenosti v duševnem in telesnem razvoju ali trajne nesposobnosti za delo.
Potrdila o državljanstvu in potrdila o stalnem prebivališču, dobi bivanja v občini Grosuplje in številu članov gospodinjstva ter potrdila Občine Grosuplje o višini že odobrenega ugodnega posojila za nakup stanovanja ali gradnjo stanovanjske hiše oz. stanovanja, za katerega kreditiranje prosilec prosi, pridobi Občina Grosuplje neposredno od pristojnih državnih organov. Vsa navedena in v obrazcu vloge zahtevana potrdila morajo biti predložena v originalu in ne smejo biti starejša od enega meseca. Potrdil po koncu razpisa ne bomo vračali. Gradbeno dovoljenje ali lokacijska informacija se priložita v obliki fotokopije.
Obrazec vloge za pridobitev posojila dobite od 15. 9. 2008 dalje v sprejemni pisarni Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, vse dodatne informacije pa v času uradnih ur na Uradu za komunalno infrastrukturo oz. na telefonu 7888771.
Vloge za posojila morajo prosilci oddati izključno na posebnih obrazcih osebno na Uradu za komunalno infrastrukturo občine Grosuplje, Taborska cesta 2, v času uradnih ur, vključno do 30. 10. 2008. Ob vložitvi vloge se prosilcem ne zaračuna upravna taksa. Upravičenci, ki odklonijo odobreno posojilo, pa so dolžni v roku 8 dni od poteka roka za sklenitev pogodbe z banko poravnati takso po tarifni št. 3, Zakona o upravnih taksah, uradno prečiščeno besedilo (Ur. l. RS št. 40/02) v sprejemni pisarni Občine Grosuplje, Taborska cesta 2.
Vloge, poslane na gornji naslov po pošti in po koncu razpisa, se ne bodo upoštevale.
Po koncu razpisa bo v roku 5 dni 5-članska komisija, ki jo imenuje župan Občine Grosuplje, obravnavala popolne vloge in pripravila prednostni vrstni red upravičencev s predhodno preverbo stanja na terenu. Strokovna služba občine s sklepom obvesti vse udeležence razpisa o višini dodeljenega posojila. Prosilci, ki se ne bodo strinjali z odločitvijo komisije, lahko v roku 8 dni od prejema obvestila o dodeljenih sredstvih vložijo pritožbo pri županu Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje. Odločitev župana je dokončna. Prosilci vlog dovoljujejo Občini Grosuplje, da v skladu z veljavno zakonodajo preveri resničnost oz. verodostojnost priloženih dokazil.
Za poprejšnjo ugotovitev stanja na terenu komisija po potrebi imenuje posebne delovne skupine.
Odobrena sredstva bo možno koristiti takoj po prejemu obvestila o višini dodeljenega posojila.
Številka: 3527-0001/2008
3AMQPLAQNIS;KA ZQBNA
ordinacija
v O^ntruj DoSM iQ|t|anJi| naj Igu
PRENADENT D.0.0.
vas vabi in vam ponuja estetsko sanacijo zobovja s plombami, prevlekami iz najkvalitetnejšega porcelana, implantanti ter protezami, beljenja in vse preventivne posege pri odraslih in otrocih.
Naročanje po telefonu 040 / 934 000
vsak delavnik med 8. in 18. uro
OBČINA GROSUPLJE Župan Janez Lesjak
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Grosupeljski odmevi
infrastruktura, stran za politiko
Rekonstrukcija in izgradnja Gasilske ceste in novogradnja mostu čez Grosupeljščico v Rožni dolini v Grosupljem
Občina Grosuplje je leta 2004 prevzela večletno pobudo za dokončno izgradnjo Gasilske ceste v obrtni coni Rožna dolina. Projekt je poimenovala »Rekonstrukcija in izgradnja Gasilske ceste in novogradnja mostu čez Grosupeljščico v Rožni dolini v Grosupljem«. Izgradnja Gasilske ceste pomeni ureditev povezave med dvema regionalnima cestama III. reda in sicer cesto R3/647 Perovo-Grosuplje-Mlačevo-Krka ter cesto R3/646 Šmarje-Sap-Grosuplje-Ivančna Gorica. Le ta bo omogočila hitrejši dostop do Obrtne cone Rožna dolina, hkrati pa se bo znatno razbremenil promet na Cesti na Krko znotraj mesta Grosuplje ter na cesti Rožna dolina znotraj stanovanjskega dela naselja Rožna dolina. Dokončno bo urejen makadamski del Gasilske ceste, ki je z raznašanjem prahu negativno vplival na okolje, tako na naravo kot na človeka. Gasilska cesta predstavlja glavno lokalno prometno žilo skozi obstoječo poslovno cono bruto površine 4.3 ha, ki jo na severni in južni del zaradi nedokončane izgradnje ceste z mostom čez Grosupeljščico, loči pred leti regulirana struga Grosupeljščice. Izvedba projekta:
Projekt se izvaja fazno in sicer: I. faza: odkup zemljišč, II. faza: izgradnja premostitvenega objekta - mostu čez Grosupeljščico in III. faza: rekonstrukcija ter izgradnja krakov Gasilske ceste z navezavo na novo zgrajeni most. Celotna ocenjena vrednost projekta znaša 1.083.585 €.
V	sklopu projekta se rekonstruira in gradi Gasilsko cesto za dvosmerni promet z enostransko dvosmerno kolesarsko stezo in dvostranskim pločnikom ter javno razsvetljavo. Širina ceste bo zadoščala tako za osebni kakor tudi za kamionski promet.
V	letih 2004, 2005 in 2006 je občina odkupila večino zemljišč ter zgradila mostno konstrukcijo čez Grosupeljščico. Do vključno leta 2006 je bilo vloženih 382.286 €. Za izvedbo tega dela projekta je občina pridobila nepovratna sredstva z naslova Neposredne regionalne spodbude v višini 108.048 €.
V	letu 2007 je občina Grosuplje nadaljevala z odkupom manjkajočih zemljišč in
izgradnjo dela navezovalnega traka ceste na most s priklopom le tega na regionalno cesto R3/646 Šmarje-Sap-Grosuplje-Ivančna gorica. Skupaj je bilo v letu 2007 porabljenih 150.133 €. Od tega je občina dobila 25.862 € nepovratnih sredstev z naslova 21. člena ZFO. Občina je skladno z zastavljenimi cilji nadaljevala projekt tudi v letošnjem letu. S predmetnim projektom »Rekonstrukcija in izgradnja Gasilske ceste in novogradnja mostu čez Grosupeljščico v obrtni coni v Rožni dolini« je Občina Grosuplje uspešno kandidirala na javnem razpisu za pridobitev nepovratnih evropskih sredstev. S Službo vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko je bila za pridobitev nepovratnih evropskih sredstev podpisana pogodba o delnem financiranju projekta iz sredstev Evropske unije in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa krepitve regionalnihrazvojnihpotencialovzaobdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Sofinanciranje projekta je v sklopu razpisa možno do največ 85 % vrednosti upravičenih stroškov investicije. Občina Grosuplje je podpisala pogodbo o sofinanciranju v višini 150.000 € za leto 2008. Hkrati je občina dobila odobrena sredstva o sofinanciraju investicije po 21. členu ZFO in sicer v višini 55.467 € za leto 2008.
V tem letu smo za potrebe gradnje dokončno kupili vsa manjkajoča zemljišča in izvajamo rekonstrukcijo in izgradnjo Gasilske ceste z dvostranskim pločnikom in enostransko dvosmerno kolesarsko stezo od P 1 do P 18 ter urejamo javno razsvetljavo. V letu 2008 so dela v planirani višini že v celoti izvedena. Rok za dokončanje gradnje je v juliju 2009, za kar bomo predvidoma potrebovali še 214.782,00 EUR.
Izvajalec gradnje je podjetje REKON d.o.o. iz Ivančne Gorice. Nadzor nad gradnjo izvajata podjetje PROCTOR d.o.o. iz Šmarja-Sapa in DEVAR Milena Pobežin s.p. iz Žalca.
Projektno dokumentacijo za gradnjo
	
Ijp; OBČIMA GROSUPLJE iJSRij Tobcfst« 2. OSO Grc*4*e	[i >-^^^H Ahfatfkl i tiM.1 pflhojnm ^^^^^ irtUH MitVinitiii mrtiiia
	
□BIEKT: INVESTITOR:
GfUMG DOVOLJENE: PMTiMETlE: ODGDVDRNI VODJA PROJEKTA PROJEKT: NADZOR:
POOBLAŠČENI H: EZVAJALSKO PODJETJE:
ODGOV9RNI VODJA PEL:
KOOROIHATOfl ZA VARNOST IM ZDRAVJE
POOBLAŠČENI KOORDINATOR
PODALJŠEK GASILSKE CESTE V ROŽI OOUN!
OH GROSUPLJE, teka cesta 2. 1290 Grosuplje
UE G ro s Jpl je. si351—67 / 20D8 - 8. d al am- 7.5.2009 (■IRI d.n.D- Ljublj-ana Lavriceva 9. LfubljanB : tgor ¡ujm. dipl. inž. graJ. PG0.fi! šl: TI-3TI/04—1-jutii 2006 PROCTOR J.o.o. Ljudska cesta 92. Šmarje Sap StansHribar.«niv JijJ. ¡«¡.grad. REKOMu.
Vir pri Slični 92.1295 Intt Gorita
Franc Mlakiigrad. tal. šl. strok (Epila 3/S7. datum 10.02J992 GEVAH Mileni Pcbežin : Pndvin 197. Žalec
: Vili Poten, inz. rasi.
Gasilske ceste je izdelalo podjetje GIRI d.o.o. iz Ljubljane, investicijsko dokumentacijo pa Tempus Babnik d.o.o., Ljubljana. Pomoč pri izvedbi javnega razpisa je nudilo podjetje JUSTITIA d.o.o., Domžale. Tehnično pomoč za pripravo dokumentacije za črpanje Evropskih sredstev pa nudi podjetje OIKOS, d.o.o., Domžale.
Občina Grosuplje, Marina Štrus
Pregledna tabela vrednosti investicije po letih in virih financirana investicije (v €)
Vir	Do vključno 2006	2007	2008	2009	skupaj v %
Občinska sredstva	274.238,00	124.271,00	130.916,35	214.782,00	744.207,35 68,68
Neposredne reg. spodbude	108.048,00	0,00	0,00	0,00 |	108.048,00 | 9,97
Sredstva po 21. členu ZFO	0,00	25.862,00	55.467,65	0,00	81.329,65 7,51
EU sredstva - Razvoj regij	0,00	0,00	150.000,00	0,00	150.000,00 13,84
Skupaj	| 382.286,00 | 150.133,00		336.384,00	214.782,00 | 1	1.083.585,00 | 100,00
infrastruktura, stran za politiko
Grosupeljski odmevi
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Okrogla miza o prometu
Občinski odbor SDS je v četrtek, 4. septembra 2008, pripravil v Knjižnici Grosuplje okroglo mizo o vedno zanimivi temi - prometu. Povezovalec srečanja, predsednik občinskega odbora Dušan Hočevar, je na okroglo mizo povabil dr. Petra Verliča, državnega sekretarja na Ministrstvu za promet, sicer pa tudi občinskega svetnika SDS v grosupeljskem občinskem svetu, Jožeta Tanka, poslanca in vodjo poslanske skupine SDS v Državnem zboru ter Boštjana Riglerja, člana uprave DARSa in župana Občine Škofljice.
Dr. Peter Verlič je uvodoma predstavil pretekli mandat na prometnem področju ter prioritete programa SDS za obdobje 2008 do 2012 in naprej. Dejal je, da je prav gotovo najpomembnejši in tudi najodmevnejši ukrep vlade bila uvedba vinjet za uporabo avtocest s 1. julijem letos. SDS je imela edina izmed strank v svojem programu predvideno možnost vpeljave vinjet in je to svojo obljubo v okviru vladne koalicije tudi izpeljala. Danes ugotavljamo, da so vinjete pripomogle k večji pretočnosti prometa, ni več izogibanja po stranskih cestah, nepotrebnega čakanja pred cestninskimi postajami, zaradi ugodne cene vinjet pa ima prihranek tudi družinski proračun. Sicer pa je v tem trenutku zgrajenih 514 km avtocest, naslednje leto pa bo avtocestni križ preko Slovenije dokončno zgrajen.
Tudi omrežje ostalih državnih cest je bilo v tem mandatu deležno skoraj 3-krat več sredstev, kot pa za časa prejšnjih vlad, kar je omogočilo veliko več investicij v državno cestno omrežje.
Velik premik seje zgodil tudi pri modernizaciji železniškega omrežja. Z vladno resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih je potrjen
koncept prenove železniške infrastrukture s točno določenimi časovnimi poteki izdelave projektov in same izgradnje. Glavna železniška kraka prog od Kopra do madžarske meje ter od Jesenic do Dobove bosta v celoti posodobljena za hitrosti 160 km/h, elektrificirana ter usposobljena za evropski nivo signalno varnostnih in telekomunikacijskih naprav. Dokončno določena je po napornih pogajanjih z italijansko stranjo tudi trasa nove proge med Trstom in Divačo ter Koprom in Divačo z izgradnjo vozlišča pri Črnem Kalu, kar je velik tehnični pa tudi diplomatski uspeh. Sedaj ni več ovir za nadaljnje črpanje evropskih sredstev.
Pretekli mandat pa je bil uspešen tudi za Občino Grosuplje. Avtocesta skozi Šmarje
-	Sap ima izvedeno protihrupno ograjo, v prihodnjem letu pa bo zgrajen tudi polni priključek Šmarje - Sap. Na področju državnih cest se izvajajo dela na odseku Cikava - Grosuplje, zadnja etapa s krožiščem za Sončne dvore je ravnokar v izgradnji, nadvoz čez železniško progo bo sofinancirala tudi Direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo. Namenu pa je bilo predano tudi krožišče pri Kovinastroju. Projekti, ki so v planu Direkcije za ceste za prihodnje leto, pa so izgradnja krožišča pri Logotu ter nadaljevanje posodabljanja odseka Cikava - Grosuplje, in sicer skozi središče po Adamičevi cesti. Na novo pa je v proračun vnešen tudi odsek ceste Luče
-	Krka, ki bo tako dokončno asfaltiran. Od večjih projektov v naših sosednjih občinah je potrebno omeniti izgradnjo obvoznice Ponikve v občini Dobrepolje ter začetek izgradnje krožišča pri Mercatorju v Ivančni Gorici.
Modernizira se tudi železniška proga med
Grosupljem in Ortnekom v prvi fazi, v drugi fazi bo urejen še preostali del proge do Kočevja. V naslednjih štirih letih se bo tako lahko ponovno uvedel železniški potniški promet med Ljubljano in Kočevjem. Pri železniških projektih naj omenimo še že postavljene zapornice na Cikavi ter zapornice na Selih, za katere je pogodba za izvedbo že podpisana.
Vsi našteti projekti kažejo, da so se infrastrukturni projekti za časa mandata sedanje vlade pričeli mnogo hitreje izvajati. Kako pa naprej?
V prihodnjem mandatu SDS predlaga uresničevanje projekta zelene prometne politike. Zato so prioritete programa SDS za prihodnost naslednje:
1.	modernizacija slovenskih železniških koridorjev, gradnja protihrupnih ograj ob železniških progah ter zavarovanje doslej nezavarovanih železniških prehodov;
2.	dokončna vzpostavitev enotne vozovnice za vso državo in znižanje cen prevozov v javnem avtobusnem prometu;
3.	hitra modernizacija obstoječega cestnega omrežja ter izgradnja novih prometnic na razvojnih oseh.
Poslanec Jože Tanko je v nadaljevanju izpostavil zlasti izgradnjo cestne povezave med Kočevjem in Ljubljano, t.i. 3a razvojno os. Ključni problem je v tem trenutku umeščanje odseka med Škofljico in Ljubljano, kjer pa se konflikti interesov soglasodajalcev počasi zbližujejo, tako da lahko kmalu pričakujemo rešitev preko Barja. Do izgradnje obvoznice pa bodo povečan prometni tok nekoliko razbremenili nov priključek na avtocesti pri Šmarju - Sapu ter preureditev obstoječe Dolenjske ceste iz dvopasovnice v tropasovnico in sicer z dvema pasovoma za smer proti Ljubljani in enim v nasprotni smeri. Z ureditivjo obvoznic mimo Velikih Lašč in Ribnice bo velik del prometnih problemov na tej pomembni cesti razrešen.
Boštjan Rigler pa je podrobneje predstavil delovanje DARSa in predvsem poudaril, da je sprememba financiranja, ki znižuje delež sredstev iz proračuna za gradnjo avtocest na račun večje zadolžitve DARSa z vidika davkoplačevalcev poštena, saj so sedaj stroški uporabe avtocest prenešeni na uporabnike avtocest in ne na vse nas. Prisotne je še pomiril, saj naraščanje prometa po avtocestah, ki raste mnogo hitreje od načrtovanih trendov, zagotavlja zadostne finančne prilive, tako da finančna vzdržnost DARSa v bodoče, kljub uvedenim vinjetam, ne bo ogrožena.
Petra Zakrajšek
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Grosupeljski odmevi
infrastruktura, stran za politiko
Gradnja zadnjega odseka rekonstrukcije regionalne ceste Cikava - Grosuplje
V mesecu avgustu se je začela izvajati III. faza gradnje rekonstrukcije regionalne ceste R 3 647, odsek Cikava - Grosuplje (od km 0,980 do km 1,286). Rekonstrukcija zajema razširitev voznih pasov, dograditev dvosmerne kolesarske steze ter dvo-stranskega pločnika za pešce, gradnjo javne razsvetljave, krožišča s priključkom za novo industrijsko obvozno cesto ter novih priključkov za potrebe gradenj novih trgovskih in drugih poslovnih objektov ob državni cesti. Za izvajalca gradnje je bilo na podlagi javnega razpisa izbrano podjetje SCT d.d. LJUBLJANA. Na podlagi ponudbe izvajalca, potrjene in sprejete v predračunski vrednosti s strani investitorja Direkcije RS za ceste, znaša strošek gradnje III. faze vključno z DDV-jem 803.211,00 EUR. Na podlagi sporazuma o sofinanciranju stroškov gradnje, sklenjenega med Direkcijo RS za ceste in Občino Grosuplje, ob upoštevanju ponudbenega predračuna izvajalca del, znaša delež investitorja 370.394,66 EUR, delež sofinancerja pa 432.816,35 EUR. V stroških sofinancerja so zajeti tudi stroški gradnje nove elektro kabelske kanalizacije, ki znašajo po oceni 39.759,16 EUR in jih bo na podlagi sklenjene pogodbe med Občino Grosuplje in Elektro Ljubljana plačal Elektro Ljubljana direktno izvajalcu gradnje. Direkcija RS za ceste, kot investitor gradnje regionalne ceste, krije stroške gradnje ceste v višini 100 %. Sofinancerju, Občini Grosuplje, je s sporazumom naloženo, da krije stroške izvedbe krožišča v višini 100 %, medtem ko si stroške izvedbe javne razsvetljave, pločnikov in kolesarske steze investitor in sofinancer delita na polovico. Gradnja bo končana predvidoma maja 2009. V tem času bo na odseku gradnje občasno polovična zapora, zato vse udeležence v prometu prosimo za strpnost. Predlagamo uporabo izvoza in uvoza na avtocesto pri hotelu Kongo Grosuplje.
Občina Grosuplje, Marina Štrus
Gradnja vodovoda Šmarje - Sap - Huda Polica
V mesecu avgustu se je začela gradnja javnega vodovodnega omrežja od naselja Šmarje - Sap proti Hudi Polici v dolžini približno 1500 m. Dela izvaja podjetje Komunalne gradnje d.o.o. Grosuplje. Obvoz v času gradnje je urejen preko naselja Sela pri Šmarju.
Gradnjo vodovoda v celoti financira Občina
Grosuplje, za vodenje in koordinacijo gradnje pa skrbi Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o. Investicijska vrednost pogodbenih del znaša 167.000,00 EUR. Gradnja bo zaključena predvidoma v mesecu decembru tega leta.
Irena Šulc, Občina Grosuplje
Podpora dr. Spomenke Hribar
ZDENKA CERAR
je v času opravljanja funkcije generalne državne tožilke organizirala delo na tožilstvih tako, da so odpravili vse zaostanke - in to s prostovoljnim delom. Žal sodstvo temu ni zmoglo slediti! V Ljubljani je organizirala mednarodno konferenco generalnih državnih tožilcev držav Sveta Evrope - tako smo postali mednarodno prepoznavni na področju tožilstva sploh. V času, ko je opravljala funkcijo ministrice za pravosodje, je Republika Slovenija dokončala vso slovensko/evropsko zakonodajo, kar je bilo nujno potrebno za vstop v Evropsko unijo! Za vse to delo je bila potrebna strokovna usposobljenost in izjemna delavnost. Žal o njenih osebnih zaslugah »navadni državljani« ne vemo veliko ali nič, ona sama pa svojih zaslug ne poudarja.
Nova Liberalna demokracija si lahko šteje v čast, da je njena članica. Pravzaprav bi bila lahko vsaka stranka vesela, ko bi jo imela med svojim članstvom - in potemtakem tudi parlament, če bo izvoljena za poslanko.
Vendar je v izvolitev ne priporočam le zaradi njene strokovne usposobljenosti in delavnosti. Pomembnejša se mi zdi njena osebnost in značaj. Njena pripravljenost pomagati sočloveku je znana vsem, ki jo poznamo. In poznamo jo po iskrenem so-čutenju z ljudmi, po osebni srčnosti in človeški toplini. Tudi sama hvaležno sprejemam te njene darove!
Dr. Spomenka Hribar
Naročnik oglasa je OO LDS Grosuplje
pisma bralcev, stran za politiko
Grosupeljski odmevi
avgust / september - 8 / 9 / 2008
SDS s kolesom po naših občinah
Predsednik vlade Republike Slovenije in predsednik SDS, Janez Janša, se je v torek, 12. 8. 2008, udeležil prvega dogodka v okviru kolesarske akcije »SDS s kolesom po Sloveniji«.
Predsedniku smo se na vožnji po občinah Ivančna Gorica, Grosuplje in Videm - Dobrepolje pridružili župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, generalni sekretar vlade mag. Božo Predalič, glavni tajnik SDS Dušan Strnad, Dušan
Hočevar, predsednik OO SDS Grosuplje, ter številni člani in simpatizerji stranke. V prelepem sončnem vremenu je kolesarska ekipa pot pričela ob 8. uri na Muljavi. Pot nas je vodila skozi Luče, kjer je sledil prvi postanek pri družini Globokar, skozi Veliko Račno v Čušperk. V Čušperku smo si oddahnili na domačiji Verbajs, kjer je bil čas namenjen tudi malici in druženju. Kolesarjenje smo nadaljevali mimo Vidma, kjer je sledil obvezen postanek v gostilni
Berdavs, v Ponikvah smo zavili proti Škocjanu in nadaljevali pot do vasi Rožnik, kjer se je ekipa okrepčala na domačiji Tomažin. Po postanku na Rožniku smo pot nadaljevali preko Št. Jurija in Ponove vasi do Grosupljega. V Grosupljem sta nas gostoljubno sprejela gospod in gospa Javornik. Po daljšem postanku v senci vinske trte in okusnem pecivu gospe Javornik smo kolesa pognali po zadnjem delu poti kolesarjev do Višnje Gore. Predsednik vlade RS in predsednik SDS, Janez Janša, je dokazal, da je v izvrstni formi. Usedel se je na kolo in se odpeljal na skoraj 70-kilometrsko dolgo pot čez hribe in doline treh občin. ''Odpeljali smo se do krajev, ki jih med kampanjo ne bomo mogli obiskati z avtobusi, predvsem pa je to preživljanje polovice dneva mojega dopusta in združevanje prijetnega s koristnim,'' je poudaril premier Janez Janša pred odhodom.
Dušan Hočevar predsednik OO SDS Grosuplje
Težke razmere za sedanjo vlado
Razmere za sedanjo vlado v letošnjem letu so izredno težke, bodisi zaradi donedavnega vodenja Evropske unije in splošnih neugodnih finančnih razmer v svetu, zlasti še v Evropi. Prišlo je do velikih podražitev, še posebej hrane. Takšne razmere so postale najtežje za tiste z najnižjimi plačami in pokojninami.
Prav vse te razmere pa so zelo dobrodošle za opozicijo, kar odlično izkoriščajo za svoje namene. Nenadoma jih je začelo močno skrbeti, kako bo preživel najnižji sloj prebivalstva. Res bi bilo zelo prav, da bi jih tudi to skrbelo, vendar šele takrat, kadar bi bili njihovi nameni iskreni.
Vlada je k reševanju plač pristopila zelo hitro. Ker je vladi uspelo vplivati na povečanje gospodarske rasti in je izboljšala druge pokazatelje, je lahko dopustila tudi zmerno povečanje plač in pokojnin, še največ pa tistim, ki os bili najbolj prizadeti. Kaj bi bilo, če bi bila zdaj na vladi prejšnja vlada s tako gospodarsko rastjo kot jo je imela v času njenega vladanja? Menim, da bi se zelo težko sploh pogovarjati o višjih plačah in pokojninah. Če bi bilo tako, najbrž ne bi bilo o tem kakšnega posebnega grmenja ali kar koli drugega, kar počnejo zdaj, mediji pa tudi ne bi imeli kaj povedati, razen kaj pomirjajočega kot npr., da je tako stanje v vsej Evropi in tudi drugod. Najbrž
bi si morali bolj potihoma pasove skrajšati kar sami.
Pa še nekaj primerjave med našimi in evropskimi plačami! Primerjavo je možno narediti, če jo začnemo od leta 1945. Ker je napredek pri nas vidno zaostajal vse od vojne naprej, so bile take tudi plače. Zaradi tega ni bilo niti možnosti za napredovanje ljudi in mladina je pogosto odhajala na delo v tujino bodisi legalno ali ilegalno.
Torej! Nizke plače pri nas izhajajo še iz preteklosti vse od leta 1945, pa nato tudi preko 12 letne vladavine liberalne demokracije, ki v tem pogledu ni naredila skoraj nič. Zdaj pa naj bi g. Janša in njegovi ministri vse to nadoknadili v tako kratkem času?
Vsem, ki ste imeli oziroma še imate pripombe na uspehe dela Janeza Janše in njegove vladne ekipe, pa predlagam, naj daste na tehtnico vse, kar je naredila Janševa vlada in prejšnje Ropove in Drnovškove vlade. Če boste iskreni, boste zlahka ugotovili, na katero stran se bo tehtnica zelo močno nagnila.
Janez Rozman, Brezje
Opomba: Besedilo je krajšano - odgovorni urednik Jože Miklič
Dr. Boštjan Marko Turk
ob smrti Aleksandra Solženicina
Desetine milijone. Ali si je to število sploh moč predstavljati? Široko žrelo »dežele Gulag« je eden od najstrašnejših dogodkov v človeški zgodovini, ki pa jih je ležerno vrgla čez ramo že leta 1974, ko je knjiga (Arhipelag Gulag - skovanka iz stalinistične kratice za prevzgojni zapor) izšla, in jih bo spet pozabila, ko se bo pisateljevo ime umaknilo z naslovnic in prenehalo biti del neposredne medijske aktualnosti. S tem pa smo tudi pri viru evropske slabe vesti. Solženicina so zamol-čevali in kritizirali na levici že v sedemdesetih letih, prav tako pa tudi danes. Zamolk nad velikim genijem je postal tudi del splošne »evropske kulture«, ki je prek evrokreacije vsa usmerjena v prijaznost, pozitivnost, preseganje razlik. To sporočilo iz Bruslja je zelo živo tudi ob Solženicinovi smrti. Pisateljeva smrt nam hkrati govori tudi o tem, da je »forma mentis« kontinentalne Evrope pretežno zgrajena iz nere-flektivnega levičarstva, ki v svojih »intelektualnih« koreninah ni nikdar preseglo intiligenčnega količnika »modne brvi« alias manekenstva.
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Grosupeljski odmevi
infrastruktura, stran za politiko
OŠ Brinje Grosuplje v Evropi - projekt Talkschool
Ali naj otroci ustrahujejo starše in učitelje?!
Veljavni Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli je povzročil veliko težav. Preveč so bile poudarjene le pravice otrok, mnogo manj pa odgovornosti in dolžnosti. V skladu s spremembami zakonodaje bo omenjeni pravilnik prenehal veljati. Šole bodo morale pripraviti Vzgojne načrte in Pravila šolskega reda. To bodo pripravile skupaj s starši in učenci. Jasno oblikovana pravila bodo učencem kažipot za celostno oblikovanje mlade osebnosti.
V	naši samostojni Sloveniji si marsikdo predstavlja demokracijo povsem napačno. Zavedati se moramo, da demokracija prinaša mnogo večjo odgovornost in dolžnost vsakega od nas. Za svoja dejanja nosimo odgovornost. Res pa je, da je od demokracije do anarhije le en korak in na nekaterih področjih pri nas že obstaja anarhija.
V	zadnjem času slišimo in beremo, da bi tudi Slovenija morala podpreti uzakonitev »ničelne tolerance do kakršnegakoli nasilja nad otroki«. Že sama dikcija je zelo vprašljiva. Zato tega nikakor ne podpiram. Trdim pa, da bo morala Slovenija glede na stanje, ki ga je prinesla (pri mnogih) napačno razumljena demokracija, na vseh področjih postaviti jasna pravila obnašanja, jasno postaviti meje dovoljenega in tudi primerne sankcije. Le na ta način se gradijo dobri medsebojni odnosi, ki so za dobro počutje nas vseh izrednega pomena.
-	Povedati moram, da sem proti fizičnemu in psihičnemu nasilju v naših šolah. Včasih ima psihično nasilje nad učenci še hujše posledice. Pišem na osnovi prakse, saj sem bila 18 let ravnateljica na osnovni šoli in te zadeve zelo dobro poznam. Žal se prepočasi spreminjajo. S sprejetimi spremembami na področju zakonodaje upam, da bo prišlo na področju vzgoje do korenitih sprememb. To pa je odvisno od ravnateljev, učiteljev, in v veliki meri od staršev.
-	Priznati moramo, da imajo mnogi naši starši velike težave pri vzgoji svojih otrok. Ali jih preveč razvajajo ali pa so preveč strogi. Poiskati pravo mero za slehernega je najtežja naloga. In prav ti starši ponavadi zelo slabo sodelujejo s šolo in tudi ne obiskujejo najrazličnejših predavanj, ki jih naše šole organizirajo za starše.
-	Država bi morala uzakoniti, da takim staršem šola predlaga obvezno obiskovanje Šole za starše. Dobri učitelji, razredniki, ki se resnično poglobijo v vsakega učenca, kmalu lahko ugotovijo, kakšno je vzdušje v njihovih družinah. Take starše je nujno usmeriti v izobraževanje. Država se mora zavedati, da
se moramo za vsako delo izobraževali, za tako pomembno nalogo, kot je starševstvo, pa ni potrebno nobenega izobraževanja. Starši imajo resnično največjo odgovornost, dolžnost in pravico do vzgoje svojih otrok. Na tej poti pa potrebujejo pomoč. Z obveznim izobraževanjem bi starši začutili to svoje poslanstvo in bi bili pripravljeni tesneje sodelovati s šolo. V primerih, kjer starši odklonijo izobraževanje, bi bile nujne sankcije, saj bi le na ta način i zadeve premaknili v pozitivno smer. Po vseh drugačnih poteh ne bo učinka. Družba je soodgovorna, da naši otroci odraščajo v kvalitetnih družinah. Obdobje od rojstva do zaključka osnovne šole vsakemu odraščajočemu otroku postavlja temelje na celostnem oblikovanju mlade osebnosti. Od teh temeljev pa je odvisno, kako se bo nadalje razvijal in oblikoval vsak mladostnik v odgovornega in zadovoljnega državljana. - V vseh tistih naših družinah, kjer se starši v polni meri zavedajo svojega poslanstva, kjer vlada razumevanje med možem in ženo, kjer je družinska klima ugodna, znajo pravočasno postaviti jasna pravila in določite meja za vse člane družine. V teh družinah se veliko pogovarjajo, sproti rešujejo nastale probleme, v razgovorih sodelujejo tudi otroci. V primeru kršenja pravil pa so jasno v naprej določene tudi sankcije - prepovedi. Ni potrebna fizična kazen (udarec po zadnjici), saj so druge prepovedi mnogokrat hujše. Pomembno pri tem je, da so starši enotni in odločni - ne smejo popuščati. Otroci iz takih družin nimajo nobenih težav v naših šolah in znajo upoštevati Pravila šolskega reda. Samo to je bogata naložba v mladega -odraščajočega človeka, da bo znal kot odrasel v širšem okolju upoštevati dogovorjena pravila.
Kljub temu da je 18 držav že podpisalo omenjeni zakon, sem prepričana, da sam podpis ne bo prinesel nič pozitivnega. Ali nismo vsakodnevno priča mnogim sprejetim zakonom in mnogim kršitvam teh zakonov? V Sloveniji moramo mnogo več postoriti na področju preventive, izobraževanja, medsebojnih pogovorov in usklajevanja. Potrebujemo tudi več medresorskega sodelovanja, sodelovanja med mnogimi društvi v civilni družbi. Vse preveč delamo drug mimo drugega. To so naše skupne zadolžitve in zato ne potrebujemo nobenega ekstremističnega zakona. Potrebujemo pa veliko volje.
Angelca Likovič, predsednica društva Pobuda za šolo po meri človeka
L3J H
OŠ Brinje Grosuplje se je letos vključila v mednarodni projekt Talkschool z učenci 7. razreda. Pri projektu so spoznali otroke iz tujine, s katerimi so izmenjali informacije o preživljanju prostega časa. ''Spoznali smo predvsem, kaj počnejo otroci iz drugih držav med odmori, vikendom in počitnicami,« pravi naša učenka Manca Grum. Projekt Talkschool se je za leto 2008 končal s srečanjem v Koszalinu na Poljskem. Srečanja so se udeležili učitelji in učenci iz šestih držav, pri samem projektu pa jih je sodelovalo še več. Našo šolo sta predstavljala Rok Lukavečki in Miloš Ljubotina ter učiteljica angleščine Merita Korenica. Iz Slovenije je sodelovala tudi OŠ iz Starega trga pri Ložu. Učenci so se udeležili številnih aktivnosti kot izvajalci ali gledalci. Na stojnici smo predstavili lepote Slovenije in Grosupljega, slovensko hrano in posterje na temo Prosti čas. Obiskali smo tudi nekaj osnovnih šol ter se udeležili učne ure angleščine, pri kateri smo se s sovrstniki pogovorili o življenju na šoli. Obiskali smo nekaj zanimivih mest in koncentracijsko taborišče Stutthof ter se še bolje zavedli pomembnosti demokratičnih medčloveških odnosov in spoštovanja drugačnosti. Več si lahko preberete na spletni strani http://www.os-brinje.si/Strani/ Talkschool.aspx in pogledate fotografije na http://www.os-brinje.si/Galerija/ Forms/AllItems.aspx v mapi Talkschool. Merita Korenica, prof. ang.
16
med ljudmi
Grosupeljski odmevi
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Z obiska pri naših Romih
Predsednik KS Grosuplje Anton Žitnik in dva krajevna svetnika smo v sredo 27. avgusta obiskali tri naša največja romska naselja. Po sklepu sveta KS smo se želeli pogovoriti z našimi romskimi sokrajani, predvsem pa videti, kako so pri njih urejene stvari, katere sicer vsem drugim krajanom ureja in zagotavlja KS oziroma občina: ceste, voda, elektrika, smetnjaki, žal smo na kanalizacijo pozabili. V Smrekcu smo se pogovarjali z Elkom in Ivo Hudorovac,
Mileno Brajdič in Darkom Hudorovcem, v Oazi zlasti z Devom Brajdičem, v zaselku Pri Nikotu pa z Nikotom ter njegovim sinom Saškom Hudorovcem. Romi in Romkinje ter številni otroci so nas povsod prijazno sprejeli in nam v sproščenih pogovorih povedali nekatere svoje težave in potrebe.
Vse ceste do njihovih naselij in notranje ulice so makadamske, zato si lahko mislimo, kakšne so ob deževju in pozimi,
tista, ki pelje od Motvoza v Smrekec pa je še posebno jamasta in potrebna nasutja, kar smo izkusili tudi sami. Iva Hudorovac nam je povedala, da je smetnjak na začetku njihove ulice v Smrekcu premajhen in bi si želeli še kakšnega ali večjega. Kako je z drugimi javnimi smetnjaki, nismo več spraševali, vsekakor pa je bila urejenost naselja v Oazi vzorna. Nobena hiša v romskih naseljih, ki smo jih obiskal, nima hišne številke, tako da ne vem, kako jim poštar dostavlja obvestila in drugo pošto. Z vodo so v Smrekcu in Oazi zadovoljni, zlasti odkar imajo hišne vodomere in ne prihaja do prepirov, koliko jo je katera družina porabila. Ali imajo vodovod Pri Nikotu, smo pozabili vprašati. V vseh treh naseljih pa je najtežji komunalni problem, da nimajo elektrike. Devo Hudorovac nam je povedal, da gre včasih zvečer skozi Grosuplje in da vidi razsvetljene celo nekatere pasje ute, hiše, v katerih živijo Romi, pa so brez elektrike, prav vse. Ker je nimajo, ne morejo imeti hladilnika, ne morejo imeti pralnega stroja, ne morejo gledati televizije, doma si ne morejo napolniti niti mobitela ... V Smrekcu imajo v malo večjem kontejnerju otroški vrtec. Koliko ur na dan in koliko dni na teden, nismo zvedeli. K otrokom, so nam rekle Romkinje, prihajajo študentke iz Ljubljane. Elektrike v njem seveda ni, vsekakor pa so vrtca vsi veseli in obiskuje ga veliko otrok. Koliko jih hodi v šolo in kako redno, bi nam lahko povedale ravnateljice naših devetletk, vsekakor so nam nekateri prisotni Romčki in Romčice zatrdili, da šolo obiskujejo. Seveda pa je za odrasle mlade fante in dekleta problem priti do kakega praktičnega znanja in sploh dobiti službo. Glavarja Nikota smo vprašali, ali je kdo od njegovih zaposlen, pa se je kar razhudil, kako moremo kaj takega vprašati, saj vendar vemo, da Roma nihče noče zaposliti. Vsekakor je gospodarsko oziroma kar podjetniško zelo močan Darko Hudorovac, ki si sicer gradi hišo pri Šmartnem. Ukvarja se, tako kot tudi njegov brat, z zbiranjem starega oziroma odpadnega železa, v zadnjih letih tudi s prevzemom zamenjanih centralnih peči in radiatorjev. Vendar sta nam oba potožila, da imata kar naprej nad sabo inšpektorico, menda za okolje. Kaj je narobe in kako bi se mogle težave urediti, ne vemo, mogoče bi lahko pomagal center za socialno delo.
Ko smo se v Oazi poslavljali, nam je Devo Brajdič rekel, da bi bili veseli, če bi KS pa tudi občina kdaj organizirali sestanek o stvareh, o katerih smo se pogovarjali, in nanj povabili Rome in Romkinje. Jakob Müller
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Grosupeljski odmevi
taborniki
17
Taborjenje - vrhunec taborniškega leta
Grosupeljski taborniki prvi na državnem mnogoboju
Od 20. do 22. junija je v Lokvah pri Novi Gorici potekal Festival taborništva in mladosti, v okviru katerega je bil organiziran tudi državni mnogoboj. V petek se je proti mestu vrtnic odpravila ekipa gozdovnikov in gozdovnic, v soboto pa so se nam na kreativnih delavnicah pridružile še tri gozdovnice. Najprej nas je čakalo postavljanje šotorov, pa je šlo kar hitro, zato smo se kmalu prepustili bolj prijetnim opravilom. Po mirnem večeru se je zjutraj začelo zares. Vrisovanje, lokostrelstvo, postavljanje šotora - Savice in signalnega stolpa, signalizacija ter orientacijski pohod z zanimivimi nalogami na kontrolnih točkah. Vse to je bilo za naše bistre glave s spretnimi rokami, ki so se z vodnico pridno pripravljale že daljši čas, kot sprehod po parku.
Po zabavnem večeru s čarovnikom in kitaro ob ognju nas je v nedeljo čakalo le še pospravljanje šotorov ter prevzem nagrad in pokala za 1. mesto v kategoriji starejših gozdovnikov. En velik taborniški M si zaslužijo vsi člani ekipe pa tudi organizatorji, ki so nas razvajali s toplim kruhom in svežimi 'buhteljni'.
Naslednje leto pa novim zmagam naproti.
Taborniški rod Louis Adamič iz Grosuplja, član Zveze tabornikov Slovenije -Nacionalne skavtske organizacije, je tudi letos za svoje člane organiziral taborjenje. Tokrat smo se po dolgih letih vračanja h Kolpi preselili na sever naše lepe deželice, natančneje v Logarsko dolino. Od 13. do 23. julija smo na idilični jasi taborili skupaj s člani Rodu aragonitnih ježkov iz Cerknega.
Taborjenje predstavlja vrhunec taborniškega leta, kjer se naši člani soočajo z izzivi in hkrati preživijo najlepše trenutke poletja. Namen taborjenja je druženje, osvajanje taborniških veščin, samostojnost in pridobivanje sposobnosti sobivanja z drugimi. Poleg tega se taborniki v gozdni šoli učijo osnovnih taborniških veščin - orientacijskega teka, topografije, pionirstva, lokostrelstva, postavljanja šotorov. Prosti čas nam krajšajo razne športne in druge igre (npr. koza klanf, scoutball).
Tudi tokrat smo se skušali vrniti k jedru taborništva - k pravim taborniškim aktivnostim, znanjem in spretnostim. Taboreči so preko programa taborjenja izkusili tisto, česar drugje ne morejo dobiti. Poudarek programa je bil na:
-	gibanju v naravi; pripravili smo jim bivak in progo preživetja.
-	taborniških aktivnostih; dopolnjevanje in uporaba znanja orientacije, pionirstva (postavljali smo številne taborne objekte), različnih načinov signalizacije, vozlov in vezi, preživetja v naravi, tabornih ognjev; večerne aktivnosti so bile pripravljene v skladu s taborniškimi šegami in navadami, ob ognju pa se je pogosto slišal zven taborniških pesmi.
-	graditvi osebnosti; med aktivnostmi so morali člani pokazati sposobnosti timskega dela, prevzemanja nalog in odgovornosti, s tem pa so razvijali samostojnost, vztrajnost in samozavest; taboreči so imeli možnost sodelovati tudi v delavnicah zaupanja in meditacije. Taborjenje z drugim rodom je dobra priložnost za naše člane, saj se tako širijo obzorja preko »plota svojega vrtička«. Med vsemi aktivnostmi na taborjenju so morali člani obeh rodov sodelovati in sklepati kompromise. Seveda se je kdaj pojavil tudi kakšen nesporazum, a na koncu smo domov vsi odšli bogatejši za mnogo izkušenj ter z vsaj enim novim prijateljem.
Nina Kušar, propagandistka RLA
i8
skavti
Grosupeljski odmevi
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Prvi slovenski skavtski jamboree 2008
Začetni del jamboreeja je bil namenjen volčičem (najmlajši skavti) in izvidnikom. Četa Kraljev hoste (tako se imenujejo naši izvidniki) seje odpravila na največji skavtski dogodek z velikim pričakovanjem. Svoje dogodivščine so začeli en dan pred uradnim začetkom prvega slovenskega jamboreeja (t.j. 18. 7.) v Malem Osolniku pri Turjaku, kjerso prespali na kozolcu pri gostoljubnem skavtu Jožetu. Naslednji dan so se odpravili na taborni prostor, kjer so v 9-dnevnem taborjenju doživeli veliko; postavili so šotore in taborni stolp, se podali na blatno in adrenalinsko pot preživetja, prestali nočno neurje, razmišljali na duhovnem popoldnevu, razgibali noge na potepu ter spoznavali svojo regijo. Za mnoge skavte je bil to prvi stik s skavtstvom izven domačega kraja, tako da je bila to nepozabna izkušnja. Volčiči in volkuljice (8 do 10 let) pa so svoje prve dni tabora, toje od 21. do 25.7., preživeli v kraju Videm-Dobrepolje in se kot Slovani zavzeto borili proti Ostrogotom. Imeli so razne delavnice, ki so jih otroci vodili sami, spoznali različne pesmi, igre in banse ter si pridobili prijatelje iz cele Slovenije. Najbolj navdušeni so bili, ko so premagali Ostrogote in nato imeli pravo praznovanje s torto in žonglerjema. V petek, 25. 7., je napočil dan odhoda na skupni del jamboreeja na taborni prostor v Podturjak, kjer so srečali soskavte iz domačega stega.
Tudi grosupeljskemu NOPP (noviciat popotnic in popotnikov) v minulih dneh ni bilo dolgčas. Potovali so skupaj z noviciatom iz Železnikov 1, Ljubljane 5, Homca 1 in Postojne 1, njihova potovalna skupnost pa je štela kar 31 članov. Preživeli so 5 norih dni potovalnega tabora po odmaknjenih poteh Štajerske. Pot jih je vodila od železniške postaje Dolga gora, prek Boča in Donačke gore do Rogatca. Pot, ki je bila preizkušnja njihove pripravljenosti in zmogljivosti, je vsakemu od njih pustila drugačen vtis, vsi pa si jo bodo zapomnili po skorajda pretirani štajerski prijaznosti, čudoviti pokrajini in nenazadnje po njih samih, saj so se med njimi spletle močne prijateljske vezi, kar je bileden glavnih ciljevvseslovenskega tabora - povezati tudi najmlajše in najstarejše!
V nadaljevanju smo se volčičem in izvidnikom pridružili še popotnice in popotniki (najstarejša skupina). Namen je bil, da tri dni preživimo vsi skupaj, temu primeren je bil tudi način dela. Za nas so pripravili veliko igro, številne delavnice, kjer si lahko izdelal na primer svojo knjižico, burek, poučili so te o režiranju, klekljanju, kako se dela bovla, igrali smo bejzbol, se poučili o osnovah masaže in še mnogo stvari, izbira je bila pestra. Vsak večer smo lahko uživali ob zabavnem večeru, saj smo imeli postavljen veliki oder, kjer nas je motivirala skupina skavtov, ki je pela, igrala, plesala, govorila šale, včasih kakšne neumnosti, trudila se je, da bi šli spat nasmejani in polni optimizma, da nas naslednji dan čakajo še bolj vznemirljive stvari, ki jih ne smemo zamuditi! S svojim nastopom nas je presenetila tudi odlična pevka Nina Pušlar. Eno največjih doživetij pa je bila tudi postavitev lilije iz nas samih na tabornem prostoru. Postavili smo pravo pravcato živo skavtsko lilijo in jo s svojimi kroji obarvali oranžno. Lilijo srečamo na vsakem skavtskem kroju in je simbol skavtstva. Naša lilija ima v osrčju kompas in oblika kompasove igle je pripadla skavtom iz SZSO (Slovenske zamejske skavtske organizacije). Po tridnevnem druženju se je končal tabor za volčiče in izvidnike in smo na tabornem prostoru ostali samo še popotniki in noviciat, ampak ne za dolgo, poslali so nas namreč po vseh koncih Slovenije, kajti tabor popotnikov in noviciata zgleda malo drugače, zato se imenuje potovalni tabor. Že beseda potovalni pove, da ne ostanemo dolgo na enem mestu, ampak vsak dan prehodimo od 15 do 20 kilometrov z našo prtljago (velikimi nahrbtniki, ki poleg oblek in spalne vreče vsebujejo še šotorko, kotel, sekiro, plahto za bivak...) in se proti večeru ustalimo na nekem primernem mestu, kjer si lahko postavimo bivak in zakurimo ogenj. Na tem taboru smo potovali 5 dni in grosupeljski popotniki smo skupaj z popotniki iz Žirov, Idrije, Loške doline in Moravč (imenovali smo se potovalna skupnost 22, vseh potovalnih skupnosti je bilo 24, v vsaki pa okoli 30 udeležencev)
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Grosupeljski odmevi
skavti
19
prehodili pot od Maribora do Ptuja. Pot nas je vodila skozi številne vasi (Malečnik, Celestrina, Vinička vas, Voličina, Zavrh - točka planinske transverzale, Trnovska vas, Drbetinci, Svetinci). Vsaka potovalna skupnost pa je imela pripravljeno svojo pot in prav vse so bile uspešne. Pot je bila kar naporna, že prvi dan so nekateri utrpeli hude žulje, tako da smo bili ob koncu vsakega dneva zelo utrujeni, a veseli, da smo dan za dnem vztrajali in dosegali cilje. Skovalo se je veliko prijateljstev, tudi simpatij, ker je bila skupina zelo velika (30 popotnikov), pa se je pokazala tudi pripravljenost za pomoč tistim, ki so hodili malo težje, ki so zgubljali motivacijo, saj jih je bilo potrebno spodbujati, nasmejati in jim dati vedeti, da kot skupina zmoremo več! Seveda nismo samo hodili, morali smo si tudi skuhati v naravi - pripraviti drva in zakuriti ogenj, igrali smo se veliko igro s katapulti, na nemogočem mestu prečkali večji potok, opravljali smo služenje (to je za popotnike značilno; pod služenje spada neke vrste prostovoljno delo, na primer nekomu na poti pomagaš pograbiti mrvo, obrati sadje ali delati v hlevu in podobno). Morali smo pokazati našo iznajdljivost in hitro mišljenje, psihično moč, saj je bil dan zelo natrpan, opraviti smo morali veliko stvari, tudi tiste, ki jih običajno ne bi, zato ni bilo časa za lenobo in sebičnost! Ko je bil cilj naše potovalne skupnosti po petih dneh dosežen (Ptuj), smo se odpravili nazaj na taborni prostor v Želimlje, kjer smo popotniki in noviciat iz cele Slovenije preživeli še tri dni skupaj. Kljub izčrpanosti, neprespanosti, smo zdržali in iz sebe spravili še tisto energijo, za katero sploh nismo vedeli, od kod prihaja. Vzdušje je bilo neponovljivo, en dan so nas zbudili že ob štirih zjutraj, ker smo se odpravili na nek hrib v bližini gledati sončni vzhod ob sveti maši. Sledile so športne igre, presenetila nas je toča, ampak k sreči smo tudi to preživeli in vse skupaj vzeli kot dobro izkušnjo. Zvečer smo zakurili največji ogenj, ki nas je spomnil, da je bil ves napor, trud in premagovanje samega sebe ter svojih zmožnosti, še kako vreden! Zaključni del je potekal v nedeljo, imeli smo sveto mašo, pomagali smo pospraviti prostor, nato pa smo imeli še zaključno slovesnost, spust zastave, presenetili pa so nas tudi z
nastopom Adija Smolarja. Na tem taboru smo doživeli veliko nepričakovanega, ovire, prijateljstva, toliko lepih trenutkov in toliko težkih in napornih dni, da so zaenkrat občutki še zelo mešani, saj se je zgodilo milijon različnih stvari. Sčasoma pa se nam bo vse to strnilo v eno in ne dvomim, da vam bo vsak, ki ga boste povprašali, kako je bilo na jamboreeju, odgovoril NORO in s tem vam bo povedal vse. Preveč je ljudi, ki tega nikoli ne bodo doživeli, ki se nikoli ne bodo spravili ob štirih zjutraj na hrib gledat sončni vzhod, ki nikoli ne bodo spali pod milim nebom, ki nikoli ne bodo uživali v dežju in blatu, bodo pa na skritem zavidali ljudem, ki so to doživeli, saj so si - za razliko od njih - oni upali popestriti in raziskati svoje življenje. Ni časa, da bi rekli »Ne da se mi, nimam časa, a si nor, to ni zame!«, kajti čas nas nikoli ne bo čakal!
Jamboree so si ogledali tudi gostje s kulturnega, gospodarskega ter političnega področja. To so: Ljudmila Novak - evropska poslanka, dr. France Cukjati - predsednik državnega zbora, Mojca Kucler Dolinar -ministrica za visoko šolstvo, dr. Magdalena Šverc - državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport, Ida Paček - državna sekretarka na ministrstvu za visoko šolstvo, Nada Pavšer-državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor in nacionalna koordinatorka eko šole, Tomaž Rigler -direktor Javnega komunalnega podjetja Grosupljeinpredstavnikinevladnihorganizacij (ZTS, MS), predstavniki sponzorjev: Elektro Ljubljana, A banka, Civilna zaščita, Javno komunalno podjetje Grosuplje, Mercator.
Hvala vsem, ki so nam omogočili vsak trenutek, vsako prijateljstvo in nasmeh na tem jamboreeju!
Bi-Pi - Maja Obolnar, Barbara Bobnar, Domen Bančič, Tanja Adamič
tr. ,
.- M-' ' i-ir', ■ :-''-"" ftSnSSOsSM^H^H *


20
gasilci, komunala
Grosupeljski odmevi
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Grosupeljska tabornica na Svetovni skavtski konferenci
Julij je bil za Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (World Organization of the Scout Movement - WOSM) zelo pomemben mesec. V Južni Koreji sta namreč potekala 10. svetovni skavtski mladinski forum (10th World Scout Youth Forum - WSYF) in 38. svetovna skavtska konferenca (38th World Scout Conference - WSC).
Na forumu sem Slovenijo in Zvezo tabornikov Slovenije (ZTS) - Nacionalno skavtsko organizacijo predstavljala Nina Kušar, tabornica grosupljskega taborniškega rodu, na konferenci pa sta se mi pridružila še načelnik ZTS Tomaž Strajnar - Blondi in načelnik Komisije za mednarodno dejavnost ZTS Jure Habjanič - Jež. Priprave so se začele že marca, ko je Izvršni odbor ZTS potrdil udeležence na obeh dogodkih. Kmalu so iz svetovne pisarne (World Scout Bureau - WSB) s sedežem v Ženevi začeli prihajati dokumenti, ki smo jih udeleženci podrobno prebrali že vnaprej, da bi delo potekalo čim bolj tekoče. Ogromno obrazcev in zadnje prijave, pa je bil julij pred vrati.
Moja korejska avantura se je začela 3. julija, nekaj dni pred začetkom foruma. Korejska skavtska organizacija (Korean Scout Association - KSA) je namreč za tiste, ki smo v Korejo prispeli predčasno, organizirala Meditacijski in kulturni umik (Meditation and Culture Retreat), kot so poimenovali nekajdnevno spoznavanje korejske kulture. Na seoulskem letališču so nas pričakali prijazni korejski skavti, ki so poskrbeli, da je naš prevoz do končne destinacije potekal nemoteno in kar se da udobno. Po nekajurni vožnji smo se delegati iz Slovenije, Bangladeša in Indije v mestu Iksan v večernih urah naslednjega dne pridružili vrstnikom iz mnogih držav, ki so ta dan že pridno meditirali.
Prvi sramežljivi pogledi so bili kmalu pozabljeni in začela so se spletati prva prava prijateljstva.
V	naslednjih dveh dneh smo udeleženci dobili vpogled v korejsko kulturo, se dodobra sprostili in poglobili vase med številnimi meditacijami, se spoznali med seboj in se do solz nasmejali prvim internim šalam. Udeležili smo se tudi slovesnosti v won-budističnem centru, vrhunec pa je bilo zagotovo srečanje, ki ga je za nas pripravil prime dharma master won-budizma. Dan pred začetkom foruma so nas organizatorji odpeljali na kampus univerze, kjer smo preživeli naslednjih pet dni. Po uvodnih formalnostih z registracijo se je začelo objemanje starih in spoznavanje novih prijateljev.
10. Svetovni skavtski mladinski forum (WSYF) je potekal od 7. do 10. julija na Univerzi WonKwang v Iksanu. Namen foruma je predvsem spodbujanje mladih k sodelovanju v procesih odločanja na svetovni ravni. Sodelovalo je 178 udeležencev iz 95 držav, 129 delegatov in 49 opazovalcev, ter številna zasedba osebja svetovne pisarne (10), korejske skavtske organizacije (100 in 2 tolmača) in svetovnega ter regijskih komitejev (9).
Ustanovitelj skavtskega gibanja sir Robert Baden-Powell je vedno spodbujal k odprtemu razmišljanju (»think wide«) in WSYF daje mladim članom organizacije priložnost, da pokažejo svoje zmožnosti takega razmišljanja. Udeleženci smo razpravljali o različnih temah, vključujoč milenijske razvojne cilje Združenih narodov.
V	prvem delu, ki je bil poimenovan »Scouting in the New Century« (Skavtstvo v novem stoletju), so se pogovori vrstili predvsem o vključevanju mladih v procese odločanja na vseh ravneh organizacije (WOSM stremi k temu, da bi bil organizacija za mlade, ki jo vodijo mladi s podporo starejših, ne organizacija za mlade, ki jo vodijo mladi in starejši), vodenju organizacije, temeljni listini organizacije ter viziji, misiji in strategiji skavtstva. Poleg plenarnih zasedanj je delo potekalo tudi v manjših delovnih skupinah na različnih delavnicah.
V	drugem delu, poimenovanem »Creating a Better World« (ustvarjamo boljši svet), smo se posvetili milenijskim razvojnim ciljem Združenih narodov in programu Scouts of the
World Award, s katerim WOSM prispeva k njihovemu doseganju.
Forum je izvolil šest novih youth advisorjev (kandidatke Finske, Brazilije, Srbije in Argentine ter kandidata Kanade in Koreje - volitve so bili zgodovinske za celotno organizacijo, saj je bilo prvič izvoljenih več deklet kot fantov) svetovnemu skavtskemu komiteju (youth advisorji v svojem triletnem mandatu delujejo kot organizacijski odbor naslednjega foruma, sodelujejo na sestankih svetovnega komiteja in njegovih delovnih teles, kjer predstavljajo glas mladih) in ob koncu sprejel 12 priporočil, ki smo jih kasneje skušali vključiti tudi v resolucije konference, youth advisorji pa bodo do naslednje konference skrbeli, da svetovni komite ne bo pozabil na njihovo uresničevanje.
10. Svetovni skavtski mladinski forum je presegel prejšnje v več pogledih. Poleg zgodovinskih volitev, kjerje bilo prvič v zgodovini organizacije na svetovni ravni izvoljenih več deklet kot fantov, je bil to tudi največji forum z najvišjo udeležbo (tako po posameznikih kot po sodelujočih državah). Odhajajoči youth advisorji so v zaključnem poročilu foruma napisali: »Mladi nismo samo prihodnost naše organizacije, ampak predvsem sedanjost.« Zato je še kako pomembno, da smo mladi pokazali, da znamo aktivno in konstruktivno sodelovati v procesih odločanja. Po uspešno zaključenem forumu in prvih solzah ob slovesu od tistih, ki so se po forumu odpravili domov, se je večina udeležencev obeh dogodkov odpravila v mesto Suncheon, kjer so organizatorji pripravili povezovalni program. Po nekaj krajših ogledih znamenitosti v okolici in še nekaterih drugih aktivnostih, smo se dan pred začetkom konference odpravili proti rajskemu otoku Jeju (kot pravijo otoku v Rumenem morju). Med vožnjo proti hotelom smo opazili, da cel otok diha z nami, saj je bil preplavljen s plakati, ki so opozarjali na dogajanje v konferenčnem centru na južni obali otoka.
V konferenčnem centru Jeju (International Convention Centre Jeju - ICC) se je že dan pred začetkom uradnega dela konference marsikaj dogajalo: predkonferenčne delavnice, prvi neuradni sestanki, registracija udeležencev, predvsem pa širjenje mreže skavtskih prijateljev z vsega sveta. ICC Jeju je od 14. do 18. julija gostil 38. Svetovno skavtsko konferenco (WSC). Na konferenci je sodelovalo več kot 900 delegatov in opazovalcev iz 150 držav, med njimi tričlanska delegacija Zveze tabornikov Slovenije (vsi trije delegati), ki je od leta 1994 polnopravna članica Svetovne organizacije skavtskega gibanja (WOSM). Za nemoten potek konference je skrbelo več kot 200 članov osebja (38 članov svetovnega in regijskih komitejev, 27 članov WSB, 12 tolmačev in 157 članov KSA).
Svetovne skavtske konference si sledijo na tri leta, praviloma vsakič v drugi skavtski regiji. Konferenca je najvišji organ odločanja v WOSM in usmerja delo svetovnega skavtskega komiteja, katerega zavezujejo resolucije, ki
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Grosupeljski odmevi
mladi upi
>
jih sprejme konferenca. Ta tudi izvoli člane komiteja, praviloma šest članov za 6 let. S tem se zagotovi kontinuiteta dela komiteja, saj ima ta vedno šest starih in šest novih članov. Letos smo izjemoma izvolili 7 članov, enega za 3 in šest za 6 let.
Delo konference v večji meri kot forum temelji na plenarnih zasedanjih, nekaj manj je delavnic. Slednje se večinoma tičejo strategije skavtstva, podobe skavtstva, programa za posamezne starostne skupine in podobno, medtem ko se na plenarnih zasedanjih konferenca seznani z delom komiteja, svetovne pisarne in drugih organov v zadnjem triletju, sprejema odločitve o prihodnjih svetovnih dogodkih (letos smo izbrali gostitelja svetovnega jamboreeja leta 2015, to bo Japonska, potrdili gostitelja za MOOT 2010 in 2013, Kenijo in Kanado, o pripravah na svoja dogodka pa so poročali Švedi za jamboree 2011 in Brazilci za forum in konferenco 2011).
Ob začetku in koncu konference se na regijskih sestankih zberejo delegati iz članic posameznih regij (evropske, evroazijske, interameriške, arabske, afriške in azijsko-pacifiške), kjer se pogovorijo o pomembnih tekočih zadevah na ravni regij (na sestanku evropske regije smo na primer slišali letno poročilo novega evropskega komiteja). Letošnja konferenca je bila posebej pomembna z vidika temeljne listine WOSM-a, saj smo sprejeli kar nekaj pomembnih sprememb. Seveda pa so se mnenja in besede kresale tudi ob sprejemanju resolucij. Udeležba na svetovnem skavtskem mladinskem forumu je velika čast za vsakogar, ki mu je dana ta možnost. Predstavljati vse mlade člane svoje nacionalne skavtske orgnaizacije predstavlja tudi veliko odgovornost. Trdo delo (10 ur dnevno) v plenarni dvorani pa ne predstavlja nikakršne težave, če je vzdušje tako, kot smo ga imeli letos (med čakanjem rezultatov volitev smo ob brazilskih ritmih skupaj zaplesali), saj smo se udeleženci zares povezali in spletli pristne prijateljske vezi. Biti delegat na svetovni skavtski konferenci pa je na nek način še nadgradnja prejšnjega. Delo je še bolj zahtevo, odgovornost večja, a užitek toliko večji, saj si del nečesa še večjega, sprejete odločitve pa vplivajo na 28 milijonov skavtov po vsem svetu.
Korejski skavti so se izkazali za zelo gostoljubne, prijazne in pripravljene pomagati rešiti težave. Dobra organizacija z redkimi spodrsljaji je zaznamovala celotno korejsko izkušnjo. S programskega vidika so odlično delo opravili člani svetovne pisarne ter (sedaj že) bivši youth advisorji (Finska, Mehika, Tunizija, Irska, Slonokoščena obala) na forumu in člani svetovnega komiteja na konferenci. Naslednjič se bosta ta pomembna dogodka zgodila januarja 2011 v Braziliji, kjer bo na forumu kandidat/-ka iz ZTS kandidral/-a za youth advisorja, Zveza tabornikov Slovenije pa namerava po uspešno izpeljani konferenci na evropski ravni (2007) kandidirati za gostiteljico obeh dogodkov na svetovni ravni leta 2014. Nina Kušar
delegatka ZTS na 10 WSYF in 38 WSC
Rock maraton v Stični
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti podpira in razvija ustvarjalnost na vseh nivojih, različnih kulturnih smereh, predvsem pa se v zadnjem času osredotoča na mlajšo populacijo, ki je v svojih težnjah, zahtevah in željah najbolj ranljiva. Eden od tovrstnih projektov je bil Rock maraton 2008, s katerim smo želeli podpreti posebne energije, ki jih mladi posvečajo alternativnim glasbenim izrazom. Izredno pomembno se nam zdi, da se ustvarjalnost mladih kanalizira v javni prostor, da mladi dobijo priložnost biti slišani in videni v izrazih, ki so njim prvenstveno blizu.
Pomen pozitivnega umetniškega in kulturnega ustvarjanja, umetniške produkcije in javnega nastopanja je izreden. Poti, ki jih mladi ubirajo v svoji nežnejši dobi, definirajo posameznikovo odraslost, zato je skrb za osmišljeno in vodeno druženje in pojavljanje v javnem prostoru ter odzivi na ustvarjalno dejavnost izrednega pomena. Naša naloga ni le organiziranje kulturnih prireditev, svoje cilje dojemamo širše, kot motor družbenega življenja, osveščanja in omogočanja kulturnih in širših družbenih dobrin.
V skladu z našimi tako opredeljenimi cilji je v Stični sredi maja potekal tudi prvi območni Rock maraton 2008. Udeležilo se ga je pet mladih rock skupin, in sicer: Panic-Stricken (Ponikve), Odboj (OŠ Brinje Grosuplje), Opus Concordia (Ivančna Gorica), Freeway Machine (Stična) in B.T.K. (Stična), ki so predstavile svoje različne glasbene izraze in ponekod tudi avtorske skladbe
Nekaterim mladim glasbenim ustvarjalcem je bila omenjena prireditev celo prvi javni nastop. Omogočen jim je bila predstavitev, srečanje in razgovor o raznovrstnih problemih rockovskega in širše alternativnega delovanja, slovenske in mednarodne klubske scene itd. Razgovor sta vodila magister antropologije vsakdanjega življenja Brane Škerjanec in Alenka Hrvatin, diplomirana filozofinja in sociologinja kulture. Oba sta tudi aktivna glasbenika v skupini Thunderbabies. Na kratko povzemam oceno prireditve strokovnega selektorja: »Kritičen oris sodobne rockovske kulture ni namenjen petkovemu Rock maratonu, ki je bil organizacijsko in izvedbeno na dovršeni, profesionalni ravni. JSKD Območne izpostave Ivančna Gorica je namreč večini zgoraj navedenih glasbenih skupin ponudil možnost prve javne predstavitve. Le upamo lahko, da se bo prireditev ohranila in da se bo razvila v vsakoletni dogodek, saj predstavlja neprecenljivo vrednost za razvoj mladih slovenskih glasbenikov. To potrjuje tudi žanrska raznolikost vseh udeleženih skupin na petkovem srečanju. Slogovna pestrost petkovih nastopajočih je eden izmed dokazov, da rockovska kultura ni znak enoznačnega, pogosto slabšalno razumljenega in »tabuiziranega« radoživega
mladostniškega veseljačenja, temveč gre za pomembno kulturno izraznost, ki lahko konstruktivno prispeva k družbeno-socialnem razvoju širše skupnosti. To potrjuje tudi dober obisk prireditve, ki je gostila tako najstniške navdušence nad rockovskimi zvoki kot tudi njihove starše in starejše podpornike tovrstne kulture. Vzdušje na prireditvi je bilo zares hvale vredno, sploh če ga primerjamo z udeležbo na podobnih rockovskih srečanjih. Kvalitativno glasbeno druženje ni bilo zaznamovano z negativnimi učinki, ki se jih preveč pogosto pripisuje tovrstnim prireditvam. Stereotipi o razvratnem obnašanju, ki se jih neupravičeno povezuje z rockovsko kulturo, so bili na petkovem dogajanju popolnoma izničeni. Vsi prisotni so z navdušenjem bodrili svoje junake na odru s presežki pozitivne energije in mladostnega veselja.«
O grosupeljski skupini Odboj je Brane Škerjanc v strokovnem poročilu zapisal: »Kljub temu, da je bil to eden od njihovih prvih pomembnejših javnih nastopov, so se predstavili v dobri luči. Ritem sekcija je pokazala primerno mero točnosti, ki jo bo potrebno v bodoče nadgraditi z nekoliko bolj samozavestnim pristopom. Melodične basovske linije so navdušile vse prisotne, še zlasti zaradi perspektivne prstne tehnike mlade basistke. Tudi vokalni del zasedbe je deloval dokaj enotno in harmonično. Vokalistke bi sicer lahko v bodoče razvile tudi nekoliko izpopolnjen odrski nastop. Tudi klaviaturist se je izkazal za primerno nadgradnjo osnovne ritmične strukture. Škoda, da je pred časom zasedbo zapustil kitarist, ki bi verjetno prispeval k še znatnejši dinamiki glasbene celote. V prihodnosti bi se lahko skupina Odboj osredotočila na bolj avtorsko naravnano glasbo, ki je bistvenega pomena za razvoj avtohtone rockovske kreativnosti. Na sploh je potrebno vse mlade glasbene udeležence prireditve opozoriti na avtorski moment, brez katerega rockovsko ustvarjanje pogosto kaj hitro izvodeni, če že ne kar zaključi.
Uspešno predstavitev vseh mladih glasbenikov pa bo še naknadno nagradil državni JSKD RS, ki bo omogočil gostovanje (finančno in organizacijsko) ene ali dveh izbranih skupin.
SZ za JSKD RS 01 Ivančna Gorica
22
gasilci, komunala
Grosupeljski odmevi
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Radenski gasilci odprli nov gasilski dom
V soboto, 16. avgusta, so gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Račna odprli nov gasilski dom, ki so ga zgradili na mestu starega. Slovesnosti so se poleg številnih gasilcev iz Gasilske zveze Grosuplje udeležili tudi minister za notranje zadeve Republike Slovenije Dragutin Mate, državni svetnik Alojz Kovšca, župan občine Grosuplje Janez Lesjak, predsednik Krajevne skupnosti Račna Aleš Kastelic, podpoveljnik Gasilske zveze Slovenije Janez Grobovšek, predsednik Gasilske zveze Grosuplje Andrej Bahovec, tajnik Gasilske zveze Grosuplje Božo Knez, ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, grosupeljski župnik Janez Šket in domači župnik Zvonko Vozelj. Proslave pa sta se med poslušalci udeležila tudi državni sekretar na ministrstvu za promet dr. Peter Verlič in generalni sekretar vlade mag. Božo Predalič.
Jože Miklič
Slovesnost so začeli s povorko, ki so jo razvili na začetku vasi pri Kristlu, kjer je bila po proslavi nato tudi veselica z ansamblom Lojzeta Slaka. Konjenika s slovensko in grosupeljsko zastavo, nato zapravljivček, na katerem se je peljal škof, narodne noše, harmonika, Dobrepoljska godba ter nato 17 praporščakov, za njimi mladi gasilci v delovnih uniformah, nato gasilke in gasilci v svečanih uniformah, prav na koncu pa so se razvrstila še gasilska vozila - vse to je predstavljalo veliko število vseh, ki so Radencem izkazali priznanje, da so zaključili tako veliko delo, kot je gradnja gasilskega doma. Povorka je nato strumno odkorakala pred častno tribuno, na kateri so bili vsi zgoraj navedeni visoki gostje. Gasilski dom so gradili 6 let. Med prvimi, ki si je upal sanjati o novem domu, je bil sedanji predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Račna Jože Valentinčič. V pozdravnem nagovoru je izpostavil, da so prvi gasilski dom v Račni zgradili pred 85 leti, ki pa je že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja postal premajhen. S podiranjem so začeli v avgustu 2002. Dan pred rušenjem so se še zbrali v njem, da bi se od njega dostojno poslovili. Takrat je bilo med članstvom zaznati veliko čustvenosti, saj se je v gasilskem domu poleg gasilstva odvijalo še mnogo drugih skupnih
dejavnosti. Tu se je rodilo tudi Kulturno društvo France Prešeren Račna, ki se je z leti preselilo v kulturni dom. Od postavitve temeljnega kamna, ki ga je blagoslovil takratni župnik Jože Glas, pa do pokritja nove strehe je preteklo le nekaj mesecev. Že za novo leto so imeli pod novo streho shranjeno najnujnejšo opremo. Na pomoč pri gradnji so pristopali drug za drugim člani in ostali sovaščani. Večino dela so tudi v nadaljevanju opravili sami s približno 10.000 prostovoljnimi delavnimi urami, za material in nekatera nujna obrtniška dela pa so porabili okroglih 100.000 €. Denar so zbirali na različne načine: od svojih prispevkov, veselic, zbiranja prostovoljnih prispevkov, donacij in sponzorskih sredstev, sredstev Gasilske zveze Grosuplje, Občine Grosuplje in Krajevne skupnosti Račna.
Predsednik Gasilske zveze Grosuplje Andrej Bahovec je poudaril pomen dogodka, katerega so se udeležili tudi visoki gostje. Spomnil je na težke začetke gradnje, a je kljub nostalgiji po preteklih dejavnostih v domu prevladala želja po novem domu. Ob tej priložnosti je poudaril tudi prijateljsko sodelovanje z gasilci s Čušperka, ki se je pred desetletji odločilo za samostojno društvo. Odprtje gasilskega doma v Račni je velik korak tudi za Gasilsko zvezo
Grosuplje, razumljivo pa, da je največji korak prav za Račno samo.
Podpoveljnik Gasilske zveze Slovenije Janez Grobovšek je ob čestitkah spomnil, da je bilo pred kratkim izvoljeno novo vodstvo Gasilske zveze Slovenije, ki bo svoj novi mandat opravljalo naslednjih pet let. In kaj je lepšega, kot že na začetku stati pred novim gasilskim domom? In zakaj rečemo gasilski dom in ne gasilska zgradba? Zato, ker je to res pravi dom. Dom velike družine gasilk in gasilcev, ki so še vedno kljub novim potrošniškim časom pripravljeni pomagati ljudem v stiskah. Predsednik Krajevne skupnosti Račna Aleš Kastelic je dejal, da bo dom služil tudi drugim namenom, ne samo gasilstvu. V njem je nameščena sodobna telefonska oziroma telekomunikacijska centrala. Dom stoji skoraj sredi Radenskega polja, zato so ob domu napravili tudi nekoliko večje parkirišče, kjer bodo lahko parkirali obiskovalci te kraške znamenitosti in bližnjega Kopanja, pa tudi kakšen avtobus izletnikov se bo lahko ustavil, ali pa bo tudi sam dom na voljo za organizirana predavanja ob takih priložnostih. Župan Janez Lesjak je med gradnjo prisluhnil potrebam radenskih gasilcev. Prepričan pa je tudi, da so le gasilci tisti, ki prejeta sredstva pametno porabijo. Še več! Oplemenitijo jih kar nekajkrat. Zato je ob čestitkah radenskim gasilcem ponovno spomnil na pomen gasilstva v naši družbi, saj se tako dana sredstva plemenitijo ne samo v času gradenj ali nabav novih gasilskih sredstev, temveč vedno znova, ko vse to gasilci uporabljajo za izobraževanje,
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Grosupeljski odmevi
gasilci
vaje in intervencije. Dejal je, da gasilci s svojo tradicijo skrbno varujejo najžlahtnejše, kar v slovenskem narodu obstaja. Ne bojijo se naporov in pripravljeni so se žrtvovati za širšo skupnost in za sočloveka. Gasilci so nekaj več. So neke vrste narodni genski zapis. Prepričan je, da je prav to tisto, kar je potrebno za preživetje naroda.
Minister za notranje zadeve Dragutin Mate je na začetku opravičil predsednika vlade Janeza Janšo, ki ni mogel na prireditev v Račno, ker je imel slavnostni govor na državni proslavi v Prekmurju. Minister Mate je posebej poudaril širino delovanja gasilcev, ki skrbijo poleg osnovne gasilske dejavnosti še za celo vrsto organiziranih dogodkov in druženj v kraju, kar se v Račni še posebej uspešno dogaja že vrsto desetletij. Spomnil je še, da se je v gasilstvu že v preteklosti, ko so dominirali tuji jeziki v naših državnih ureditvah, govorilo in poveljevalo slovensko. Gasilci pa so prenašali na mlade kulturne vrednote.
Minister Mate je spomnil tudi na nedavna neurja in pri tem na zelo dobre odzive gasilcev, ki so pohiteli na reševalne akcije in so preprečevali, da ne bi bila škoda še večja. Pa tudi moč in usposobljenost gasilcev v drugih okoliščinah je tolikšna, da nihče v sedanji vladi ne razmišlja o ukinjanju prostovoljnih gasilskih društev, pač pa bodo skrbeli, da se bo status gasilcev v prihodnje še izboljšal. Minister Dragutin Mate in domači predsednik Jože Valentinčič sta nato prerezala trak, minister pa je predsedniku simbolično predal ključ.
Sledil je blagoslov gasilskega doma in vse opreme v njej. Ob asistenci grosupeljskega župnika Janeza Šketa in domačega župnika Zvonka Vozlja je blagoslov opravil ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Pred kratkim obredom blagoslova je vse prisotne pozdravil ter ob kančku humorja poudaril pomen čuta za skupno dobro, ki ga v Račni uspešnogojijoževrstolet.Blagoslovpanisam sebi namen! Bog spremlja naše delo. V tem milostnem trenutku zgodovine, ko nimamo kaj jamrati in godrnjati, smo lahko hvaležni, da je med ljudmi tudi toliko pripravljenosti delati dobro. Med blagoslovom so kopanjski pritrkovalci klenkali na miniaturne zvonove, ki jih običajno uporabljajo za učenje in tudi za nastope po kulturnih dvoranah. Proti koncu proslave so podelili nekaj priznanj najzaslužnejšim pri gradnji, do-natorjem in sponzorjem, vsem prisotnim društvom in visokim gostom pa simbolična darila. Na koncu se je graditeljem gasilskega doma za izjemen prispevek kraja v imenu Krajevne skupnosti Račna zahvalil državni svetnik in zdaj že nekaj mesecev krajan Račne Alojz Kovšca.
Program prireditve je povezovala domača gasilka Ditka Škoda, v kulturnem programu pa sta nastopali domači vokalno instrumentalna skupina Mlada zarja ter mlajša folklorna skupina pod mentorstvom Urške Berdajs. Program odprtja gasilskega doma so Radenci pripravili do podrobnosti, veselica pa je nato trajala do zgodnjih jutranjih ur.
Leta 1887 je tedanja vaška bramba pred požarom sredi vasi zgradila vaški vodnjak z znamenito črpalko, ki še vedno deluje in je poleg tehnične dediščine tudi okras vaškega središča. Prvi zapisi o organiziranem gasisltvu v Račni segajo v leto 1911, ko je 18 mož ustanovilo gasislko društvo. Že ob ustanovitvi so razmišljali o gradnji gasilskega doma, ki pa so ga nato dogradili leta 1923.
Koncem prejšnjega stoletja je zaradi spremenjene gasilske tehnike bil rad-neksi gasilski dom premajhen, saj je poleg hitrih prevozov moštva bilo treba večkrat poskrbeti tudi za dovoz vode. Prvo leto gradnje so dela potekala skoraj vsak dan, nato pa so dela organizirali v skladu z zbranimi sredstvi. Novembra
2002	je bil dom pod streho, decembra
2003	je bil prvi sestanek upravnega odbora v njem, kmalu nato pa v garaži novega doma že tudi prvi občni zbor v začetku leta 2004. Leta 2006 je je bilo narejeno pročelje, v začetku leta 2007 so bila zaključena dela v veliki dvorani. Letos so okoli doma s pomočjo Občine Grosuplje položili asfalt.
Piko na i pa je dodala slika sv. Florjana na domu, ki ga je letos pred kratkim umetniško naslikal Klemen Benedik.
kega doma JO
24
gasilci, komunala
Grosupeljski odmevi
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Požar v podjetju Omaplast >
zunanjo deponijo. Skrbi jih tudi, kakšne in kako tople odplake obrat spušča v bližnji potok ter zatrjujejo, da občasno delavci kurijo na prostem neuporabno odpadno plastiko in da naj bi iz obrata prav tako občasno smrdelo po sladkobno-kislem vonju. Vsled tega smo se obrnili na strokovnjake ene od slovenskih vrhunskih kemijskih institucij in se pozanimali, kaj se sprošča ob gorenju odpadne plastike, ki jo reciklirajo v podjetju Omaplast. V odgovor so zapisali, da »so polimeri, ki jih predelujejo, sestavljeni iz ogljika, vodika in kisika, tako da pri njihovem popolnem zgorevanju ne nastanejo škodljivi plini. Nastaneta CO2 in H2O, pri polistirenu in PET tudi saje. Pri slabšem zgorevanju lpremalo kisika] lahko nastane nekaj CO. Monomeri in plini, kot so etan, propan ali stiren, ravno tako zgorijo. Spojine, iz katerih se pri gorenju lahko sproščajo škodljivi plini, so dodatki organskega izvora. To so npr. barvila, antioksidanti, razni stabilizatorji, dodatki za znižanje gorljivosti ipd. Njihova koncentracija, razen zadnjih dodatkov, je nizka, od 0,01 do 1 %. Nekaj smradu bi lahko povzročili tudi ostanki nečistoč, če odpadni material še ni bil spran.« S tem odgovorom želimo bralcem ponovno zagotoviti, da pri Grosupeljskih odmevih ne nameravamo ustvarjati bombastičnih prispevkov ali celo prispevkov na račun nepreverjenih informacij, temveč se snovi lotevamo odgovorno do vseh ljudi in okolja. In če kdo meni, da karkoli ne poteka zakonito, obstajajo v naši državi (tudi) kontrolne in represivne institucije, ki MORAJO opozoriti ali celo sankcionirati nastale odklone na mestih izvora, kjer se prekoračujejo dovoljene tolerance. Glede morebitnih širjenj spornih dejavnosti pa prav v naslednjih mesecih prihaja čas, ko se bodo lahko občani demokratično vključili v soodločanje pri sprejemanju novih občinskih prostorskih usmeritev. Jože Miklič, odgovorni urednik
Odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev - jesen 2008
Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Grosuplje, da bo v jesenskem času odvažalo nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu:
Plan zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev:
		DATUM	NASELJE	ZBIRNO MESTO	ČAS ZBIRANJA
torek	7	10. 2008	Polica	Parkirišče pri družbenem domu	14,00 - 15,00 h
torek	7	10. 2008	Mala vas pri Grosupljem	Parkirišče za družbenem domu	15,30 - 17,00 h
torek	7	10. 2008	Veliko Mlačevo	Parkirišče pri družbenem domu	17,30 - 19,00 h
sreda	8	10. 2008	Grosuplje	Parkirišče pri sodišču	14,00 - 16,00 h
sreda	8	10. 2008	Šmarje-Sap	Parkirišče pred družbenem domu	16,30 - 18,30 h
Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno.
Naša skrb je čisto okolje! - Javno komunalno podjetje Grosuplje
O požaru novinarka s terena
Malo po tretji uri zjutraj, v nedeljo, 10. 8., je zagorelo v proizvodni hali podjetja Omaplast, veliki 50 X 35 metrov, 76 gasilcev enajstih prostovoljnih gasilskih društev pa se je z ognjem borilo dobre 3 ure. Plameni, ki so segali več kot 10 metrov visoko, so zaobjeli vreče s plastičnim granulatom, ki se uporablja v proizvodnji, ostrešje objekta, delovne stroje in celotno napeljavo. Pri gorenju so se sproščali tudi strupeni plini, ki so se vili vse do Malega Mlačevega, požar pa so gasilci lahko gasili le z dihalnimi aparati. Cesta Grosuplje - Spodnja Slivnica je bila zaradi potencialne nevarnosti zastrupitve s plini ali eksplozije ves čas gašenja zaprta za ves promet. Malo pred pol deveto uro zjutraj je nato še enkrat začelo tleti v dozirni posodi, požar pa so do konca pogasili grosupeljski gasilci. V času požara v podjetju
na srečo ni bilo nikogar, saj so bili delavci na kolektivnem dopustu. Policisti in preiskovalci so si kraj požara ogledali in izključili tujo krivdo za vžig, škode pa je nastalo za milijon do milijon in pol evrov. Po informacijah ljubljanske policijske uprave sicer požar in strupeni plin ni povzročil nevarnosti za okolje oziroma zdravje ljudi. H.M.
Urednik po požaru in odzivih nekaterih sosedov
Na uredništvo se je po požaru v podjetju Omaplast obrnilo nekaj bližnjih sosedov s pripombami, da naj bi obrat ne deloval v skladu z okoljskimi in varnostnimi predpisi. Predvsem imajo veliko pripomb na koncentracijo plastike na dvoriščni deponiji ob obratu ter tudi o govoricah, da naj bi podjetje širilo svojo
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Grosupeljski odmevi
gasilci
25
Požar v podjetju Omaplast
10. avgusta ob 3:27 je bil s strani regijskega centra Ljubljana po osebnih pozivnikih operativnim članom PGD Grosuplje dan alarm, da gori v podjetju OMAPLAST Grosuplje.
Na gašenje je najprej odšlo osem gasilcev z novim gasilskim vozilom GVC 16/25 cisterno GVC 24/50. in starim GVC TAM 190. Na mesto požara smo prispeli ob 3:40. Ob prihodu smo ugotovili, da je požar zajel osrednji del proizvodne hale. Požar je že zajel streho objekta, ki je prekrita z bitumensko kritino. Že med prihodom na požar sem ugotovil, da bo potrebno za pogasitev požara večja količina vode in več ljudi glede na razsežnost požara. Po radijski zvezi sem od regijskega centra za obveščanje zahteval dodatne gasilske enote iz GZ Grosuplje. RCO je istočasno kot PGD Grosuplje alarmiral tudi PGD Šmarje - Sap. Po mojem pozivu pa še operativne enote vseh PGD v občini Grosuplje.
Ob prvem ogledu sem ugotovil, da bomo lahko dokončno ocenili obseg požara šele po vstopu v prostor kjer gori. Takoj smo pričeli z ohlajevanjem gorečega objekta z zunanje strani in poskušali vstopiti v notranjost. Proizvodna hala je zaprta z dvižnimi sekcijskimi vrati poleg katerih so še stranska vrata za vstop oseb. Odprli smo ta stranska vrata ter začeli gasiti skozi tako nastali vhod. V prostoru se je zaradi požara razvila zelo visoka temperatura, v prostoru je bila zaradi dima, ki ga je sproščal požar zelo slaba vidljivost, zato je bil pristop zelo težak. Ugotovil sem, da bomo potem, ko bomo odprli večja vrata in ohladili prostor lahko požar tudi uspešno omejili in pogasili. Zato smo vse napore usmerili v to, da bi odprli ta dvižna vrata in pričeli gasiti goreči material z več napadi in z večjimi količinami gasilnih sredstev. Pogonski
mehanizem dvižnih vrat je bil zaradi požara že poškodovan, vrvica za deblokado pogonskega mehanizma je bila staljena in vrata smo morali dvigniti s pomočjo lomilke in s pomočjo večjega števila gasilcev, ki so medtem prispeli na pomoč. Vrata smo potem podprli s priročnimi sredstvi in nato vstopili v prostor še z enim napadom. Istočasno smo začeli prostor prezračevati z vpihovanjem svežega zraka. S tem smo preprečili nadaljnje širjenje požara po objektu. Kasneje je delavec, ki je prišel v podjetje, dvignil ta vrata z viličarjem.
V	tem času smo pripravili tudi gašenje strehe z napadom iz vrha s pomočjo lestve. Streha je bila nato uspešno pogašena.
Po vstopu v prostor in začetnemu gašenju in ohlajevanju z vodo smo ugotovili, da gašenje materiala, ki gori, z vodo ni dovolj učinkovito, odločili smo se za uporabo penila, kar se je izkazalo za pravilno in požar smo uspešno zatirali. Ob povečani preglednosti smo ugotovili, da je možen vstop v prostor tudi z druge strani hale. Pripravili smo se za vstop tudi s te strani, odprli dvoriščna drsna vrata in dvižna vrata za vstop v prostor ter pričeli z gašenjem gorečega materiala tudi z druge strani. V kratkem času po vstopu v prostor z druge strani je bil požar omejen na posamezna manjša žarišča, ki smo jih potem sistematično pogasili in zaključili z gašenjem ob 6:50.
Pozivu na gašenje se je odzvalo 76 gasilcev iz PGD Grosuplje, Šmarje - Sap, Gatina, Polica, Ponova vas, Račna, Spodnja Slivnica, Škocjan, Št. Jurij, Zagradec in Žalna.
Zaradi ugotavljanja vzroka požara takoj po gašenju nismo pristopili k odstranjevanju poškodovanega materiala in opreme. Ob 8:30 smo bili člani PGD Grosuplje še enkrat pozvani na intervencijo, ker se je začelo iz ene izmed dozirnih posod kaditi. Na požarišče smo prispeli v 5 minutah in v nekaj minutah pogasili tudi to žarišče. Medtem se je že izvajala kriminalistična preiskava in smo potem sodelovali pri odstranjevanju ogorelega materiala. Dokončno smo zapustili požarišče ob 11:30 in ga prepustili v varstvo in nadzor lastnikom in delavcem, ki so prišli med gašenjem v firmo.
V	gašenju tako velikega požara smo prvič uspešno uporabili novo gasilsko vozili GVC 16/25, ki smo ga prevzeli v maju letos. Vozilo je potrdilo svojo vsestransko
uporabnost in smisel nakupa. Požar smo najprej začeli gasiti gasilci PGD Grosuplje, po dodatnem alarmu so se nam pridružili še gasilci iz 10 društev in združeni smo požar v zelo kratkem času uspešno pogasili in preprečili še večjo škodo kot je nastala. Pri gašenju so sodelovali člani iz vseh društev, ki so se odzvali na alarm. Požar je zajel površino velikosti 25 krat 10 m, zaradi visoke temperature, ki se je razvila pa so bile poškodovane tudi naprave na širšem območju okrog gorečega materiala. Zaradi nakopičene toplote so se stalili aluminijasti vložki v vratih v notranjosti in razpokal beton na strešnih ploščah, prav tako so bile poškodovane električne instalacije in naprave za prezračevanje ter oprema in stroji, ki so bili v neposredni bližini požara.
V zvezi s požarom je bila v ponedeljek 11. 8. 2008 ob 20. uri narejena analiza gašenja na kateri je bilo ugotovljeno, da je bil požar glede na razsežnost uspešno omejen in pogašen. Ugotovili smo, da na začetku ni bilo dovolj izolirnih dihalnih aparatov (IDA), prav tako v začetku ni bilo dovolj operativnih članov, ki so usposobljeni za uporabo teh naprav. Zato bomo tudi v prihodnje skrbeli za nabavo dodatne opreme za zaščito dihal in za usposabljanje še večjega števila gasilcev uporabnikov IDA. Glede na to, da na srečo ni veliko tako obsežnih požarov smo se dogovorili, da bomo v prihodnje organizirali več vaj, na katerih bo sodelovalo večje število operativnih enot. Izdelali bomo ustrezne načrte in dokumente, ki so potrebni pri vodenju intervencij ob sodelovanju večjega števila operativnih enot. Predvideli bomo tudi sestav vodstva intervencije, ki bo vodji intervencije pomagalo pri izvajanju gašenja. Na analizi so bili prisotni poveljniki PGD in poveljnik GZ Grosuplje.
Ugotovili smo, da v večjem številu proizvodnih obratov izven delovnega časa in ponoči ni nikogar. Objekti so tehnično varovani, varujejo jih zato pooblaščene organizacije, ki ob požaru pridejo do objektov mnogo kasneje kot gasilci. Zato moramo na usposabljanjih obravnavati tudi načine vstopanja v tako varovane objekte, da bodo naše intervencije čimbolj učinkovite.
Na koncu se zahvaljujem vsem operativnim članom za pomoč in sodelovanje pri gašenju in za vse konstruktivne pobude, ki so bile dane med intervencijo in potem na analizi.
Zapisal: Božo Knez, vodja intervencije
Mercator
Trgovski center Grosuplje
Brvace 1 A, Grosuplje, T: 01 78 88 666
ODPRTO: od ponedeljka do sobote: od 8.00 do 20.00 ure, nedelje: od 8.00 do 12.00 ure
ste nemara prav VI!
Nakupi v Supermarketu, Mo dlani in Intersportu v sklopu
TG Grosuplje se izplačajo!
Od 15.9. do 2.10. 2008 boste ob nakupu prejeli kupon, ki ga oddate
v nagradno skrinjico.
Vsak petek, med 15.9. in 3.10. 8008 bomo izžrebali tri SREČNE KUPCE, ki bodo prejeli bon v vrednosti 100 EUR ali pa katero izmed ostalih nagrad.
Dogodek v septembru
Petek, 26. september, ob 18. uri
Kristalno jasno - Poglejmo v prihodnost
Vas zanima, kakšno moč imajo kristali in kako vam lahko pomagajo v vsakdanjem življenju? Bi želeli pokukati v prihodnost?
Kristalno jasno - potem bodite v petek z nami in prihodnost bo v vaših rokah.

1 Zlatarna Celje
tf LOTERIJA SLOVENIJE
MARKELJ
01/786-39-99
WWW.MARKELJ.SI
VINTERSPOHT ■
lil
TW0 WAY
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
.ir
KAVA BAR
Lavriha & CO d.n.o.
Ljubljana ¿marino
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Grosupeljski odmevi
oglasi
27
Grosuplje -foto natečaj
Če je v vaši zbirki fotografij z območja občine Grosuplje takšna, da ste nanjo posebej ponosni in jo radi pokažete prav vsakomur, potem Vas vabimo k sodelovanju na foto natečaju. Turistično informativni center Grosuplje prireja fotografski natečaj »Naj slika občine Grosuplje«, ki prinaša možnost odkupa in objave Vaše fotografije pri turistični promociji Občine Grosuplje. Najboljše slike bodo predstavljene na fotografski razstavi v galeriji Mestne knjižnice Grosuplje.
Na elektronskem naslovu tic@gro.sik.si in "v živo" v pisarni TlC-a v stari Koščakovi hiši bomo z veseljem sprejeli Vaše najboljše fotografije, ki ste jih posneli na potepu po naših krajih, spotoma med opravki ali kar doma. Motivi morajo biti posneti na območju občine Grosuplje, razpis pa se izteče 26. septembra 2008. K fotografiji pripišite kraj, kjer je bila posneta, kratek opis fotografije in vaše podatke (ime, priimek, telefonsko številko).Digitalnefotografijesprejemamo v standardnih grafičnih formatih. Vabljeni k sodelovanju!
Turistično informacijski center Grosuplje
Adamičeva c. 15, tel: 01/786 25 74 Delovni čas: ponedeljek, sreda, petek 14.00 - 18.00 in sobota 9.00 - 13.00
Nekaj resnic o
Josifu Vasor jonovicu Stalinu:
Prva Stalinova žena je bila žena Ekaterina Svanidze, s katero je imel sina Jakova Džugašvilija, s katerim se ni razumel. Jakov je služil v Rdeči Armadi. Ko so ga Nemci ujeli, so Stalinu ponudili, da bi sina zamenjal za feldmaršala Von Paulusa. Stalin je ponudbo zavrnil in odgovoril "poročnik ni vreden toliko kot general." Jakov je umrl, ker se je zagnal v električno ograjo, ki je stala v taborišču, kjer so ga zadrževali.
Njegova druga žena Nadežda Alilujeva je leta 1932 naredila samomor. Ustrelila se je po prepiru s Stalinom. Stalin je na pogrebu rekel "Umrla je kot sovražnik! Z njo je imel dva otroka: sina, Vasilija, in hčerko Svetlano. Stalinova mama, ki je umrla leta 1937, ni imela pogreba. Stalin ji je pravil "stara vlačuga". Marca 2001 je Ruska Neodvisna Televizija NTV odkrila Stalinovega vnuka v Novokuznetsku. Juri Davidov je za televizijo povedal, da mu je oče govoril o tem, da je on otrok Stalina, toda to naj bi vlada zamolčala. Otrok naj bi bil sin neke Lide in spočet v Sibiriji.
nZtOTERAPIDA
GROSUPLJE
•	Fizioterapija po poškodbah in operacijah:
poškodbe kolena, gležnja, rame, vratne hrbtenice...
•	Fizioterapija pri ortopedskih obolenjih: bolečina v križu, bolečina v vratu, obraba sklepov, trn petnice, teniški komolec, priprava na operacije...
•	Urinska inkontinenca, nevrofizioterapija, fizioterapija obraza...
•	Terapevtski fitnes: po poškodbah in obolenjih, pred in po operacijah, fitnes za ženske, zrela leta, prekomerna teža...
•	Skupinske vadbe: pilates, aerobika TNZ, vadba za nosečnice, vadba po porodu, vadba za hrbtenico, vadba za ženske 50+, vadba za moške 50+, vadba za močnejše...
•	Power plate: vadba z osebnim trenerjem
•	Terapevtske masaže: klasična masaža, ročna limfna drenaža, terapevtska masaža hrbta, terapevtska masaža nog, refleksna masaža stopal...
26.09.2008
www.fizioterapija-grosuplje.si info@fizioterapija-grosuplje.si
Fizioterapija Grosuplje d.o.o.
Brezje pri Grosupljem 70 (Sončni dvori) 1290 Grosuplje GSM: 031 623 325
krajinski park
polje
ZELENE NOVIČKE RADENSKEGA POLJA
KRAJINSKI PARK RADENSKO POLJE SE JE PREDSTAVIL NA POMURSKEM SEJMU
V sklopu 46. kmetijsko živilskega sejema v Gornji Radgoni so se obiskovalcem predstavili tudi naravni parki Slovenije. Na povabilo Krajinskega parka Goričko smo zadnji dan sejma stojnico obložili s promocijskim materialom, ki predstavlja naravne lepote Radenskega polja.
Ustvarjalne delavnice na Boštanju
Od 18.9. do 29.8.2008 so na Grajskem vrtu Boštanj potekale ustvarjalne delavnice za otroke. Organizator delavnic, zavod za Kiparstvo, je s pomočjo Občine Grosuplje in CENTRA Grajski vrt Boštanj, izpeljal odlične in številčno zelo dobro obiskane delavnice. Otroci so v teh dneh ustvarjali z naravnim in odpadnim materialom (glina, mavec, porcelan, plastična embalaža, tetrapak, papir, plutni zamaški, zobotrebci, sadje, zelenjava), se igrali, plesali ter spoznavali območje Radenskega polja in pomen ohranjanja narave na tem območju.
Miša Pintarič
Poleg teh dveh parkov smo se na sejmu predstavili še: Krajinski park Kolpa, Krajinski park Logarska dolina, Regijski park Kamniško-Savinjske Alpe v ustanavljanju, Kozjanski park, Krajinski park Sečoveljske soline, Zavod RS za varstvo narave ter seveda Krajinski park Radensko polje v ustanavljanju.
Letošnji sejem v Gornji Radgoni je bil rekorden po številu obiskovalcev. Tudi na naši stojnici se je ustavilo veliko ljudi. Z zanimanjem so si ogledovali naše promocijske materiale in prisluhnili pripovedi o nastajanju novega krajinskega parka. Posebej jih je zanimala turistična ponudba v parku in občini Grosuplje nasploh. Zanimali so se za izdelke domače obrti, turistične kmetije, predvsem pa možnosti za izletniški turizem. Na sejmu v Gornji Radgoni smo uspešno predstavili Radensko polje in hkrati z njim tudi občino Grosuplje.
Leon Kebe
foto: Leon Kebe
Predstavitvena stojnica Krajinskega parka Goričko
Na letošnjem sejmu so organizatorji želeli poleg že tradicionalne ponudbe poudariti predvsem ekološko pridelavo hrane In turistično ponudbo. Na stojnici Krajinskega parka Goričko in Triglavskega narodnega parka, ki sta bila na sejmu prisotna vse dni, so se predstavili mali ponudniki, rokodelci, turistične kmetije, vinarji in biokmetije.
Če imate kakršno koli vprašanje nas lahko kontaktirate na spodnji naslov: CENTER Grajski vrt Boštanj d.o.o. Veliko Mlačevo 59, 1290 Grosuplje Uradne ure so vsak delavnik od 9:00 - 15:00, Telefon. 040 655 795 (Miša Pintarič), 040 655 796 (Leon Kebe), 040 655 797 (Tina Mikuš),
Faks: 01 786 50 32 ali 01 786 36 68 e-mail: info@grajski-vrt.si spletni naslov: www.radenskopolje,si in www.grajskl-vrt.sl
krajinski park
polje
>J
KOLEDAR DOGODKOV NA RADENSKEM POLJU
•	21.09.2008
PROSLAVA 08 200 OBLETNIC) KOPANJ
Svečana proslava ob 200-ti obletnici prihoda Franceta Prešerna na Kopanj. Proslava se bo odvijala na Kopanju in bo izpeljana v vsakem vremenu. Vsi zelo lepo vabljeni. Organizatorji so Kulturno društvo France Prešeren Račna (Olga Gruden 051 262 707), Krajevna skupnost Račna (Aleš Kastelic 051 609 801), Zveza kulturnih društev Grosuplje in Občina Grosuplje. Natančen program je objavljen na spletni strani www.radenskopolje.si
•	08.10.2008
Na pobudo lovske družine Taborska jama bo Jurij Us, dr. med., predaval o boleznih, ki jih prenašajo klopi. Predavatelj nas bo seznanil s klopnim meningitisom in boreliozo. Seznanili se bomo z možnostjo in načini okužbe, spoznali potek bolezni in posledice. Poseben poudarek pa bo na tem, kako se zaščitimo oz. varujemo pred temi boleznimi. Začetek predavanja bo ob 18:00, v galeriji Grad Boštanj. Vse informacije lahko dobite na telefonu 040 655 796 ali i nfo@ g rajski-vrt, s i
*	oktober 2008
TEČAJI TUJEGA JEZIKA V sredini oktobra bomo začeli z jezikovnimi tečaji. Izbirali boste lahko med tečaji angleškega, nemškega in francoskega jezika. Na voljo bodo začetni in nadaljevalni tečaji. Predprijave pobiramo na telefonu 040 655 795 ali misa.pintaric@ radenskopolje.si
*	november 2008
TEČAJ PLETENJA KOŠAR Na tečaju boste pod strokovnim vodstvom spoznali postopek izdelovanja košar. Naučili se boste kako spoznati, nabrati in pripraviti ves potreben material za izdelavo košare. Za zaključek pa boste pod skrbnim očesom mojstra tudi sami izdelali lično košaro. Predprijave pobiramo na telefonu 040 655 795 ali misa.pintaric@ radenskopolje.si
*	november 2008
Na tečaju boste spoznali skrivnosti vzgajanja bonsajev. Naučili se boste uporabljati tehnike, ki jih mora obvladati vsakgojitelj malih dreves. Vsak udeleženec bo na začetku tečaja dobil drevesce, ki ga bo s svojim delom spremenil v lep bonsaj in ga na koncu tudi odnese! domov. Predprijave pobiramo na telefonu 040 655 795 ali misa pintaric@radenskopolje.si
Restavratorske delavnice na Boštanju - prvi korak k obnovi Boštanjskega gradu
Grad Boštanj
Prvi teden v septembru so potekale na Grajskem vrtu Boštanj prve restavratorsko - raziskovalne delavnice, pod vodstvom mentorja mag. Ljubomirja Zidarja. Delavnice so del večletnega idejnega projekta obnove pročelja Boštanjskega gradu, ki siiši na ime »Obudimo Beli kamen«. Udeleženci so dokumentirali ostanke gradu Boštanj, spoznali osnove restavriranja, osnovne materiale kot so kamen, les in kovina ter si ogledali kamnoseško delavnico v Grosupljem in Restavratorski center v Ljubljani. Rezultat delavnic predstavlja elaborat, ki bo služiE pri nadaljnjem prizadevanju za oživitev tega, nekoč prelepega, gradu imenovanega tudi, VVeissentein - Beli kamen.
Celotni projekt »Obudimo Beli kamen« podpira Občina Grosuplje in ga izvaja Turistično društvo Boštanj pod vodstvom CENTRA Grajski vrt Boštanj.
Tina Mikuš in Miša Pintarič
30
oglasi
Grosupeljski odmevi
avgust / september - 8 / 9 / 2008
VRTNARIJA GROSUPLJE
031 /213-626 PRI GROSUPELJSKEM POKOPALIŠČU
SALFd.o.o.
Cesta na Krko n.h. Grosuplje
VABI K JESENSKIM OBISKOM OD 15. 9. 2007 DO 31.10.2008
Delovni cas: pon.-peiek od 8, dol2,h in od 13. do 1 Sh sobota 8.-14Ji
Jesen in zima sta lepi s pravimi cvetličnimi nasadi,
Kot vsako leto vam nudimo::
-	vse potrebno za ureditev vrtov
-	mačehe, trajnice, lončene krizanteme zemljo za presajanje, rezane krizanteme in aranžmaje za ureditev grobov.
SO BIVANJE Z NARAVO JE OSNOVA ZA PRIJETNO VZDUŠJE V VAŠEM DOMU IN VRTU.
IZDELAVA IN MONTAŽA
SENČILA
OVEN

•	ZA LUŽI JE
•	ROLETE •TENDE
■	LAMELNE ZAVESE
■	PLiSE ZAVESE
GSM: 031/679-079
HlTomaž Oven s.p.
'M p«vtE$|ti.;a5iiatfnaGonca Te!./fax: 01/7878-266
Marcel Gauchet ugotavlja:
»Humanizem zmaguje, toda pod njegovim okriljem se razvija brezčutno popačenje človekove človeškosti.«
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Grosupeljski odmevi
volilna priloga
Seznam kandidatov
za volitve poslancev v Državni zbor, ki bodo 21. septembra 2008.
3. VOLILNI OKRAJ IV. VOLILNE ENOTE
(sedež: Grosuplje), ki obsega območje občin: Grosuplje in Dobrepolje ter del občine Ivančna Gorica (večinski del občine Ivančna Gorica razen naselij: Radanja vas, Sobrače, Pusti Javor, Sela pri Sobračah in Vrh pri Sobračah)
1.	DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
VALENTINA VEHOVEC
roj. 29. 5. 1945 naslov: Lobček 2 poklic: gradbena tehnica delo: upokojena
2.	STRANKA SLOVENSKEGA NARODA (SSN)
MATIC NOVLJAN
roj. 8. 1. 1988
naslov: Zagradec pri Gros. 35 poklic: gimnazijski maturant delo: študent agronomije
3.	KRŠČANSKO DEMOKRATSKA STRANKA
dr. JANEZ GRUM
roj. 28. 10. 1946 naslov: Ljubljana, Studenec 13 poklic: univerzitetni profesor delo: profesor
4.	SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA IN SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE
IZTOK VRHOVEC
roj. 10. 11. 1976 naslov: Grosuplje, Jakhlova 13 poklic: absolvent ekonomije delo: vodja poslovalnice banke
5.	LIPA
NIKOLAJ ERJAVEC
roj. 2. 10. 1951 naslov: Stična 50 A poklic: socialni delavec delo: upokojenec
6.	ZELENI SLOVENIJE
ANA KASTELIC
roj. 21. 6. 1941 naslov: Velika Ilova Gora 1 poklic: krojačica delo: upokojenka
7.	NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA
JANEZ PAVLIN
roj. 7. 5. 1969 naslov: Ponikve 34 poklic: univ. dipl. inž. strojništva delo: župan
8.	ZARES - NOVA POLITIKA
UROŠ GRUDEN
roj. 1. 7. 1967
naslov: Mala vas pri Gros. 16 poklic: elektrotehnik delo: samostojni podjetnik
9.	SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
JANEZ JANŠA
roj. 17. 9. 1958
naslov: Grosuplje, Brinje c. I 55 poklic: diplomirani obramboslovec delo: predsednik vlade
10.	NAPREJ SLOVENIJA - NPS
MARJETKA SVETEK
roj. 19. 10. 1973 naslov: Št. Jurij 94 poklic: računovodja delo: direktorica
11.	SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS
BOJANA BEVC
roj. 13. 6. 1958 naslov: Grosuplje, Perovo 61 poklic: ekonomska tehnica delo: svetovalka
12.	LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
ZDENKA CERAR
roj. 17. 9. 1941 naslov: Grosuplje, Stritarjeva cesta 5 poklic: univ. dipl.pravnica delo: ministrica v pokoju
13.	SOCIALNI DEMOKRATI
NEVENKA ZAVIRŠEK
roj. 19. 10. 1952
naslov: Šmarje - Sap, Trdinova c.13 poklic: univ. dipl. pravnica delo: pravnica
14.	LISTA ZA ČISTO PITNO VODO
PAVEL REMEC
roj. 2. 7. 1949
naslov: Lj, Cesta II. gr. odr. 27 B poklic: voznik delo: upokojenec
15.	ZELENA KOALICIJA: ZELENA STRANKA IN ZELENI PROGRES
BOJAN DOLGOŠ
roj. 3. 12. 1956 naslov: Plešivica pri Žalni 30 poklic: komunalni inženir delo: kontrolor
16.	LPR - LISTA ZA PRAVIČNOST IN RAZVOJ
ANDREJA TRAVNIK
roj. 12. 11. 1979
naslov: Višnja Gora, Grintovec 41 poklic: fotografinja delo: fotografinja
Zdenka
CERAR
Moja poslanka, ker me bo zavzeto zastopala!
I LDS 2
LjudjeiJelamo Slovenijo i. volitve
/
Moje Ime je Zdenka Cerar. Rodila sem se v Ljubljani na Zaloški 13, vhSizgankl, mimo katere so topotali tanki. Hiša še vedno stoji. Z družino pa že 35 'et živ/m v Grosupljem, kjer sem tudi ob-(inska svetnica. Predsedujem Komisiji za pomilostitve, sodelujem v Komisiji za pravosodne izpite, pri Zvezi prijateljev mladine, Rdečem križu Slovenije, zelo rada se ukvarjam s športom. V stranko LDS sem se včlanila novembra 2004 in od tedaj delim z njo vse dobro in slabo. Članstvo mi je izkazalo čast in me kar dvakrat izvolilo za podpredsednico. Kot pravnica z bogatim/ izkušnjami, bivša ministrica in generalna državna tožilka, kot Športnica, mati, babica in prijateljica VF".I. kakšne pogoje za boljše življenje nam mora zagotoviti država. VEM TUDI, KAKO - pot je začrtana v programu Liberalne demokracije Slovenije. Uresničili ga bomo lahko le skupaj.
Tri temeljne točke mojega programa:
• Boljše gospodarjenje, zmanjševanje razlik med revnimi in bogatimi. Še naprej si bom prizadevala, da bo Slovenija napredovala v gospodarsko in socialno razvito državo. Nagrajevati moramo znanje, delavnost in poštenost.
■ Zdravje, izobraževanje in blaginja. Zaslužimo si vse pogoje za sodobno in kakovostno življenje. Prizadevala si bom za izboljša nje tako zdravstvenega kot izobraževalnega sistema, saj sta tudi ti področji ključni za našo blaginjo.
t Razvoj kulture In športa. Podpreti moramo dejavnosti, ki so osnova Jcatovosinega preživljanja prostega časa. Le na ta način lahko živimo polno, uspešno in resnično zadovoljno.
Kontakt
GSM: 031 392013 zd enkicerar iigrti arl.com Stritarjeva 5.1290 Grosuplje
Obkrožite kandidatko Zdenko Cerar, poslanko, ki vas bo pošteno zastopala!
"Verjamem v izkušnje in energijo Zdenke Cerar.
Prepričana sem, daje njena kandidatura prava priložnost za prihodnost!" Katarina Kresal
II
Eli
LDS
ljudje delamo Slovenijo www.lds.si
SVETNIKI LDS ENOTNI V PODPORI ZDENKI CERAR
Občani Grosupljega svet izvolili izmed znane posameznike,
so v občinski kandidatov LDS ki se ukvarjajo s
pomembnimi dejavnostmi na krajevnem, občinskem in državnem nivoju. Strokovno in z vsakomur razumljivimi argumenti se trudijo za napredek občine in kvalitetnejše pogoje za življenje občank in občanov. Za svojega pa štejejo tudi župana Janeza Lesjaka. Pravični ocenjevalci bodo priznali, da je občina v njegovem 10-letnem županovanju močno napredovala. Poznamo ga vsi, živi med nami in za nas.
Prav je, da bolje spoznamo tudi svetnike, ki soodločajo o usodi občinskih programov.
Na sliki od leve proti desni Vam predstavljamo zgoraj:
-	Jože Intihar, diplomirani inženir strojništva, predsednik Območne obrtne zbornice Grosuplje in poslanec Obrtne zbornice Grosuplje,
-	Franc Štibernik, dolgoletni svetnik, predsednik Planinskega društva Grosuplje in predsednik Društva borcev in udeležencev NOB,
-	Boris Legan, diplomirani ekonomist, vodja poslovalnice študentskega servisa v Grosupljem in član upravnega odbora Košarkarskega kluba Grosuplje,
-	Božidar Gabrijel, dolgoletni uspešen in priljubljen ravnatelj šole v Grosupljem, aktualni podžupan in predsednik Košarkarskega kluba Grosuplje.
Spodaj pa:
-	Sonja Boh, po poklicu kmetica, ki vodi lastno kmetijo in je predsednica društva podeželskih žena Sončnica ter članica upravnega odbora Območne enote kmetijsko-gozdarske zbornice Grosuplje,
-	Barbara Godec, članica mlade Liberalne demokracije, diplomirana poli-tologinja, opravlja še magistrski študij varstva okolja in je vaditeljica gimnastike v Grosupljem,
-	Zdenka Cerar, diplomirana pravnica, bivša ministrica in generalna državna tožilka, podpredsednica LDS Slovenije, svetnica in vodja svetniške skupine v OS občine Grosuplje,
- mag. Breda Škrjanec, magistra umetnostne zgodovine, profesorica sociologije in aktualna kustosinja v MGLC - ni članica LDS,
LDS je ponosna, da so ljudje s tako bogatim znanjem, izkušnjami in aktivnostmi - od mladih do upokojencev - dali na razpolago svoje sposobnosti in znanje v občinskem svetu občine Grosuplje. Posebej pa smo ponosni na številne somišljenike, ki javno ne izpostavijo svoje strankarske pripadnosti, na volitvah pa oddajo svoj glas za stranko LDS. Naj bo tako tudi tokrat!
Anka Fabjan
7 -14*	P	
		
-	«j	
		
	s?! V '	M
ZDENKA CERAR, odločna podpornica razvojnih projektov in napredka v občini Grosuplje.
Janez Lesjak
K
Rojen 1. julija 1967. Po izobrazbi "vegovec". Nekaj malega podjetniških izkušenj z začetka 90-ih let prejšnjega stoletja, krajši Čas tudi vodja Študentskega servisa v Grosupiju. Sicer pa celotno profesionalno pot bolj ali manj povezan s politiko, v kateri je že natanko 20 let.
Do konca leta 2007V LDS, sicer pa po vrednotah ZSMS-jevec za vedno. Sodeloval na različne načine, praviloma iz ozadja, v prav vseh volilnih kampanjah od leta 1990 naprej in ponosen na številne kandidatke in kandidate, ki so tudi z njegovo pomočjo iz novih obrazov postali soustvarjalci lokalne in državne politike. V prvem mandatu občinskega sveta občine Grosuplje tudi občinski svetnik. Zdaj spet v podjetniških vodah, vendar v tesnem stiku z novo politiko, z Zares novo politiko.
Uroš Gruden
Ključne razvojne možnosti?
1.	Nameniti več sredstev za razvoj komunikacijske infrastrukture, do sedaj močno zapostavljeni Obijubljanski regiji
2.	Izpolniti obveznosti države na področju voda in sanirati sedanjo veliko poplavno ogroženost Grosuplja s primestjem
3.	Zvečati delež države pri financiranju projektov na področju šolstva, kjer je do sedaj država naš okraj močno zanemarjala
4.	Vzpostaviti učinkovit in delujoč sistem pomoči razvoju in ohranjanju kmetijstva ter kulturne krajine.
Zakaj Zares?
V politiko sem sprva prišel, marsikdo bi lahko reke!, z nekoliko idealističnim stališčem, daje politika najboljši način za urejanje javnih zadev. Da je od ljudi za ljudi. To menim še vedno. Verjamem in vem, daje Zares stranka, kije voljna in sposobna našemu političnemu prostoru vrniti kredibilnost in vnesti novo, pa vendar izvorno, kvaliteto v politiko.
Slovenija 2020?
Slovenija je že in bo do leta '20 tudi ohraniia svoj položaj dežele, v kateri je lepo živeti. Naše naravne danosti moramo predati zanamcem nedotaknjene, hkrati pa razvijati naše intelektualne in komunikacijske potenciale.
Pri tem moramo paziti, da nas pohlep po kratkoročnih hitrih zaslužkih ne sme odvrniti od sicer nekoliko težjih, a dolgoročno pravilnih odločitev.
Slovenija mora biti dežela, kjer je življenje kvalitetno, zanimivo, zabavno, mora biti kraj, kjer je lepo imeti otroke in kjer je mogoče mirno pričakati jesen življenja.
Gregor Golobic
Uroš Gruden je politik, ki jemlje politiko zares že bistveno dlje, kot obstaja stranka s tem imenom. Ve, da ljudje ne živijo od visokoletečih besed in zvenečih obljub, ampak od dejanj, od upoštevanja njihovih, stisk, ambicij in pričakovanj. Po eni strani vedno na terenu, med ljudmi, nikoli nad njimi, po drugi pa samozavestno do t.i. politike in politikov, zavedajoč se, da tudi najvišje drevo črpa moč iz tal, na katerih rase-to je Uroš Gruden, kandidat stranke Zares za poslanca Državnega zbora. Nase polno zaupanje ima, prav tako dostojnost in verodostojnost, kiju vsi pričakujemo od ljudi, ki naj bi bili naši predstavniki. Zato verjamem, da bo prepričal mnogi tistih, ki so za drugačno, novo politiko po meri ljudi.
»Od osamosvojitve Slovenije ima Grosuplje poslanca v državnem zboru, a za domači kraj je v vseh teh letih narejenega bore malo. Le kdo bi bolje lahko zastopal interese in potrebe krajanov, kot nekdo ki preko dve desetletji deluje in ustvarja doma, v domačem kraju. Uroš je prava oseba.«
Dejan Stančevič - Stanac predsednik 00 Zares Grosuplje
dr. Matej Lahovnik
»Uroša zelo spoštujem, ker vedno drži besedo, predvsem pa svojo energijo raje namenja reševanju vsakodnevnih življenskih problemov ljudi, kot pa nepomembnim sporom. Nikoli ni med najbolj glasnimi, ampak zato vedno med nabolj delavnimi. In takšnih ljudi nam v slovenski politiki najbolj primanjkuje.«
»Zakaj Uroš? Oba izhajava iz podobnih okolij. Imava podobne življenjske nazore, ki v ospredje postavljajo človeka, ne glede na njegovo vero in pripadnost. Uroš je človek, vreden zaupanja, ki se stvari loteva sistematično in načrtno. Nič ne prepušča naključju in se drži danih obljub. Verjamem in zaupam mu!«
Irma Pavlinič Krebs
Kontakti:
041 697 300 uros.gruden@zares.si www.urosgruden.si
Naročnik: Zares ■ nova politika. Trg prekomorskih brigad 1, rooo Ljubljana

Dr. Janez Grum
1.	Ali se lahko predstavite (starost, kraj bivanja, izobrazba, poklic, stan, število otrok, trenutno delovno mesto, dosedanje politične izkušnje)?
Rojen sem leta 1946, poročen in oče treh otrok. Živim v Ljubljani. Po izobrazbi sem dr. znanosti s področja strojništva, vrsto let zaposlen kot redni profesor na strojni fakulteti. Imam zelo obširno mednarodno bibliografijo, bogat raziskovalni opus na področju obdelave materialov in sem pisec gradiv za študij študentov strojne fakultete. Na svoji poklicni karierni poti sem bil član v več kot 20 mednarodnih združenjih Evrope, Amerike vključno z vodstvenimi funkcijami. Sedaj kot aktivni član delam v šestih mednarodnih komisijah in odborih v Ameriki in Evropi; sem tudi recenzent v 22-tih domačih in tujih znanstvenih revijah.
Ker sem se v svojem življenju posvečal raziskovalnemu in pedagoškemu poklicu, nimam večjih političnih izkušenj; zavedam pa se, da je javno delovanje tudi pomembno, saj nam daje možnost, da sodelujemo pri izboljšanju našega skupnega življenja.
2.	Ali lahko na kratko predstavite volilni program?
Volilni program Krščansko demokratske stranke (KDS) je usmerjen na vsa področja družbe. Med pomembnejše točke glede, na svojo vlogo, želim izpostaviti: - zavzemamo se za šolo, ki ne bo dajala samo znanja, temveč bo mlade ljudi tudi vzgojila v kreativne, podjetne, pogumne in socialno čuteče soljudi, ki bodo poznali
svoje zmožnosti in omejitve, znali in hoteli prevzeti odgovornosti zase in za druge, ter bodo sposobni uživati in nadaljevati življenje v vseh okoliščinah; vrnili bomo dostojanstvo učiteljskemu poklicu in zagotovili večjo pluralnost in odprtost organiziranosti šolskega sistema; povezovanje šolstva in gospodarstva je ključ za gospodarski razvoj;
-	temelj za gospodarski razvoj in za višji standard je znanje, ki mora biti dostopno vsem; Slovenija lahko konkurira z gospodarstvom, ki ga zaznamuje visoka dodana vrednost;
-	prizadevali si bomo za oblikovanje državnega sklada najemnih stanovanj za mlade družine; v ta namen jim bomo omogočili zadružno izgradnjo družinskih hiš na zemljiščih v državni lastnini, ki jih zdaj upravlja sklad kmetijskih zemljišč in gozdov;
-	v KDS se zavzemamo za večjo svobodo samostojnega ustvarjanja, da bo delo vrednota, ki bo tudi pošteno plačano; zavedamo se, da lastnina obvezuje in je vsakdo, ki ima veliko, to dolžan uporabiti na način, ki pomaga tudi drugim tako, da ustvarja nova delovna mesta; trdno smo odločeni zagotoviti tržno konkurenco, preprečevanje monopolov in kartelnih dogovorov;
-	pošteno delo, pošteno plačilo in prizadevnost je ključ za zmanjšanje revščine, vse to pa mora temeljiti na znanju. Tudi red in pravičnost pri razdeljevanju socialnih pomoči bi pomagala pri zmanjševanju stopnje revščine v Sloveniji;
-	državljani si zaslužijo boljšo javno zdravstveno službo; naše zdravstvo zlasti javno je slabo organizirano, drago
in neučinkovito, čeprav si mnogi zdravniki po svojih močeh prizadevajo, žal pa so nekateri z iznajdljivostjo naredili zase predvsem dober posel; skrb za zdravje človeka, in to vsakega državljana, mora biti v ospredju in to bomo naredili predvsem z dobro javno zdravstveno mrežo v kateri ne bo prepletanja javnega in zasebnega na istem mestu;
-	država mora postati prijazna do družine; zavzemam se za razmere, ko se bodo državljani brez strahu odločali za sprejem novega življenja v svoje družine in bodo spoštovali in cenili navzočnost ostarelih in bolnih v svoji sredi; podpiramo družino kot najboljše mesto za zdravo in srečno sobivanje otrok, staršev in onemoglih ter ostarelih članov družine;
-	zavzemamo se za svobodo posameznika, odgovornost do sočloveka, sprejetost, ljubezen, strpnost, ki so kot temeljne vrednote skoraj izginile iz našega življenja.
Predvsem pa želimo povečati veselja do življenja, ki ga v Sloveniji primanjkuje, kar se kaže v našem odnosu na cesti, pri samomorih in nizki rodnosti.
2. Katere tri probleme v Grosupljem bi kot poslanec najprej poskušali rešiti?
-	vsem zagotovitev optičnega omrežja;
-	izgradnja domov za ostarele na način manjših skupnosti in sobivanja generacij;
-	zagotovitev razvoja podjetniških in zaposlitvenih iniciativ v občini, da se soseske ne bodo spreminjale le v spalna naselja.
Grum
JanezJanša
zaupanje, ki ste mi ga pred štirimi leti namenili v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje sem sprejel z vso odgovornostjo. Za nami so štiri leta trdega dela, ko je Slovenija dobro odgovorila na lasten razvojni izziv. V teh štirih letih, se je Slovenija razvijala hitreje kot kadarkoli doslej, Evropi in svetu pa smo dokazali, da smo sposobni voditi družino 27 evropskih držav.
Danes se s ponosom oziramo na prehojeno pot. Slovenija je uspešna, zdrava in ambiciozna država. Imamo trdno in močno gospodarstvo. Gospodarska rast in traj-nostni razvoj pa sta osnova blaginje. Več kot ustvarjamo, več bomo lahko delili.
Vesel sem, ker smo v tem mandatu veliko postorili tudi v naši bližnji okolici. Več denarja smo namenili cestni infrastrukturi, dostopnosti zdravstvenih storitev, znanju in izobraževanju, znižali smo davke in pocenili delova-
nje države. Izboljšali smo poslovno okolje za mala in srednja podjetja, ki jih je v naših občinah največ, znižali brezposelnost, ustvarili smo pogoje za povečanje rodnosti in odpravili na stotine administrativnih ovir.
V preteklih štirih letih smo zasejali veliko novega. Veliko pa je še potrebno postoriti. Imamo znanje, izkušnje, odlično ekipo in voljo, da še bolj intenzivno delamo za razvoj naših krajev, za razvoj Slovenije.
		Slovenija je na pravi poti. Nadaljujemo skupaj.	JanezJanša Predsednik SDS
SDS	Slovenska demokratska		rr
	stranka		v \J
			
www.sds.si/janezjansa • janez.jansa@sds.si			
Slovenska
demokratska
stranka
Janezjansa
Slovenija na pravi poti
Nadaljujemo skupaj
Spoštovani sokrajani!
V tej volilni prilogi imam najboljšo možnost, da se Vam predstavim in pritegnem Vašo pozornost.
Moje ime je
Matic Novljan,
rojen sem leta 1988 v Ljubljani, živim pa v občini Grosuplje. Sem povprečen državljan, politika me je pritegnila že zgodaj. Tisti, ki me poznate, veste, da sem preprost fant. Od množice me verjetno ločuje to, da si želim in vem, da lahko našo državo izboljšamo. Nočem živeti po načelu »que sera, sera«. Mnogi bi se vprašali, kako to, da tako mlad človek kandidira v Državni zbor. Odgovor je zelo preprost. Zadnjih nekaj let bolj spremljampolitikointakosose lepotrdile moje domneve, da so predstavniki vseh trenutnih parlamentarnih strank enaki. Veliko govorijo, malo povedo; ogromno obljubljajo, nič pa ne naredijo. Stanje v Sloveniji se naglo poslabšuje in zato, sem se odločil kandidirati kljub moji mladosti.
Morda za stranko, na katere listi kandidiram, še niste slišali, temu se ne čudim, čeprav ima naša stranka veliko članov po vsej Sloveniji in tudi kandidira na vsakem koščku slovenske zemlje, namerno doživlja medijsko blokado večine t.i. »velikih« (Delo, Dnevnik, Večer, POP TV...) medijev. Zamolčijo jo tudi na nacionalnem mediju, kljub temu, da so po zakonu dolžni nameniti zunajparlamentarnim strankam vsaj eno tretjino (1/3) medijske pozornosti v volilni kampanji. Ker smo domoljubna stranka poštenih ljudi in idealistov, nismo podkupljivi in dovzetni za gnile kupčije, zato se nas parlamentarne stranke bojijo kot hudič križa. Iz tega razloga nam uredniki t.i. »velikih« medijev, ki so vsi po vrsti strankarsko opredeljeni in obremenjeni, ne namenjajo medijskega prostora, ki si ga kot stranka, ki deluje za dobrobit naroda, zasluži. Toliko o medijski svobodi. Prav zato bom v tej predstavitvi povedal več o stranki, kot o sebi. Dejstvo, da kandidiram pri Stranki slovenskega naroda (SSN),
STRANKA SLOVENSKEGA NARODA
ni naključje. Z opazovanjem razmer v državi sem videl, da prav vsi problemi izhajajo iz nesposobnega političnega vodstva. Rešitve za probleme sem si že nekako predstavljal, ko pa sem videl program SSN in vrednote, ki so skoraj identične mojim, sem spoznal, da je to stranka zame. Vsa moja pričakovanja so se uresničila takrat, ko sem srečal strankarske kolege, ki so takšni, kot se predstavljajo, pošteni in preprosti, vse pa združujejo skupna skrb za narod in želja po boljši državi! Ponosen sem, da sem del tega kolektiva, del te stranke. Čeprav si lahko prav vse o naši stranki preberetenanaši spletnistraniwww.ssn. s[ je izrednega pomena, da poudarim: mi nimamo nikakršne zveze z Jelinčičevo stranko, ravno nasprotno. Kljub temu da se marsikomu zdi ime podobno, se močno razlikujemo od njega in z njim ne želimo imeti opravka.
V enem stavku lahko pojasnim, za kaj se trudimo v naši stranki:
»Za vse, kar je dobro za slovenski narod in našo slovensko državo.«
Bistvo našega programa je ustvariti takšno Slovenijo, ki bo:
-	Svobodna država,
osvobojena vseh spon, ki nas vežejo še iz časov fašizma, nacizma in komunizma, vse do današnjega evropskega glo-balizma, tako v individualnem kot v narodnem smislu.
-	Pravna država,
v kateri slovenski narod ne bo zapostavljen. Določene konfliktne manjšine pane bodo več privilegirane, kjer bomo VSI enaki pred zakonom!
-	Demokratična država,
ki bo utemeljena na izpričani izvirni slovenski karantanski demokraciji, katere vrednote so zapisane v slovenskem zgodovinskem spominu, kot tudi v spominu dveh drugih demokratično naprednejših držav, ki sta črpali ideje iz karantanske demokracije (ZDA in Francija).
-	Socialna država,
ki bo pošteno skrbela za vse državljane in jim zagotavljala ugodne pogoje za napredek, razvoj ter življenje. Posebno skrb bomo posvečali invalidom in socialno šibkim ljudem.
-	Ekonomsko uspešna država,
z zagotovljenim tržnim gospodarstvom na enakopravnih osnovah in s podjetniškim optimizmom, brez monopolov in z ustreznim deležem čistih tujih vlaganj, ki bodo zagotovila zdravo konkurenco in zadostno število prostih delovnih mest. Potrebno bo razvijati tudi specifično slovensko turistično ponudbo in slovenskemu kmetijstvu zagotoviti nemoten prostor (plasma) za svoje proizvode na slovenskem trgu.
-	Zdrava in ekološka država,
v kateri bosta v ospredju tako zdravje državljanov, kot tudi zdravje okolja v katerem živimo.
-	Varna država,
v kateri se bomo počutili varne, tako državljani posamezniki, kot tudi slovenski ljudje v domovini, Slovenci po svetu pa jo bodo sprejemali kot pravo narodno matico.
-	Kulturna država,
katere poslanstvo bo, predstavljati kulturne dosežke slovenskih avtorjev in slovenskega naroda v celoti doma in po svetu.
Mene osebno še posebno zanima daljnosežen načrt za razvoj naše države, zlasti na področju kmetijstva. Slovenija, zahvaljujoč nespametni urbanizacijski politiki, nikoli več ne bo samostojna. Prehranska varnost ne more biti več zagotovljena, zato sem mnenja, da je potrebno takoj sprejeti vse ukrepe za zaščito preostale rodovitne zemlje. V Sloveniji moramo nujno zagotoviti spoštljiv odnos do rodovitne zemlje tako v zavesti posameznikov, kot v zakonodaji. Rodovitna zemlja je poleg pitne vode, najnujnejši element svobodne države!
^OVENS*^
Stranka slovenskega naroda ima za svoj simbol Knežji kamen. Ta simbolično predstavlja starodavno slovensko identiteto, predvsem pa državnost in hkrati z njo tudi samobitnost in izvirno politično kulturo. Knežji kamen predstavlja središče slovenskega demokratičnega obreda, ki je v svetovnem merilu brez primere. Slovenski obred ustoličevanja je temelj pogodbene teorije o prenosu pravice vladanja iz ljudstva na vladarja. Ta prva izvirno slovenska demokracija je bila tudi več kot tisoč let kasneje osnova in vodilo prvi moderni demokratični ustavi, to je ustavi ZDA. Tisoč let kasneje je bila slovenska demokracija v novi preobleki označena za moderno in napredno, kar je osupljiv in dih jemajoč podatek. Da je biti preveč napreden nevarno, vemo tudi iz sedanjosti, zato je bila slovenska oblika demokracije deležna hudih
pritiskov tujih, agresivnejših in v političnem pogledu manj naprednih narodov. Četudi je postala kasneje oblast dedna in je bilo ustoličevanje le še običaj, so naši predniki pri njem vztrajali vse do leta \k\k, in prav vsa ustoličevanja, od prvega, do zadnjega, so potekala izključno v slovenskem jeziku.
Spoštovane volivke in volivci, pozivam Vas, da se ne udeležite volitev zato, ker naj bi to bila državljanska dolžnost. Niti ne glasujte za določenega kandidata zato, da ne bi zmagal drugi. Zavedajte se svoje moči! Državljani smo izvirni nosilci suverenosti in to lahko uresničimo pravz glasovanjem na volitvah. Glasujte za nas, saj smo edini, ki nas
ZDRUZUJE SKRB ZA NAROD!
6o
iz župnij, kultura
Grosupeljski odmevi
avgust / september - 8 / 9 / 2008
V mojem srcu je prostor za vse ljudi
Janez Pavlin,
kandidat za poslanca v Državni zbor.
Kandidiram, ker menim, da lahko s svojim dosedanjim delom, izkušnjami in sposobnostmi veliko naredim za svojo domovino, da bom znal zastopati in zagovarjati aktualne teme v tem volilnem okraju, ker dobro poznam problematiko, seveda skupaj s pomočjo zavzetih članov N.Si in tudi drugih državljanov, ki si iskreno prizadevajo za razvoj naše prelepe Slovenije.
Država mora delovati racionalno in strokovno ter mora vedno delovati v javnem interesu. Pomembna je transparentnost, ki mora delovati na očeh javnosti in o svojem delu tudi objektivno poročati na način, ki je dosegljiv in razumljiv večini. Edino merilo uspešnosti je zadovoljstvo državljanov.
Od ostalih kandidatov se ločim po tem, da gradim na vseh ljudeh in skupnostih. In to sem že dokazal in to še vedno dokazujem. Vaš glas razumem kot potrditev pravilnosti mojega zaupanja Vam. Zavedam se, da je moja naloga v povezovanju vseh nas v enakopravne državljane. Prihodnost torej gradim na Vas, ljudeh. Zato, ker me boste izvolili Vi, volivke in volivci, in ne država.
Neprestano spoznavam nove strokovnjake in ljudi dobrega srca, ki me dopolnjujete tam, kjer sem nepopoln. Z veseljem sprejmem, poslušam in se pogovorim z vsakim človekom. 0 pravilnosti mojega načina dela, življenja in vizije pa odločate tudi Vi na volitvah.
Zato pojdimo vsi na volišča in se odločimo za začrtane poti.
Kvaliteta življenja je v največji meri odvisna od sodelovanja vseh ljudi, zato se moramo sami organizirati in večje ko je sodelovanje v posamezni skupnosti, večji so tudi uspehi. Primerov, da znamo in smo sposobni to uresničevati tudi v prihodnje, je dovolj. Veliko nas je. Vsi smo Vam na voljo, da kogarkoli od nas vprašate, kar Vas zanima in skupaj bomo našli odgovor. Zahvaljujemo se vsem, ki nas v našem prizadevanju, da bi naredili Slovenijo še boljšo, podpirate in s tem pomagate tako naši stranki N.Si - NOVA SLOVENIJA — Krščanska ljudska stranka kot meni kandidatu za poslanca v DZ.
Volilcem moram povedati, da gre za resno odločitev, da gre za pomembno razvojno obdobje, ter da Nova Slovenija potrebuje Vašo jasno podporo in odločitev na volitvah. Torej nam samo dober rezultat daje možnost, da državo Slovenijo odločno popeljemo naprej.
Ostanimo na nivoju zahtev, pričakovanj ter napravimo korak, korak, ki odmeva. Pokažimo, da lahko zmoremo še več in boljše. Drage državljanke, državljani, prihodnost je v Vaših rokah. Torej boste 21. septembra odločali o tem, kakšna bo prihodnost naše prečudovite države Slovenije.
Torej resno, odgovorno v novo obdobje, z novo svežino, mladostno zagnanostjo in strokovnostjo.
Povej naprej. - Hvala.
Rojen: 7. 5.1969
Kraj bivanja: Ponikve 34, Občina Dobrepolje
Šolanje:
-	OŠ Dobrepolje
-	Srednja šola za strojništvo v Ljubljani
-	Fakulteta za strojništvo v Ljubljani (smer konstrukcija in gradnja strojev)
-	Ekonomska fakulteta v Ljubljani (podiplomski študij v teku, smer operacijske raziskave)
Izobrazba: Univerzitetni diplomirani inženir strojništva Dosedanja zaposlitev:
-	Učitelj matematike, fizike, računalništva na OŠ Dobrepolje
-	SCT Mehanizacija, vodja oddelka
-	SCT d.d., Inženiring za podizvajalska dela, komercialni vodja
-	Občina Dobrepolje, župan
Ostale dejavnosti:
-	Predsednik skupščine JKP Grosuplje
-	Porotnik
-	Predsednik Tarok društva Ljubljana
-	Aktivni član v Turističnem društvu Dobrepolje
Hobiji:
-	Fotografija (dve samostojni razstavi - ob svetovnem prvenstvu v biatlonu na Bledu in fotoreportaža iz Izraela)
-	Šport (kolesarjenje, tenis, tek, smučanje - učitelj alpskega smučanja I)
-	Konjereja (sodnik galopskih dirk)
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Grosupeljski odmevi
volitve 2008
43
NASLEDNJI KORAK ...
Še boljša Slovenija!
Podjetna, varna, dežela vrednot ...
Slovenija je v preteklih štirih letih storila ogromen korak naprej v svojem razvoju, k čemur so z uspešnim in predanim delom na ključnih ministrstvih prispevali tudi ministrice in ministri Nove Slovenije.
Toda razvoj je nikoli končan proces, zato tako Slovenija kot tudi Nova Slovenija v tem trenutku stojita pred novimi izzivi.
Kaj torej želimo v prihodnjih štirih letih?
N.Si se pripravlja na prihodnost. Država mora delovati kot servis državljanov in postati njihov partner. Zagovarjamo pravno državo, kjer zakoni ne zavezujejo samo državljanov, temveč tudi vlado, javno upravo in pravosodne organe, ki nimajo pravice odločati, ali zakone upoštevati ali ne. Vlada mora biti odgovorna javnosti in vsem državljanom, ne samo volivcem vladnih strank. Zavzemamo se za profesionalizacijo, racionalizacijo in depolitizacijo državne in javne uprave ter pravosodja. Zavzemamo se za učinkovito sodstvo, da bi dosegli sojenje v razumnih rokih, enakost pred zakonom. Podpiramo skladen regionalni razvoj in prizadevanje, da bi z davčnimi spodbudami in ustrezno razvojno politiko izenačevali razmere za življenje in delo v vsej državi. Sprejemamo zavezo, da se državljanom v vseh delih Slovenije omogočijo prometna, energetska in komunikacijska infrastruktura, oskrba, osnovno izobraževanje, nujna zdravstvena pomoč in druge osnove za življenje in delo. Zavzemamo se za razmere, ko se bodo državljani brez strahu odločali za sprejem novega življenja v svoje družine in bodo spoštovali in cenili navzočnost ostarelih in bolnih v svojem okolju. Država mora postati prijazna do družine. V Novi Sloveniji bomo uveljavili pobude civilne družbe za šolo po meri človeka na vseh stopnjah. Vrnili bomo dostojanstvo učiteljskemu poklicu in zagotovili večjo pluralnost in odprtost organiziranosti šolskega sistema. Vsocialni politiki se zavzemamo za solidarnost, povezano z odgovornostjo, in podpiramo vzajemnost med zavarovanci. V zdravstvu se zavzemamo za izboljšanje zdravja državljanov, za skrajšanje čakalnih vrst in za utrditev finančne trdnosti sistema brez občutnega povečanja prispevnih stopenj.
TOREJ V OBDOBJU 2008 -2012 ŽELIMO USTVARITI:
-	PODJETNO IN USPEŠNO SLOVENIJO
-	VARNO SLOVENIJO
-	SLOVENIJO KOT DEŽELO VREDNOT
Naša beseda velja.
Ne dajemo obljub, ki jih ne bi mogli uresničiti.
Vesel sem dosežkov Nove Slovenije v tej vladi. Dokazali smo, da zmoremo, da nas ni strah niti največjih izzivov in odgovornosti. Od tukaj - naprej! Veliko je še za postoriti, dokončati ... Okoliščine v svetu se dokaj hitro spreminjajo, terjajo odgovore. Slovenija potrebuje stranko, ki se je sposobna prilagajati in obenem delovati v skladu z vrednotami.
Nova Slovenija je takšna stranka. In ima odgovore!
Valentina Vehovec
Kandidatka Demokratične stranke upokojencev Slovenije na državnozborskih
volitvah
1945, Lobček ,Grosuplje gradbeni tehnik, upokojenka
predsednica občinskega odbora DeSUS Grosuplje
predsednica Krajevne skupnosti Mlačevo - tretji mandat
predsednica Ženskega pevskega zbora Lastovke
članica Društva podeželskih žena Sončnica
POSEBNO SI BOM PRIZADEVALA ZA BOLJŠI JUTRI NA OBMOČJU OBČIN GROSUPLJE, IVANČNA GORICA IN DOBREPOLJE.
DeSUS
Demokratična stranka upokojencev Slovenije
Če so vas razočarali na levi in desni še vedno ostaja rešitev. DA BOMO ŽIVELI BOLJE VOLITE DeSUS!
Z vašo pomočjo ne bomo spremenili sveta, bomo pa preprečili bodoči vladajoči eliti, da bi sprejela škodljive ali slabe odločitve za nas in naše potomce.
POSLANCI STRANKE DESUS SE BOMO V DRŽAVNEM ZBORU ZAVZEMALI ZA:
1.	POKOJNINE so zaslužene, zato so ekonomska kategorija. Zavzemali se bomo za realno rast pokojnin in zvišanje najnižjih pokojninskih prejemkov, kar bomo dosegli s spremembo pokojninskega in invalidskega zakona,
2.	PROTI PRODAJI DRŽAVNEGA PREMOŽENJA! Zahtevali bomo, da bo sprejet zakon, ki bo omogočil, da se dohodke od prodaje državnega premoženja prenese v pokojninsko blagajno.
3.	ZDRAVSTVO - ohraniti se mora javno zdravstvo. DeSUS se bo zavzemal, da bo zdravstveno varstvo dostopno vsem državljanom.
4.	SOCIALNA POLITIKA mora zagotoviti večji delež v javni blagajni za socialne transferje, da bi olajšali življenje najrevnejših in socialno ogroženih državljank in državljanov. Zavzemali se bomo za večjo skrb za ostarele, bolne in invalide.
5.VSEM	JE POTREBNO ZAGOTOVITI ENAKE MOŽNOSTI! Otrokom in mladim zagotoviti enake možnosti rasti, izobraževanja, razvoja in zaposlitve, ko odrastejo. Stranka se zavzema za enakopraven položaj žensk v družbi na vseh področjih, saj imamo zastopanost žensk v politiki na zadnjem mestu v Evropski uniji.
Tretje življenjsko obdobje mora postati za vse, ki to zmorejo in želijo, delovno intenzivno, ustvarjalno in plodno.
6.	DeSUS ZA PRIJAZNO SLOVENIJO! Prijazno Slovenijo bomo imeli, če se bomo skupaj zavzemali za pravičnejšo razdelitev ustvarjenega družbenega dohodka in socialno državo.
Za DeSUS je socialna država pravica in nujnost, socialno prijazna družba pa vrednota prihodnosti.
DeSUS
Demokratična stranka upokojencev Slovenije
Iztok Vrhovec
i

Spoštovani, naj vam bo moje razmišljanje izziv za novo podobo okolja, v katerem skupaj živimo. Naj bo to Slovenija, Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, regija, soseščina, družina, prijatelji -v vsem smo vedno skupaj s srcem. Spremenimo srčno smer poti. Izberimo korak s časom in utrdimo novo gaz pred vsemi drugimi. Slovenska ljudska stranka želi prihodnost graditi skupaj z mladimi. Ne samo mladimi iz svojih vrst, temveč širše. Upati si nekaj več kot drugi. Drzno, smelo, a odgovorno. Zaupati novim obrazom. Jim ponuditi priložnost.
Danes.
Gremo v akcijo! Še je čas!
Želim postati poslanec, na katerega
boste ponosni, ker:
•	boste lahko redno spremljali rezultate mojega dela
•	bom pokazal vse, kar zmorem z veliko optimizma in mladostne energije
•	rad sprejemam izzive in svoje delo odgovorno opravim do konca
•	bom ostal vaš sosed, sokrajan in sogovornik
•	se zavedam, da imamo lahko boljšo politiko le z novimi in neobremenjenimi ljudmi

vsaifas»!
ocenijo neko prelomnico, ko je po-aupati odgovorno nalogo ljudem, ki ejali^vdobro vseh in bodo sposobni
Štiri leta so prekratka, da bi se učili od začetka. V SLS to vemo. Soustvarjamo zgodovino slovenskega naroda od samega nastanka stranke in smo prepričljivi zmagovalci lokalnih volitev. Naš uspeh je skrit v preprostem receptu: Smo ljudska stranka in to jemljemo dobesedno. Naši kandidati, ki jih odlikujejo delavnost, izkušenost, srčnost, prizadevnost in ugled, znajo veliko narediti brez velikih besed.
Tudi nam je dovolj praznih političnih gesel in marketlnških fraz. Napihnjenih afer, ki nas vodijo stran od pravne države in spominjajo na metode bivših režimov. Naši cilji so jasni, V preteklosti smo dokazali, da znamo In zmoremo. Da imamo ideje in rešitve. Dokazali smo, da smo lahko prvi in najboljši. Z izkušnjami in znanjem smo napisali program, ki zagotavlja, da bomo živeli v družbi srečnih in zadovoljnih ljudi.
□a dosežemo ta cilj, moramo storiti le eno - iti v akcijo!
S
www.iztok-vrhovec.si tet: 070 259 059
Več novic In dogodkov
lahko najdete na moji spletni strani www.iztok-vrhovec.si.
6 Razlogov zakaj voliti SLS:
•	Ker je SLS stranka, ki se v polnem pomenu besede zaveda svojih korenin in zgodovinskih okoliščin, v katerih je nastala kot prva demokratična tvorba. To demokratično tradicijo in ljudskost neguje skozi odort in sproščen dialog med svojimi člani ves čas svojega delovanja, za razliko od drugih avtoritarnih konkurenčnih političnih strank.
•	V SLS smo tisti, ki rešujemo probleme prav na nivoju, ki se neposredno dotika vitalnih problemov fjudi. Smo prepričljivi zmagovalci lokalnih volitev. Ta uspeh je skrit v preprostem receptu: Smo ljudska stranka in to jemljemo dobesedno.
•	SLS je skozi zgodovino vsidrana v ljudeh po projektu mostograditeijstva. Z Bojanom Šrotom kot novim predsednikom in skupnim nastopom z SMS na letošnjih volitvah je dokazala, da to povezovanje jemlje odgovorno. V SLS ne predalčkamo ljudi in jih za poceni politične točke ne etiketiramo. Ljudi ocenjujemo po njihovih potencialih,
•	Aktualno politično dogajanje je pokazalo, da je SLS pravzaprav edina resna alternativa na desni sredini.
•	S svojo ministrsko ekipo smo tvorno sodelovali pri ključnih projektih tega mandata. Ob tem pa i v afere, ki so politično pretresle Slovenijo v zadnjih nekaj letih.
•	Slovenci smo narod gospodarjev - ne pozabimo tega. Kar seješ, to žanješ. Zaupajo nam potomci naših prednikov.
Nevenka Zaviršek
^ Odgovornost za spremembe!
Ne venka Zaviršek
kandidatka Socialnih demokratov
Nevenka Zaviršek, z dekliškim priimkom Rozman, je bila rojena 19.10.1952 v Ljubljani in vseskozi živi v Šmarju - Sapu. Je poročena in mati treh otrok.
Po izobrazbi je univerzitetna diplomirana pravnica, diplomirala je leta 1976 na Pravni fakulteti v Ljubljani. Prva leta službovanja je delala kot pravnica v gospodarstvu, nato pa je kariero nadaljevala najprej v občinski in kasneje v državni upravi. V takratni občini Grosuplje, ki je obsegala sedanje občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, je bila dva mandata članica Izvršnega sveta in načelnica za občo upravo in proračun. Takrat je Zavirškova dobro spoznala in uspešno reševala številne lokalne probleme, ko je skupaj z občinskim vodstvom skrbela za razvojne usmeritve občine pri prostorskem načrtovanju, izgradnji infrastrukture, razvoju obrti in malega podjetništva ter nujnih investicijah na področju družbenih dejavnosti.
Zaposlitveno kariero je Zavirškova nadaljevala v javni upravi, kjer je še danes zaposlena. V državni upravije bila Zavirškova zaposlena več kot sedemnajst let. Bila je svetovalka Vlade RS, podsekretarka v Uradu za organizacijo in razvoj uprave, pred tem pa deset let v Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve svetovalka ministra.
Kandidatka je članica Statutarno-pravne komisije občine Grosuplje, sodnica porotnica na Višjem sodišču v Ljubljani, predsednica Komisije za ugotavljanje podlag za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, članica Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS ter članica izpitne komisije za državni pravniški izpit na Ministrstvu za pravosodje.
Socialni demokrati in drugi poznamo kandidatko predvsem po spoštovanja vrednih osebnostnih lastnostih: poštenosti, preprostosti, strokovnosti in učinkovitosti, kar je dovolj močno zagotovilo, da se bo zagotovo zavzemala za vse ljudi, kot je dokazala že v dosedanjem delu. Kadarkoli so jo sokrajani ali drugi prosili za pravni nasvet ali pravno pomoč, je vedno našla čas lin jim pomagala. Že kot študentka je bila aktivna v vaškem poravnalnem svetu, nato Krajevni organizaciji socialistične zveze Iter tedanji Krajevni skupnosti Šmarje-Sap. Na vprašanje, za kaj se bo zavzemala Ikandidatka socialnih demokratov, če bo Ina volitvah izvoljena, Nevenka Zaviršek ¡odgovarja: »Zavzemala se bom za vse ¡ljudi. Za nadaljnji razvoj Slovenije so
namreč potrebni zdravi, izobraženi, zadovoljni ljudje, kar je še posebej odvisno od kakovostnega javnega zdravstva in šolstva. Zdravniki in učitelji morajo imeti veljavo in ugled, kot jim gre, vsi državljani pa zagotovljeno enako dostopnost do zdravstvenega varstva, šolstva, otroškega varstva ter socialne varnosti. V socialni državi morajo biti zdravstvene storitve dostopne vsem, ki jih potrebujejo, ne pa odvisne od njihovega premoženjskega stanja. Obseg financiranja zdravstvenega varstva bomo socialni demokrati povečali do 9 odstotkov bruto družbenega produkta. Koncesije v zdravstvu bomo podeljevali le, če bo takšen javni interes. Javne razpise za investicije in nakupe v zdravstvu bomo naredili preglednejše in učinkovitejše.
Zavedamo se, da bo ključno vprašanje prihodnjega mandata, kako v pogojih pričakovane nižje gospodarske rasti zagotavljati vsestranski napredek. Za-to smo si socialni demokrati za cilj gospodarskih ukrepov zadali doseči ravnovesje med konkurenčnostjo in socialno varnostjo. Držali se bomo načela, da je potrebno najprej nekaj ustvariti, šele nato to lahko delimo! Rast mora izvirati iz večje produktivnosti in večje učinkovitosti, kar bo na eni strani omogočilo, da bo slovensko gospodarstvo bolj konkurenčno in bo omogočalo kvalitetnejše življenje posameznikom.
Za kvaliteten družbeni razvoj potrebujemo stabilne javne finance. Davki morajo spodbujati razvoj in pravično delitev ustvarjenega. Socialni demokrati ne načrtujemo dviga davčnih bremen, nasprotno, poskušali jih bomo celo znižati! S spremembami davčne zakonodaje bomo spodbujali investicije v tehnološke preboje. Rast zaposlenosti je pogoj za gospodarsko rast, dosegli jo bomo s spodbujanjem podjetništva, še zlasti malih podjetij, ki jih je pri nas največ in bodo še naprej pretežno v domači lasti. Rast zaposlenosti in zmanjševanje brezposelnosti oziroma vključevanje brezposelnih v zaposlitev je eden od temeljnih ciljev in eden najpomembnejših makroekonomskih ciljev za doseganje uravnoteženega socialnoekonomskega razvoja Slovenije.
Kot poslanka bom posebno skrb namenila kmetijstvu, ki ima poleg glavne, proizvodno-gospodarske, tudi druge družbene funkcije ki jih trg ne uravnava. Podeželje, tudi v naši občini, potrebuje enakomernejši razvoj, kot je opredeljeno v skupni kmetijski politiki EU in ustvarjanju novih delovnih mest, ki niso nujno kmetijska (na primer storitvene
dejavnosti), da bi mlade zadržali na teh območjih.
Ker sem socialna demokratka, se bom kot poslanka še posebej zavzemala za mlade, za ostarele in tiste, ki živijo na robu revščine. Stanovanjsko vprašanje je poglavitna težava mladih, zato bomo socialni demokrati uvedli kategorijo prehodnih stanovanj z nizkimi najemninami, kar bo mladim omogočilo hitrejšo in lažjo osamosvojitev. Prehod mladih iz izobraževanja na trg dela bo najbolj učinkovit, če se mladi čim prej zaposlijo. To pa je možno ob usklajeni ponudbi in povpraševanju na trgu dela.
Varovanje našega okolja postaja neodložljiva naloga vseh, na nas poslancih bo zato še večja odgovornost za načrten razvoj prostora z učinkovito infrastrukturo. Zavzemala se bom za učinkovitejši železniški promet, ki bo zmanjšal število individualnih udeležencev v prometu, predvsem pa razbremenil naše ceste številnih tovornjakov s preusmeritvijo tovora na železnice. Še posebej pa se nameravam zavzeti za sanacijo nezavarovanih železniških prehodov.
Socialni demokrati želimo enakomerno razvito Slovenijo. Ker imajo občine trenutno premalo lastnih sredstev, si bomo prizadevali za njihovo večjo finančno samostojnost, ki bo omogočala tudi razvojno odgovornost posameznih lokalnih skupnosti. Vse večja teritorialna razdrobljenost na male občine veča potrebo po ustanovitvi druge ravni lokalne samouprave - pokrajin, a ne kakršnihkoli po pristojnostih in po teritoriju. Ustanavljanje pokrajin za vsako ceno bi bila huda napaka, saj manipulativni referendum ne more dati verodostojnih odgovorov, kaj ljudje želijo!
Slovenija ima veliko razvojnih priložnosti in socialni demokrati smo odločeni ustvariti pogoje, da bo sleherni posameznik, ne glede na razlike, razvil svoje osebne talente in ustvarjalnost, da se bo počutil v svojem življenjskem okolju svobodnega in da si bomo kot skupnost prizadevali za strpno družbo. S tem Slovenija široko odpira svoje okno v novo prihodnost. Socialni demokrati smo pripravljeni zanjo prevzeti odgovornost. Kot poslanka želim prispevati, da se bomo socialni demokrati dokazali, da znamo Slovenijo voditi bolje od sedanjih oblastnikov!«
Socialni demokrati območne organizacije Grosuplje in kandidatka Nevenka Zaviršek
PA
Moja Slovenija.
NIKOLAJ ERJAVEC
Rojen sem 2. 10. 1951, po izobrazbi diplomirani socialni delavec in sem upokojenec. Celo življenje sem delal z ljudmi, opravljal sem najbolj zahtevne vodstvene in vodilne naloge v gospodarskih družbah kot tudi v državni upravi. Že precej let sem prisoten tudi na lokalni politični sceni. Danes v meni še vedno tli želja, da bi izboljšal naš in svoj vsakdan, pri tem pa mi številne izkušnje, ki zorijo z mano, pomagajo.
Pri svojem delu sem dosleden in preudaren, poleg tega pa se vztrajno trudim, da ne bi razočaral ljudi, ki mi zaupajo svoj glas.
Ljudje, do katerih je država dobra, imajo svojo državo radi. Verjamem, da smo zmožni poiskati in povzdigniti notranje rezerve ljudi te naše lepe dežele, ki so tako kot stoletja doslej sposobni konkurirati vsakomur in vsem na tam svetu. Postati moramo dežela zadovoljnih ljudi. Izvolimo si strokovnjake, ki razmišljajo na dolgi rok, ne pa populistično za en mandat.
Stranka LIPA ima največji delež pogumnih mladih ljudi, strokovnjakov, ki jim je najpomembnejša prihodnost, zato nisem veliko pomišljal, da se jim pridružim v prizadevanjih za lepši jutri in za državo po meri ljudi.
Spremeniti moramo naš vsakdan, ne pristajam na logiko izvršenega, zato se bom zavzemal, da bodo velikim grehom sledile velike kazni. Kjer delavci pošteno delajo tudi več ur, kot je potrebno in podjetja poslujejo z izgubo, je to ena sama goljufija. Tam mora nastopiti država in s svojimi prijemi vzeti v zaščito tiste, ki so pogosto sami nemočni in so jim pravice prikrajšane ali celo odvzete. Socialna struktura prebivalstva že dolgo ni več uravnotežena, zato je potrebno ustaviti divjanje družbenega razkroja, ki ga poganja slepo grabljenje bogastva. Seveda nimamo in ne bomo nikoli imeli enakih želodcev, ampak jih tudi nihče nima po deset in več.
Stanje v naši državi ni dobro in se še vztrajno slabša. Morda gre peščici ljudi na bolje, a z vsakim dnem je več Slovencev, ki se spopadajo z revščino in zato ne morejo načrtovati modrih in dolgoročnih investicij, ki bi jim v končni fazi pomagale na zeleno vejo.
Isto pa se dogaja na nivoju države, le da to ni posledica pomanjkljivih pogojev, temveč nespametnih odločitev. Vlada govori o gospodarski rasti, od katere povprečen državljan nima nič, hkrati pa sprejema vrsto odločitev, ki bodo našo konkurenčnost na trgu slej ko prej onemogočile; če ni razvoja znanosti, šolstva, preventivnega zdravstva, itd., se lahko od uspeha v razvijajočem se svetu kar poslovimo.
Sam sem tekom svojega življenja večkrat dokazal, da sem sposoben in poln idej ter da se iskreno trudim, da bi izboljšal življenje ljudi okrog sebe: sodelavcev, sokrajanov in sodržavljanov. Menim, da je glavna napaka dosedanjih političnih usmeritev kratkoročnost odločitev. Odločitve, ki jih je sklepala dosedanja oblast, zaznamujeta glavni dve lastnosti:
•	podrejanje slovenskih interesov tujim zahtevam ter
•	rešitve, »spacane« na hitro, s kratkoročnim ugodnim učinkom, dolgoročno pa usodnim.
Moje delo bo usmerjeno v izboljševanje kvalitete življenja Slovencev in to z dolgoročnimi rešitvami, ne pa z metanjem peska v oči volivcev. Dosedanje delo države pa ni bilo tako, npr. davčna reforma, ki se je pripravljala »celo stoletje«, na koncu pa ni prinesla bistvenih razlik; vinjete, proti katerim se je oblast najprej na vso moč borila, potem pa smo jih uvedli na hitro, v škodo ugleda Slovenije, tako pri turistih kot pri prevoznikih; vsiljevanje bolonjske reforme pred dejansko pripravljenostjo fakultet, kar se vidi v nerazrešenem statusu mnogih študentov, itd.
Ob osamosvojitvi so bile naše sanje drugačne.
Če mi boste zaupali svoj glas, vas ne bom razočaral. Menim, da je funkcija poslanca častna funkcija, saj je poslancu zaupana moč, da lahko dela dobro za svoj narod. Seveda so mnenja različna, zato je prav, da je v parlamentu 90 poslancev, a vsak, prav vsak od njih, bi moral jemati svojo funkcijo resno in svoje predloge, skladno s svojo vestjo, podajati v smeri izboljšanja življenja vseh državljanov, ne samo tistih, ki mu zaupajo svoj glas, in ne samo tistih, ki mu ponujajo protiusluge. Zame sta moj lastni interes in interes Republike Slovenije eno in isto. Svoji državi lahko ponudim ogromno izkušenj in znanja, državljanom pa svojo poštenost ter delovne roke in glavo.
CAS JE ZA NOV OBRAZ
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Grosupeljski odmevi
oglasi
51
Združeneje borcev za vrednote NOB Grosuplje in Planinsko društvo Grosuplje
V A B I T A
v soboto, 18. oktobra 2008, na prireditve v počastitev 65. obletnice bojev na Ilovi gori
planince, veterane vojne za Slovenijo, pohodnike, tabornike, skavte šolsko mladino in vse ljubitelje narave vabimo
na XIV. Pohod spominov po Radenskem polju in Ilovi gori
Start pohoda je ob 7.45 izpred gostilne Lunca v Zagradcu pri Grosupljem. Prvi del pohoda je namenjen ogledu zanimivosti Radenskega polja in podzemnega sveta Zatočnih jam. Za ta del morajo imeti pohodniki ustrezne čevlje za hojo po rosnih travnikih in močne svetilke za obisk jame.
V	nadaljevanju bo pot vodila po območju dramatičnih bojev, ki so tod potekali v času od 1. do 4. novembra 1943. Mimo vasice Gaberje se bodo pohodniki povzpeli do grobnice in spomenika padlim na Ilovi Gori, kjer se bodo pridružili udeležencem spominske svečanosti z bogatim kulturnim programom.
V	drugem delu, ki se bo pričel ob 13. uri, bodo pohodniki nadaljevali pohod po območjih bojev v obširnih gozdovih Ilove Gore in se mimo lovske koče in spomenika na Plešivici vrnili na izhodišče.
Pohodniki bodo skupaj preživeli osem ur in premagali 200 metrov višinske razlike.
Pohod bo v vsakem vremenu. Pohodniki hodijo na lastno odgovornost.
Vse zavedne Slovence pa vabimo na spominsko svečanost v počastitev spomina na padle partizanske borce ob 11. uri pred spominskim obeležjem na Ilovi gori.
Po svečanosti bo za vse udeležence tovariško srečanje pred gasilskim domom.
Za vse dodatne informacije lahko pokličite na 041 696 940.
6o
iz župnij, kultura
Grosupeljski odmevi
avgust / september - 8 / 9 / 2008
S skavti naprej!
En dva tri nam čas beži! Majhna rima, ki pa pošteno drži, še posebej, če ti ni dolgčas in uživaš v družbi prijateljev, v tujini, pri babici, doma... Tako so se tudi te počitnice začele, a mogoče za nekatere kmalu končale. Skavti smo imeli nore počitnice, udeležili smo se namreč vseslovenskega Jamboreeja v Želimljah, ki nam je prinesel veliko veselja, prijateljev in dobro izkušnjo, zato je težko odmisliti tiste dni. Vendar pa so pred nami sveži in skavtstva polni trenutki, kajti počasi se začenja tudi novo skavtsko leto. Vsem je znano, da je v tem času skrb za okolje zelo priljubljena tema in težko rešljiv problem, saj ostajamo kljub ozaveščanju zelo malomarni in neposlušni! Toda skavti smo se odločili, da bomo v nadaljnjih letih skušali še bolj prisluhniti naravi in za to navdušiti, spodbuditi in zganiti še druge, z vztrajnim zgledom in delovanjem! Naš namen je, da bi se v nas zbudil čut do narave, predvsem v mlajših skavtih, saj poteka vsak proces vzgoje že od majhnega, ko so otroci še zelo radovedni, predvsem pa dovolj odprti za sprejemanje ter učenje novih stvari, kot je tudi odnos do bližnjega in okolja, saj nas oboje obdaja v vsakdanjem življenju in se temu ne moremo izogniti, zato je potrebno vzpostaviti spoštljiv odnos! Zavedati se moramo, da več časa ko bo minilo, manj kot bomo naredili, vse bolj se bodo začele zapirati poti, ki bi nam zagotovile, »spravo« z naravo. Bolj kot bomo zastrupljali, bolj bomo zastrupljeni. Jasno je, da mnogim ni do tega, da bi kaj spremenili, zato pa je nam mar in želimo, da je mar tudi našim mlajšim, starejšim soskavtom, prijateljem, tistim, ki berejo te vrstice in seveda vsem ostalim.
Poglejte zdaj čez okno, zapomnite si ta trenutek, to podobo narave. Vemo, da je čudovita in edinstvena, nas pomirja, navdihuje, spremlja na vsakem koraku in naj tako tudi ostane. Ampak če bo v našem življenju vse ostalo samo pri željah, bo mogoče naš vrč velik in lep, vendar prazen in tako ne bo služil svojemu namenu -dajati in prejemati vodo. Trudimo se, pa čeprav z majhnimi stvarmi, še vsak sad, je bil najprej komaj viden, nato pa je postal velik in sočen. Tako je tudi z našo skrbjo, ki jo pokažemo do narave. Če imate radi naravo, imate radi sebe! »Pustimo svet boljši!« Maja Obolnar
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Grosupeljski odmevi
oglasi
53
Srečanje ljudskih pevcev in godcev v Račni
Vse ljubitelje slovenske ljudske pesmi obveščamo, da bo 11. srečanje ljudskih pevcev in godcev FANTJE PO POLJ' GREDO 11. 10. 2008, ob 18.00 uri, v Kulturnem domu v Račni.
Kulturno društvo
France Prešeren Račna
Vabilo v skavtske vrste
Bi se radi naučili zakuriti ogenj? Bi radi kdaj spali pod zvezdami? Spoznali nove prijatelje? Vse to lahko tudi uresničite ...
Pridružite se k skavtom!
Srečanje za nove skavte bo 18.
9. 2008 ob 18.00 pri cerkvi v Grosupljem.
Vsi, ki ste stari 8 let ali več in bi želeli spoznati skavte -
Vljudno vabljeni!
Skavti iz Grosupljega 1
Ogled Tabora Cerovo
Vabimo vas na ogled Tabora Cerovo vsako nedeljo v mesecu septembru, od 16.00 do 18.00 ure.
Vabi Turistično društvo Zupanova jama - Št. Jurij
6o
iz župnij, kultura
Grosupeljski odmevi
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Kaplan Matjaž Celarc se je dve leti > velikodušno razdajal v naši župniji
Julija bi se začelo pisati tretje leto službovanja kaplana Matjaža Celarca v grosupeljski župniji. A na veliko žalost mnogih grosupeljskih vernikov se Matjaž tudi tokrat ni izneveril svojemu entuziazmu, radovednosti in zanesenosti. Svojo duhovniško pot namreč te dni že nadaljuje v Rimu, v iskanju novih znanj in spoznanj. Matjaž je v grosupeljski župniji ter v grosupeljskih vernikih pustil močan pečat kot osebnost in kot duhovnik.
mag. Tatjana Jamnik Skubic
Matjaž Celarc se je rodil leta 1979. Prihaja iz župnije Ljubljana-Polje. Ima skoraj 14 let starejšega brata. Po končani osnovi šoli je učenost nabiral v Škofijski klasični gimnaziji. V zadnjem letniku gimnazije je v Matjažu dozorela odločitev za duhovniški poklic. Po maturi je odšel v ljubljansko semenišče ter po dveh letih na študij v Rim. Slednjega je po petih letih, tik pred novo mašo, zaključil z magisterijem iz dogmatične teologije. Matjaž pravi, da prihaja iz, v verskem pogledu, zelo raznolike družine. Oče in brat nista pogosto hodila v cerkev. Mama je bila zelo verna. »Prav po mami sem dobil čut za cerkev. Cerkev, kot skupnost ljudi, mi je od nekdaj veliko pomenila. Tam sem imel prijatelje. V župnijo sem se vraščal preko pevskega zbora,« se Matjaž spominja življenja v domači župniji. Oče je bil zaposlen na televiziji. To je bila tudi prva bratova služba. Slednjega je kasneje prevzel film. Tudi Matjaž se je že zgodaj začel
spogledovati z umetnostjo: »Že od otroških let sta me zanimala glasba ter gledališče. Pel sem v pevskih zborih in sodeloval v dramskih krožkih. V prvem razredu je bila moja želja, da bi postal učitelj, kasneje pa, da bi bil igralec, pevec ali kaj podobnega. V srednji šoli me je zanimala biologija.« Sledil je preobrat konec gimnazije, ko je v Matjažu dozorela odločitev za duhovniški poklic. Ugotovil je, da bo svojo umetniško žilico lahko prav dobro izživel ter koristno uporabil tudi v tem poslanstvu. »Oče ni hodil v cerkev, vendar ni bil neduhoven. Vrednote mu veliko pomenijo, bori se za njihovo spoštovanje v vsakdanjem življenju.« Nad Matjaževo odločitvijo za duhovniški poklic ni bil navdušen, vendar jo je sprejel in spoštoval ter mu zaželel, naj na izbrani poti vztraja ter naj bo dober duhovnik. Brat Matjaža pri njegovi odločitvi podpira od prvega dne in goji glede tega velika pričakovanja. Njegova želja je, da bi Matjaž v cerkvi »delal revolucijo«, da bi bil
goreč duhovnik za ljudi. Tik pred novo mašo je Matjaž zaključil magistrski študij dogmatične teologije. »Teologija ima tri temeljne veje, in sicer dogmatično, moralno in pastoralno teologijo,« mi je razložil Matjaž ter nato vsako izmed njih na kratko opisal: »Študij teologije želi odpirati vprašanja in iskati odgovore nanje. Dogmatična teologija je srce teologije. Preko raziskovanja Svetega pisma in tradicije cerkve želi najti načine, kako vero razlagati sodobnemu človeku.« Moralna teologija obravnava norme, ki jih vera daje. Z izrazom pastoralna teologija pa označujemo teologijo, ki obravnava konkretno cerkveno prakso. Ker se okolje, v katerem človek živi, zelo naglo spreminja, je tudi pastoralna teologija poklicana, da te spremembe ne le zazna, temveč jih tudi upošteva pri pripravi predlogov za konkretno versko prakso. Predmet raziskovanja dogmatične teologije
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Grosupeljski odmevi
iz župnij
55
mi je Matjaž razložil z naslednjim primerom: V določenem zgodovinskem obdobju je bila postavljena dogma, da izven cerkve ni odrešenja. Z odkritjem Amerike je bila ta izjava postavljena pod vprašaj. Ljudje v Ameriki namreč niso vedeli za Kristusa. To jim ni bilo dano, za to niso imeli priložnosti. Mar to pomeni, da ne bodo odrešeni? Ob ukvarjanju s tem primerom je bil oblikovan izraz »anonimnih kristjanov«. To so ljudje, ki nimajo nobenega odnosa s Kristusom, a živijo tako, da sledijo svoji vesti, se trudijo živeti božje. Sklepna ugotovitev dogmatične teologije je bila, da bodo seveda tudi ti »kristjani« deležni odrešenja.
Ob prihodu v Grosuplje je Matjaž zapisal: »V velikem veselju stopam na svojo duhovniško pot in v zanosu prihajam k vam, kot pravijo: »Prva fara je prva ljubezen.« Zavedam se, da mi »prvošolska nerodnost« ne uide, zato vas prosim za potrpežljivost, razumevanje in podporo.« Zdi se mi, da pri Matjaževem delovanju v Grosupljem lahko govorimo predvsem o zagnanosti. Je bila to prvošolska zagnanost? »Prvošolske nerodnosti je bilo kar nekaj,« je samokritičen Matjaž. »Bila pa je gotovo tudi prvošolska zagnanost. Sem zelo energičen človek. Veliko stvari me zanima. So pa tudi trenutki, ko sem utrujen. Ker si ogromno stvari zadam, sem marsikdaj prehiter. Kasneje se izkaže, da bi moral kakšen »okvir« bolj trdno zastaviti. Mislim, da sem se v drugem letu stvari že bolj premišljeno loteval.«
Matjaž se je v dveh letih lotil zares velikega števila »projektov«. Nastopal je kot pobudnik, organizator ter vsestranski vodja. Svoje delo Matjaž deli v tri zaokrožene skupine, in sicer v delo z mladimi, delo z odraslimi in ustvarjanje s pevskimi zbori. Kaj vse je bilo plod Matjaževih neutrudnih prizadevanj in brezmejnega razdajanja za župnijo, v grobem predstavljam v nadaljevanju.
»Pri delu z mladimi je zelo pomembno, da mladi občutijo, da je župnija njihov dom, da tu lahko naredijo nekaj dobrega zase in za druge. Danes je mladim potrebno dati akcijo, ker to želijo in iščejo.« Z mladimi so organizirali mesečne in poletne oratorije, ki so privabljali veliko število udeležencev iz grosupeljske, pa tudi drugih župnij. Oratorij pomeni prijetno preživljanje prostega časa ter privlačno vzgojo v duhu krščanskih in dobrih občečloveških vrednot. Na poletnem oratoriju se je družilo kar 140 otrok, ki jih je vodilo 38 animatorjev, starih od 14 do 23 let. Pomembno je bilo delo z birmanci animatorji pri njihovi pripravi v duhu oratorija z željo, da bi gradili most v mladinsko skupino. Skupaj s kaplanom so mladinci obudili mladinsko mašo ter januarja 2007 osnovali mladinski »band«. Z mladinsko skupino, pa tudi z ministranti, pevci in instrumentalisti, so hodili na izlete in duhovne vaje. Pripravili so aprilsko bogoslužje v spomin na pokojnega nadškofa Šuštarja, ki vsak prvi četrtek poteka v ljubljanski stolnici. Lepo duhovno doživetje je bil tudi Jezusov križev pot, ki so ga mladi v postnem času dvakrat predstavili skozi igro. Ob zaključku šolskega leta so pripravili dva
koncerta klasične glasbe, na katerih se je razkrilo, koliko talentov mladi nosijo v sebi. Matjaž se je udejstvoval tudi pri delu z odraslimi. Tu je izpostavil delo s skavti, zakonsko skupino Emanuel, duhovne vaje, duhovni vikend z družinami v Kranjski Gori ter romanja v Rim in Toskano. Vodil je svetopisemski in teološki krožek ter organiziral svetopisemski maraton. »Ideja za maraton prihaja iz Zagreba, zanjo pa sem izvedel v župniji Ljubljana-Vič. Gre za 10-dnevno nepretrgano branje Svetega pisma, podnevi in ponoči, združeno z duhovno meditacijo in nagovori o sporočilu posameznih delov Svetega pisma. V maraton je bila vpletena vsa župnija. Vpisalo se je preko 90 bralcev,« je bil nad odzivom navdušen Matjaž. Ob prihodu v župnijo je bil Matjaž določen za duhovnega spremljevalca pevskega zbora Magnifikat. Ker je v začetku tega leta zbor ostal brez zborovodje, je Matjaž prevzel zborovodsko palico. »Zame je to bil velik izziv, čeprav sem veliko pel v pevskih zborih. Obiskujem tudi ure solo petja. Zadal sem si cilj, da bi repertoar zbora poleg lahkotnejših mladinskih pesmi obsegal tudi klasičen zborovski repertoar. Ugrizniti je potrebno tudi v zahteven repertoar ter pridobiti v tehničnem smislu,« je bil odločen novi dirigent. Matjaževa odločnost in strokovnost ter zagnanost pevcev sta bila zagotovilo, da je pevski zbor uspel ter prekosil samega sebe. V decembru 2006 so pripravili božično igro Slovenski božič, ki je s kvalitetnim petjem, izjemnimi solisti in prijetno sceno dvakrat napolnila domačo cerkev. Prava pevska preizkušnja sta bila Mozartova maša v C duru, v kateri so se pevci preizkusili na lanski Božič, ter Hilbertova maša s čudovitimi zaključnimi akordi, s katero so počastili Kristusovo vstajenje. »Ukradel nam je srce, pa tudi veliko večerov in vikendov,« so zapisali pevci zbora Magnifikat. A so mu bili na koncu za to tudi nadvse hvaležni, saj sedaj po Matjaževi zaslugi njihovi glasovi »žvrgolijo kot ptičji mladiči«. Pod njegovim vodstvom je zbor postal še bolj »prijetna in povezana skupina »mladih, po srcu seveda,« so pevci komentirali ter zaključili: »Spominjali se ga bomo kot nasmejanega, razposajenega, mladostnega, jezljivega, odličnega tenorista in zborovodja.« Konec maja so pevci organizirali slovesen zaključek šmarnične pobožnosti. Matjažu je uspelo združiti vse vokalne glasbene skupine, ki delujejo v župniji: otroški pevski zbor z instrumentalisti, dekliško zasedbo Stella ter mešane pevske zbore Zgodnja danica, Magnifikat in Cantus. Posebno doživetje je bila birma, pri kateri so praznično vzdušje s petjem in glasbo Pesmi tisočerih zvonov zaokrožili mladi iz vokalno instrumentalne skupine in pevci zbora Magnifikat. »Osnovali smo že tudi ekipo za pripravo birme 2009. Da bi pristopili čim bližje otrokom, smo izvedli dve anketi med bodočimi birmanci in dve med starši. Organizirali smo spoznavni izlet z animatorji. Priprava na birmo bo potekala po birmanskih skupinah, ki se bodo srečevale enkrat mesečno. Animatorji bodo mladi, ki bodo delali pod strokovnim vodstvom
starejših župljanov,« je kaplan že pripravil plan za naprej.
Prihoda v Grosuplje se Matjaž spominja takole: »V prvo službo sem šel z veseljem, z žarom in energijo. Obenem sem občutil strah. Posebne želje glede tega, kam bi šel, nisem imel. Na dan posvečenja sem izvedel, da me prva služba čaka v Grosupljem. Vedel sem, da je to dejavna župnija. Vsak začetek je težak. Posebej zato, ker nikogar ne poznaš. Ne veš, koga lahko kaj vprašaš.« Matjaž se je pri tem hitro znašel ter navezal stike s sodelavci. »Poseben izziv so mi bili skavti, ker jih pred prihodom v Grosuplje nisem poznal, niti z njimi nisem imel stika.« Pri delu so me vodili predvsem želja po odprtosti, sprejemanju in povezovanju. Najbolj pomembno je bilo mladinsko dogajanje. »Za mlade je pomembno, da čutijo povezanost ter to, da skupaj lahko veliko naredijo. Vsak, ki deluje za druge, ve, da na ta način naredi tudi nekaj za sebe.«
»Zdaj, ko odhajate na študij, se bo vaše življenje zagotovo spremenilo. Stika z življenjem župnije praktično ne boste imeli. Bo tudi manj prostora za vaš entuziazem?« me je zanimalo. »V vsakem življenjskem obdobju ima človek določene prioritete. Ko človek študira, ima druge prioritete, kot jih ima takrat, ko dela v župniji. Sem tak, da se vsaki stvari, ki se je lotim, zelo posvetim. V župniji časa za študij praktično nisem imel.« In kako je prišla odločitev za nadaljevanje študija? »Magisterij že imam in mislim, da bi bilo študij smiselno zaključiti. Po pogovoru z nadškofom sva ugotovila, da so se potrebe v slovenski cerkvi spremenile. Zato študija dogmatične teologije ne bom nadaljeval, temveč se bom posvetil študiju svetega pisma. Ponovno se bom vpisal na magistrski študij, ki traja štiri leta. Prvo leto je pripravljalno leto, posvečeno predvsem učenju jezikov, kot so grščina in hebrejščina. To je osnova za kasnejši poglobljen vsebinski študij. Zame je ta študij velik nov izziv,« poln energije in pričakovanja razloži Matjaž.
Ob slovesu je Matjažu hudo: »Vsako slovo je meni osebno težko. Potočim tudi kako solzo. Tudi Jezus je jokal ob smrti prijatelja Lazarja. Hudo mi je tudi kot duhovniku.« Vendar: »Povezanost ostane, a na drugačen način. V srcu. V prizadevnosti smo si duhovniki lahko različni. Naše poslanstvo pa je enako: v župnijo smo poslani, da bi ljudi vodili k Jezusu. Vsak duhovnik je svojevrsten, obdarovan, poklican. Če ga ljudje sprejmejo, jim lahko tudi veliko da. Pomembno je, da so verniki povezani. Takrat je Jezus v sredi med njimi. Če radi skupaj nekaj naredijo, potem imajo radi vsakega duhovnika. Če imajo ljudje ideje, jih bo vesel vsak duhovnik,« ostaja Matjaž optimističen in že poskuša utirati pot svojemu nasledniku. Matjažu njegovega truda ne bomo mogli nikoli poplačati. Njegovo velikodušno razdajanje je pustilo v naši župniji neizbrisen pečat. Veseli smo lahko, da smo imeli priložnost Matjaža srečati ter z njim dve leti skupaj hoditi za Jezusom.
Matjaž, hvala za vse. Naj vam Bog povrne ter blagoslovi vašo nadaljnjo duhovniško pot!
6o
iz župnij, kultura
Grosupeljski odmevi
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Bilo je
Obnova kulturnega doma Grosuplje
V letu 2007 smo prenovili staro odrsko tehniko in odrske luči, tako smo posodobili oder s 15 novimi reflektorji in delno prenovo električne napeljave na odru. V letošnjem poletju pa smo dokončno obnovili vso tehniko v Kulturnem domu Grosuplje. Prenovljena je električna napeljava, lučni park in ozvočenje. Za odrskega tehnika smo mešalno mizo za zvok in luči prestavili v prazno kino kabino, kjer je bila nekoč temnica, namenjena previjanju filmov.Takosmoodrskemu tehnikuomogočili normalne delovne pogoje, kot so prost pogled na oder, ves nadzor nad dogajanjem na odru in za njegovo zvočno povezanost z obema garderobama za odrom. Dela prenove so obsegala: prenos električne in zvočne napeljave do tehnične kabine zadaj v dvorani, preboj stene in vstavljanje okna za pogled na oder iz tehnične kabine, beljenje dvorane in kabine, nakup in namestitev nove zvočne opreme (zvočniki v dvorani in na odru, monitor na odru, mešalna miza v kovčku, štirje mikrofoni ...).
Tako smo izboljšali pogoje dela vseh, ki so vključeni v naš program. Osnovna dvorana občine Grosuplje, edina funkcionalna dvorana, tako lahko ponudi vsem nastopajočim normalne delovne pogoje. Predvsem gledališki dejavnosti, ki je organizacijsko zapletena in jo slaba tehnika ovira pri izvedbi. V kar nekaj predstavah so bili gledališčniki za boljše pogoje prisiljeni najemati dodatno opremo. To se dogaja tudi pri multimedijskih dogodkih društev, ki jih je vse več. V ta namen smo kupili tudi nov projektor z možnostjo priklopa tako iz kabine kot tudi iz dvorane. Dodatna zvočna oprema bo izboljšala in poenostavila ves aranžma prireditev in omogočila boljšo akustiko tudi za vokalne zasedbe - teh je pri nas največ. Izboljšani pogoji posledično stimulirajo številčnejšo in bolj kakovostno višjo raven ljubiteljskih koncertnih dogodkov.
Kulturni dom Grosuplje predstavlja dom za vse skupine, ki tukaj tudi redno vadijo in ne le nastopajo. Določene prireditve snema tudi lokalna TV. Takrat je dvorana zaradi dodatne opreme prepletena s kabli, kar ni lepo in je včasih, če je publika nepazljiva, tudi nevarno. Kot običajno so tudi letos v naš program vključena območna srečanja JSKD Območna izpostava Ivančna Gorica, ki našo dvorano uporablja za svoje območne oz. medobmočne prireditve (srečanja) - najbolj gledališke, letos še filmske in literarne, saj smo med redkimi, ki poleg prostora ponudimo tudi tehnika za zvok in luči. Prenova dvorane pomeni tudi višanje standarda za prireditve v organizaciji JSKD R Slovenije oz. JSKD Območna izpostava Ivančna Gorica. Tako obnovljeni bomo lahko zagotovili tehnične usluge bolj zahtevnim produkcijam naših skupin - gledališke predstave, koncertni, tematski večeri, ki jih v
letu 2008 kar nekaj načrtujemo. Zdaj lahko samo povabimo vse mlade fante, ki jih zanima delo z zvokom in z lučmi, da se oglasijo in jih bomo z veseljem vključili v tehnično ekipo Kulturnega doma Grosuplje. Še bolj smo obvezani, da z dobrimi dosežki skupin ZKD Grosuplje nadaljujemo tudi v naslednji sezoni - tehnika pri tem zagotovo ne bo več ovira.
Jazzinty Big band
Od 11. do 16. avgusta 2008 je v Novem mestu potekala že deveta mednarodna delavnica in festival Jazzinty. V sklopu koncertov je v petek nastopil tudi Jazzinty Big Band, ki so ga tokrat sestavljali člani Big Banda Grosuplje in Big Banda Krško pod vodstvom Igorja Lundra. Grosupeljski orkester je tokrat prvič sodeloval v takšni zasedbi, kar se je izkazalo za zelo dobro izkušnjo. Člani obeh zasedb so bili navdušeni nad projektom, prav tako pa tudi obiskovalci koncerta, ki je bil v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu. Z Big bandom sta se predstavili tudi dve mladi perspektivni slovenski pevki Ne Vem in Nina Rotnar. Vrhunec večera je bil nastop dveh priznanih jazzovskih umetnikov, ameriške vokalistke Judy Niemack in avstrijskega trobentača Daniela Noesiga. Koncertni program je bil pester, zajemal je tako skladbe iz standardnega jazz repertoarja kot tudi sodobnejše avtorje. Člani obeh Big bandov so se po koncertu tudi dogovorili, da bodo v prihodnje več sodelovali. Tako lahko v kratkem pričakujemo koncert Big Banda Krško v Grosupljem in Big Banda Grosuplje v Krškem.
Kulturno dogajanje v času kislih kumaric
V poletnih mesecih smo imeli kar nekaj dogodkov, predvsem označenih z vsebino iz Trubarjevega časa. Na dveh lokacijah, ki sta tudi za glasbenike, čeprav domujejo v Evropi (Švica, Nizozemska) in koncertirajo po celem svetu, pomenili pravi izziv: tabor Cerovo zaradi svoje nenavadnosti in izjemne energije, cerkev sv. Kancijana pa je bila posebej zanimiva kot
krstna cerkev Primoža Trubarja. Obe zasedbi, Basel Renaissance Winds (CH) in Camerata Trajectina (NL), sta pritegnili toliko gledalcev, da sta bili maksimalno zasedeni. Za glasbo, ki smo jo poslušali, lahko rečemo, da je bila nekoliko drugačna, kot smo je vajeni. Zaradi daljnega časa nastanka v 16. stoletju in tudi zaradi inštrumentov, ki smo jih mnogi slišali prvič in jih v današnjem času ne srečujemo več. Tudi to je bila dragocenost teh koncertov. Tabor Cerovo je v avgustu še enkrat zažarel. Z vso domačnostjo s starimi etno slovenskimi pesmimi v izvrstni interpretaciji Ljobe Jenče in z ljudskimi inštrumenti, na katere je spremljavo izvajal Janez Jocif. Tudi tokrat je publika zapolnila Tabor Cerovo in kot je bilo opaziti, so bili vidno navdušeni. Obiskovalcev na vseh prireditvah je bilo veliko, nekaj manj kot 500. ZKD Grosuplje je s soorganizatorji na obeh lokacijah zadovoljna zaradi spoznanja, da publika rada prihaja na posebne lokacije kulturne dediščine, ki jih v občini Grosuplje ni ravno veliko. Se pa ZKD Grosuplje zahvaljuje za podporo obeh soorganizatorjev. V Škocjanu so bili to: predsednik KS Škocjan g. Jožef Kraševec, predsednik KD g. Andrej Adamič, g. Jožef Marolt ter župnik dr. Edo Škulj, na Taboru Cerovo pa: predsednik KS Št. Jurij g. Janez Kozlevčar, ekipa njegovih pomagačev iz TD Županova jama Št. Jurij, ekipa gasilcev - tabor je precej zahtevna lokacija, ki zahteva pred vsakim dogodkom čiščenje in urejanje okolice, dostavo dodatnih klopi in tudi primerno osvetlitev pred in po koncertu. Aktivirali smo tudi aktiv kmečkih žena Sončnica z go. Sonjo Boh ter gospo iz Št. Jurija, ki je izjemno lepo okrasila ambient Tabora pri drugem dogodku. Seveda moramo na tej lokaciji - protiturškemu taboru s konca 15. stoletja, ki je po adaptaciji leta 1999 postal eden najpomembnejših kulturnozgodovinskih spomenikov v Sloveniji - omeniti tudi župnika Hostnika, ki je vedno s posebno pozornostjo pričakal glasbenike in obiskovalce. Vsi omenjeni so prispevali k prijetnemu vzdušju med publiko in glasbeniki. In samo to je pot, ki bo na naše dogodke pripeljala vse več ljudi tudi od drugod, ne samo iz domačih logov.
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Grosupeljski odmevi
kultura
57
Združili smo moči in s skupnim delom vemo, kam in kako dogajanje peljati naprej. Načrti so jasni, izvajalci za poletje 2009 že izbrani, predvideli smo tudi nekaj novih podrobnosti. In spet bo lepo in nekoliko drugače - tudi za tiste, ki bodo izvajali izbran program. /foto: Marko Kapus/
Dogaja
Intenzivne vaje Gledališča GGNeNi, KD Teater pred nastopom na državnem Linhartovem srečanju 2008
Že takoj na začetku sezone intenzivno vadi ansambel Gledališče GGNeNi, saj bodo z Utvo A. P. Čehova, v režiji Simone Zorc Ramovš in Gregorja Zorca v soboto, 27. septembra 2008, odigrali predstavo na državnem Linhartovem srečanju v Postojni. Ker je to predstava, ki zahteva že ogrete igralce, bo vaj pred nastopom kar pet. Seveda je pravi užitek igrati v domači dvorani, saj prenovljena tehnika ponuja efekte, ki so bili prej neizvedljivi. To je spet nova motivacija za tisto še več, kar se tudi v ljubiteljstvu vse bolj zahteva. Naj pa dodamo, da tudi druga društva ne počivajo. Likovna skupina Paleta trenutno že obiskuje delavnico v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, UTŽO je že uspešno opravil umetnostno-zgodovinsko in medkulturno potovanje po Parizu, prepevajo pa že dekleta ŽePZ Biser v intenzivnem pripravljanju na letni koncert, prav tako so zaživele že redne vaje MoPZ
Grosuplje, ŽePZ Magdalena, ŽePZ Lastovke, MoPZ Corona pa se že pripravlja na nastop na Kopanju. Torej stari urnik že utečeno diha skozi cel teden. Toliko o skupinah, ki domujejo v našem kulturnem domu v Grosupljem.
Vpisi v baletno glasbeno in gledališko dejavnost društev
Vpis v baletno skupino TeGIBlo bo v četrtek, 11. septembra 2008, od 17. do 18. ure v garderobi Kulturnega doma Grosuplje. Z mentorico Špelo Repar se bodo mlade balerine dogovorile za urnik vaj. Po dogovoru, ki ga imamo z vodstvom KD Teater Grosuplje, bo služba ZKD Grosuplje poskrbela, da bodo po novem letu lahko izboljšale vadbo - namestili bomo ogledala v garderobi in samostoječe drogove. Njihova članica Eva Valič že izboljšuje solo točko, s katero se je uvrstila na državno srečanje, ki bo prav tako 27. septembra 2008.
Vabimo mlade igralce v krog Gledališča Hiška (učenci od 4. do 5. razreda OŠ) in Gledališča Hiša (učenci od 6. razreda OŠ naprej). Tudi tu lahko govorimo o gledališki vzgoji, ki rezultira pod mentorstvom Irene Žerdin v najboljše letne gledališke produkcije v Sloveniji. Prav zato, ker bosta dve skupini, bo delo še bolj disciplinirano in izbrane predstave bodo spet zanimive za oboje - igralce in publiko. Upamo, da bodo tudi najmlajši gledališki ustvarjalci prepoznali nov izziv v izboljšanih odrskih pogojih dela. Vaje za mlajšo skupino bodo v torek od 13. do 14,:30. ure, prav ob istem času v sredo pa za starejšo skupino. Za vse informacije lahko pokličete na info številko ZKD Grosuplje.
Povabilo k vpisu tudi dijakom, študentom in starejšim
Vsi, ki vas zanima kakršna koli dejavnost, povezana s kulturo, pokličite nas in svetovali vam bomo, kam se lahko vključite na podlagi vaših želja in nadarjenosti!! Skupine društev ZKD Grosuplje delujejo na glasbeni, vokalni, literarni, likovni,
gledališki, filmski in plesni dejavnosti. Tudi izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju je del naše dejavnosti. Za vse informacije lahko pokličete na info številko ZKD Grosuplje.
Napovedujemo
Kino predstave v novem ritmu s trenutno vročo ponudbo v septembru in oktobru Končno uresničujemo novi termin za kino predstave v Kinu Grosuplje. Torej: otroške predstave ostajajo ob četrtkih, filmske predstave za odrasle pa so po novem ob sobotah. V drugem tednu oktobra 2008 tudi menjamo termin predvajanja v zimski čas. To pomeni, da bo kino za otroke ob 17. uri, ob sobotah pa ob 19. uri. Sicer pa je naš programski vodja uspel pripeljati v začetku sezone filme, ki so zelo atraktivni. In ne pozabite, tudi pri nas lahko poslušate in gledate film v kvaliteti, ki jo ponuja Kolosej. Najprej napovedujemo program za otroke, oz. priporočamo družinski obisk. Zanje smo se res potrudili: 11. septembra, ob 18.00 ZGODBE IZ NARNIJE: PRINCE CASPIAN - akcijska domišljijska pustolovščina. To je film, ki vse, kar veste, spremeni za vedno, in če dodamo, da so bili ključni dogodki filma posneti v Sloveniji, na panoramskih lokacijah reke Soče, bo vse še bolj vznemirljivo. V okviru tedna otroka pa ponujamo 2. oktobra, ob 18.-:00 WALL-E, animirana znanstveno-fantastična pustolovščina. Wall-E je naključni junak. Ima sposobnost, da vpliva na ljudi in največja ironija je ta, da je ravno on najbolj človeška stvar, ki je ostala na Zemlji. Po besedah soproducentke Lindsey Collins je ravno ta mali robot tisti, ki človeštvo uči, kako naj bo spet človeško. V četrtek, 9. oktobra, že v zimskem času, bo ob 17. uri na sporedu KUNG FU PANDA (sinhronizirano), animirana družinska komedija, ko film označujejo, dodajajo zraven še nov pridevnik, ki so ga izumili za ta film: pandastično! Zagnani, malce obilni in še malo bolj nerodni Po (Klemen Slakonja) je največji oboževalec kung fuja daleč naokrog. Kar pa seveda ni ravno praktično in uporabno, če vse dni delaš v družinski restavraciji in strežeš juho z rezanci. Ko ga nepričakovano izberejo, da bi izpolnil starodavno prerokbo, se mu sanje uresničijo in v svetu kung fuja se pridruži svojim dolgoletnim idolom, legendarnim junakom, znanim pod imenom Predrznih pet: Tigrici (Tanja Ribič), Žerjavu (Jernej Kuntner), Bogomolki (Bojan Emeršič), Kači (Pia Zemljič) in Opici (Klemen Mauhler), ki jih vodi in uri njihov guru mojster Shifu (Pavle Ravnohrib). Vendar ne mine veliko časa, ko se proti njim napoti maščevalni, zahrbtni in nevarni snežni leopard Tai Lung (Valter Dragan), ki ga ne more ustaviti nihče, niti Predrznih pet. Poju ne preostane drugega, kot da skuša dolino in njene prebivalce sam obvarovati pred nevarnostjo. Lahko uresniči svoje sanje in
kultura
Grosupeljski odmevi
avgust / september - 8 / 9 / 2008
>
postane pravi mojster kung fuja? V nalogo vloži vso svojo voljo in srce, nazadnje pa ugotovi, da je njegova največja slabost v resnici njegova največja prednost.
Program za odrasle ni nič manj ekskluziven. Po novem - ob sobotah - si boste lahko ogledali: 13. septembra SEX V MESTU, ki v svojem romantično erotičnem žanru še vedno navdušuje občinstvo, 20. septembra bo na sporedu znanstveno-fantastični triler - če hočeš najti resnico, moraš verjeti - DOSJEJI »X«: HOČEM VERJETI, 27. septembra se boste nasmejali komediji ZOHAN JE ZAKON ali »Namili. Speri. Reši svet.« V soboto, 5. oktobra, bo na vrsti ljubezenska komedija KAKO UGRABITI NEVESTO?, v kateri glavni akter naredi vse, da bi ženina izrinil s poročne slike, 11. oktobra je na sporedu akcijski triler ISKAN, ki vsebino sugerira s podnaslovom »Izberi si lastno usodo!«, 17. oktobra - VITEZ TEME, akcijski film, s sloganom »dobrodošli v svetu brez pravil«. V soboto, 25. oktobra, bo na sporedu družinska pustolovščina POT V SREDIŠČE ZEMLJE. V filmski distribucijski službi ga navajajo s sloganom: »Isti planet. Drugi svet.«
Kopanj in Prešeren, nedelja, 21. september 2008, ob 14. uri, na Kopanju
Kar lepo se je pohvaliti in reči, da se je pot učenosti malega Franceta Prešerna začrtala ravno na Kopanju, na osamelcu, ki je res nekaj posebnega na Radenskem polju. Ker 200 let od tega dogodka ni ravno malo, smo se vsi soorganizatorji odločili, da pripravimo na Kopanju poseben dan. To bo najprej dan delavnic - literarne z Goranom Gluvicem na temo Strici in tete v odnosu z nečaki; glede na to, da Goranove knjige grosupeljska mladež zelo intenzivno bere, ga ni potrebno predstavljati. S Klemenom Benedikom, likovnim in oblikovalskim ustvarjalcem, pa bomo dodali nekaj Prešernovih portretov, ki bodo tako približni, kot so bili v času njegovega življenja, saj se ni nikoli odločil za portretiranje. Z njim bodo portretirali lahko stari in mladi. Upamo le, da bo vreme polno s soncem, saj bo najlepše, če se bo vse dogajalo na prostem. Ta ista narava je baje dajala najlepše in tiho zavetje Prešernu, ko je v tišini, na samem požiral besede iz velike knjižnice prastrica Jožefa. Ti dve delavnici se bosta dogajali uro pred začetkom uradnega programa. Uradni program se bo začel ob 14. uri. Začenjamo ga s prihodom malega Prešerna na Kopanj - tako si ga je po zapisih zamislil Goran Gluvic, zaigrali pa ga bodo kar domačini. Po tem delu se bomo premaknili pod šotor na osrednje prizorišče, kjer bomo lahko uživali v petju in interpretaciji Prešernovih poezij. Naj se pohvalimo, da bosta z nami Mirjam Kalin, zagotovo prva altistka ta hip v Sloveniji, ob spremljavi pianista Igorja Vičentiča in prvak Mestnega gledališča ljubljanskega, igralec Boris Ostan. Tudi zato bo preživeti Kopanj to nedeljo pravi užitek. Poleg njih boste lahko uživali v ustvarjalnosti mladih in starejših ljubiteljev, ki delujejo v
okviru ZKD Grosuplje: MoPZ Corona, KD Pesem Grosuplje pod vodstvom Jerneja Kralja, vokalno instrumentalna zasedba Mlada zarja, ki deluje pod mentorstvom Olge Gruden, folklorna skupina Štorklje, ki bodo tokrat plesali v gorenjskih nošah, čeprav so tudi oni člani KD »France Prešeren« Račna kot tudi v zvokih ljudske pesmi, ki jih še posebno skrbno gojijo člani ljudske zasedbe Zarja pod vodstvom Jožice Poderžaj. Slavnostno bosta vse prisotne nagovorila tudi župan Občine Grosuplje, Janez Lesjak, podobo Prešerna pa nam bo izrisal Jakob Müller. Da smo vse skupaj vzeli zares, dokazuje veliko število vpletenih organizatorjev: Občina Grosuplje, Krajevna skupnost Račna, Zveza kulturnih društev Grosuplje, KD »France Prešeren« Račna ter Turistično društvo Kopanj. Lepo vabimo v čas, ki je poseben zaradi velikih ljudi, ki so mu dodajali vrednost z razkrivanjem svojih najglobljih občutij. Če se boste odločili, da na Kopanju preživite celo popoldne, ne skrbite, poskrbljeno bo prav za vse - za duha in telo!
Vpis v Otroški abonma 2008/2009 do 16. oktobra 2008
Spet začenjamo novo sezono s predstavami za najmlajše. Lepo se boste imeli z nami tudi to leto, ker vas bomo vse skupaj popeljali naokrog po širnem svetu v čudežni in dobrodejni meglici najlepših pravljic. Krivec za to je spet naš Njofko. Njegov smrček se je lani tako izuril, da lahko voha najboljše lutkovne pravljice kar po planetu Zemlji. Mi se samo bojimo, da so se njegove sposobnosti povečale do te mere, da nam ne uide s kakšno raketo na Luno! In kako bomo mi potem šli za njim tja gor?! Upamo, da ne bo tako. Tista najlepša raziskovanja sveta, ki ohranja v sebi pravo srčnost, kar včasih v vsakdanu pogrešamo, bomo v letošnjem letu prvič doživeli v četrtek, 16. oktobra 2008, in se potem na ta doživetja vračali vsak prvi četrtek v mesecu, z možnostjo izbire dveh terminov, ali ob 17. ali ob 18. uri. In zdaj še tisto najpomembnejše: izbor pravljic. Začenjamo s Sneguljčico Gledališča Glej (lani jih ni bilo!!), potem sledi Mala morska deklica Lutkovnega gledališča Ljubljana, v naslednjem letu 2009 bodo z nami ustvarjalci Lutkovnega gledališča Maribor s Čebelico Majo, v sodelovanju z Mini teatrom Ljubljana vam bomo predstavili dve pravljici: Pravljico o carju Saltanu in Grdega račka. Predstave, ki smo jih izbrali, so doživele premiero leto nazaj in so bile nekatere med njimi že nagrajene na mednarodnih festivalih. Neustrašni pasji vohljač Njofko in mi vas že zavzeto pričakujemo - zato, da se bomo imeli skupaj pravljično lepo! Vse dodatne podatke dobite na naših info telefonih; tisti, ki hodite v vrtce oz. šole, boste dobili vabila v šolah. LEPO POVABLJENI!!
Teden otroka
od i. do 9. oktobra 2008
Vsako leto pripravljamo posebno ponudbo za šole in vrtce v okviru Tedna otroka. Tako je tudi letos, vendarse žal do redakcije časopisa še nismo uspeli dogovoriti, kako in kaj. Zato vam bomo ta hip posredovali samo ponujene predstave, delavnice. Če bo zanimanje manjše od pričakovanj, bomo uvedli popoldanske termine predstav oz. delavnic, na katere so vsi otroci lepo povabljeni. Animateka - predstavitev nagrajenih animiranih filmov iz svetovne produkcije, ki jih ne predvajajo v rednem kino programu z delavnicami, kjer otrokom mentorji posredujejo proces nastajanja animiranega filma - primerno za vrtce in drugo triado; Etno - popotovanje po ljudskem izročilu, ki ga posreduje družinski trio VOLK FOLK z najrazličnejšimi instrumenti in izvrstno interpretacijo - vrtec in prva triada; S tolkali okoli sveta - zadnja leta opazna tolkalna zasedba STOP s projektom TOLKALA ZA RADOVEDNEŽE osvaja staro in mlado - program za drugo triado; Prva virtualna lutkovna predstava - z Mini Teatrom in PALČICO, ki jo po volji malih gledalcev skozi zgodbo vodi Robert Valtel; predstava, ki je dobila kar nekaj priznanj v tujini - za prvo triado;
Gledališče - predstavi, ki izpostavljata temo odraščajočih najstnikov in sta bili opazni v lanskoletni produkciji; Raymond Queneau: CICA V METORJU v režiji Marjana Bevka in izvedbi SNG Nova Gorica v sodelovanju z gledališko gimnazijo ter avtorja britanskega gledališča u fris Marka Ravenhilla KOK TI MEN ZDEJ DOL VISIŠ v izvedbi ansambla Mladinskega gledališča, v režiji Vita Tauferja
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Grosupeljski odmevi
kultura
59
- tretja triada.
Spremljajte torej naše info baze, kjer bodo predstave za izven jasno objavljene. In zakaj tak izbor? Zaradi tega, ker polje kulture odpira
obzorja in čutenje človeka. Na prvi pogled je videti, da so naši otroci vse bolj svobodni. Močnejši kontakt z njimi pa nam pokaže drugo sliko. Čas njihovega otroštva je vse krajši, prehitro vstopijo v svet odraslih. Vse bolj so ujeti v mrežo trgovine videza, lažnih vrednot. Nezmožnost komunikacije, dialoga z okoljem jih prav zato pahne na pota odvisnosti, varne površnosti in neskončne osamljenosti. Ponujeni dogodki in delavnice gotovo odpirajo pot v njihovo razvijajočo se osebnost, v njim lastno ustvarjalnost in domišljijo, ki jih osvobaja in jim dviguje lastno samopodobo; širi kot dojemanja okolja in bivanja. Ja, za življenje ne zadostuje neskončna količina podatkov - za razumevanje in povezovanje le -teh je še vedno odločilna praksa ali z drugimi besedami: upati si živeti, tudi z možnostjo tveganja,
Glasba Trubarjevega časa v cerkvi v Skocjanu
Škocjan pri Turjaku, 29. julija 2008, ob 20.30
V cerkvi, kjer je bil Trubar krščen, v letu, ki je bilo posvečeno temu velikemu Slovencu, je za zaključek poletnih slovesnosti zazvenela nizozemska cerkvena glasba 16. stoletja. Izvajali so jo Camerata Trajectina, sedemčlanska zasedba iz Nizozemske. Koncert je organiziral SEVIQC Brežice, ki v okviru ciklusa Klasikaa Dolenjska s koncerti stare glasbe oživlja kulturno dejavnost tudi v manjših krajih in cerkvah.
S podporo nizozemske ambasade so nam glasbeniki in pevci predstavili glasbo, ki je nastala v 16. stoletju na Nizozemskem. Protestantski cerkveni očetje so nabožna besedila prepesnili v ljudski jezik in pesmim dodali še znane ljudske melodije, da bi ljudi spodbujali k petju svetih psalmov. Besedila 150 pesmi z notami so bila velik podvig in v svojem času so požela velik uspeh, saj so bile to verjetno prve cerkvene pesmi v ljudskem jeziku.
Trije glasbeniki in štirje pevci so nam ta večer pričarali vzdušje, ki ga je ta glasba ustvarjala na romanjih in cerkvenih shodih. Pesmi so pripovedovale o prizorih iz svetega pisma, o svetnikih in cerkvenih očetih. Čeprav nizozemščine nismo razumeli, smo pa občutili glasbo. Nekatere melodije so bile resnejše, v počasnem ritmu, druge pa prav živahne in poskočne, spet tretje so prinašale slovesen, himničen ton. V odmoru smo se v toplem poletnem večeru pomudili pred cerkvijo sv. Kancijana, poklepetali, spili vino vinskega sponzorja tega večera in se ponovno z mislimi preselili v revolucionarno 16. stoletje in k Primožu Trubarju Marija Samec
da ne boš zmagovalec. Naše sodelovanje z institucijami izobraževanja je usmerjeno v jasen cilj razumevanja umetnine, zmožnosti komuniciranja z njo. Le komunikacija rodi pravo vrednost umetnine. Agresivno marketinško okolje nas sili in seveda za nami tudi otroke, da vsako umetnost razumemo kot jambo plakat ob cesti. Ga samo ošinemo s pogledom in ga ni več in nam je povedal vse. Zato je danes najbolj banalna umetnost tako čislana. Umetnost, ki ostaja za generacije, ki prihajajo, pa v sebi skriva tisto več, tisto kar tako modno poimenujemo dodana vrednost. In se večkrat ne opazi na površju. Zgoditi se mora v človeku samemu - v njegovem vesolju osebnosti. Zato bomo na ZKD Grosuplje kljub včasih mlačnim odzivom na naše ponudbe vztrajali na svoji poti.
Utrinki s počitniških delavnic
V Mestni knjižnici Grosuplje so med 11. in 14. avgustom 2008 potekale počitniške delavnice. Med triurnim druženjem smo vsak dan poslušali napeto detektivsko zgodbo, igrali smo se razne skupinske igre in tudi ustvarjali. Barvali smo kamne, ki so se spremenili v miško, raketo, mozaik in še mnogo drugih oblik. Izdelovali smo tudi žabice in kameleone. V gosteh smo imeli ilustratorja Gabrijela Vrhovca, ki je z nami preživel dva dni in nam predstavil svoj poklic ter s svojimi zanimivimi ilustracijami spodbudil otroke k risanju, barvanju in izdelovanju stripov.
Maja Okorn
6o
iz župnij, kultura
Grosupeljski odmevi
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Na Magdalensko goro po poti k Mariji
Koncert ljudskih pesmi v taborski cerkvi na Cerovem
Tabor Cerovo, četrtek, 28. avgusta 2008, ob 20.30
Na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, ko Slovenci praznujemo tudi državni praznik, ki je hkrati praznik Evrope, Turistično društvo Magdalenska gora nadaljuje tradicijo praznovanj na tem svetem kraju. Praznovanje so počastili z mašo za domovino, ki jo je daroval Stane Kerin, slovenski narodni ravnatelj za misijone, ki zdaj živi v šmarskem župnišču. Po maši pa so obiskovalce Magdalenske gore razveseljevali člani ansambla Šrangarji - to pot skupaj z našim bralcem dobro znano šmarsko pevko (in zborovodkinjo) Barbaro.
Gospod Kerin je v svoji pridigi izpostavil pomen dobrih del in prizadevanja za mir. V luči aktualne vojne krize v Gruziji, pa tudi drugih vojaških spopadov in nasilja raznih drugih oblik po svetu je dejal, da je vedno po koncu teh nasilnih dejanj treba začeti s spravo in popravljanjem krivic. Šele nato se začnejo pogovori, kako delati dobro. Torej! Mar ne bi že kar na začetku to počeli? Kaj lahko stori navaden državljan pri tem? Na prvi pogled - ne veliko. A ni tako! Lahko izboljša sebe, da ni več tako obremenjen z grehi napuha, lakomnosti, nečimrnosti, toliko tekmovalnosti, škodoželjnosti, zavisti ter drugimi novodobnimi grehi. Tako je storila tudi božja izvoljenka Marija, ko je med svojo nosečnostjo zaradi svoje skromnosti in ponižnosti obiskala svojo starejšo sorodnico, čeprav ji tega (po naših človeških merilih) ne bi bilo treba.
Če bomo izboljšali sebe, imeli pravi odnos do sočloveka, sočutje, solidarnost, bo tudi naše življenje lepše. Če nas bo to storilo čim več, bo tudi svet lepši. Jože Miklič
Ljoba Jenče je znana zbiralka in izvajalka ljudskega blaga. Raziskuje in zapisuje našo besedno in glasbeno kulturno dediščino, ki tako hitro izginja s starimi ljudmi v grob. Na koncertu jo je ta večer spremljal na starih glasbilih Janez Jocif, ki izdeluje stara glasbila po podobah na freskah iz cerkve v Mirni na Dolenjskem, pa tudi po ljudskem izročilu. S tako oblikovanim koncertom sta prvič nastopila prav na Cerovem. Samo okolje in ambient cerkvice sta nudila umetnikoma posebne izzive. Umetnica je začela svoj nastop s pripovedjo o stvarjenju sveta, nadaljevala pa je s temami iz življenja ljudi in svetnikov, kakor so jih ujeli v besedila in melodije ljudski ustvarjalci po vsem slovenskem etničnem ozemlju. Med petjem in igranjem sta se sprehajala po cerkveni ladji, postala pod zvonikom, se zopet vrnila pred oltar. Zadnji del programa je Ljoba Jenče posvetila »turškim« temam. Sledili smo glasbenikoma iz cerkve, posedli po klopeh zunaj in se povzpeli na obrambne odre, ter poslušali, kako so v pesmi junaki preganjali Turke iz naše dežele. Za konec je ob glasbeni spremljavi Janeza Jocifa na psalteriju povedala še zgodbo Kralj Matjaž je imel ptičico. V toplem poletnem večeru, pod milim nebom, smo prisluhnili čarobnemu glasu Ljobe Jenče, ki zna tako pritegniti poslušalce, da smo v popolni tišini poslušali dolgo, vendar zanimivo in dinamično pripoved. Po koncertu so nas gospodinje Krajevne skupnosti Št. Jurij presenetile s pecivom, kot so ga v starih časih pripravljale ženske, ko niso imele kupljenih sestavih, ki jih danes dobimo na vsakem koraku, ampak
Pesem vlaka v Grosupljem
Letos mineva 115. leto, odkar je skozi Grosuplje pripeljal prvi vlak in se usmeril proti Kočevju. Po tej progi so dolga leta vozili premog iz kočevskih rudnikov. Spomnim se, ko smo delali na Mrzlih njivah, smo vedno poslušali ropotanje vlakov ter po tem vedeli, koliko je ura, kdaj je treba domov, da bo šla mama v službo in mi v šolo.
Stari ljudje so v vseh glasovih okoli sebe slišali melodijo in jo znali preliti
so si pomagale s tistim, kar so imele doma in znale ustvariti lepe in dobre slaščice. Zelo so se potrudili tudi gasilci. Pot od tabora do ceste so razsvetlili in pazili na tudi parkirišča. Predsednik krajevne skupnosti Janez Kozlevčar se ni pozabil zahvaliti tudi Simoni Zorc Ramovš in Zvezi kulturnih organizacij Grosuplje, ki se trudi oživiti dogajanje okoli taborske cerkve, ki obnovljena, skupaj z obzidjem, predstavlja edini popolnoma obnovljen protiturški tabor na Slovenskem in si zato res zasluži posebno pozornost. Marija Samec
v besede. Moja mama, Marija Vintar, še danes ve povedati, kako je sopihal kočevski vlak.
Ko je vozil vlak na postajo, je udarjanje koles ob tračnice in puhanje dima iz dimnikov pripovedovalo: »Tež-ko diham, tež-ko di-ham, tež-ko di-ham.« Ko pa je tovorni vlak zapuščal postajo, pa je bilo slišati njegovo pospešeno sopihanje takole: »Prot' Lublan', prot' Lublan', prot' Lublan'.«
Pripravila Marija Samec
Pripovedi iz Grosupljega in okolice - 41
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Grosupeljski odmevi
kultura
61
Stoletje generala Novljana
Mestna knjižnica Grosuplje, 12. junija 2008, 19. uri. - Ob stoletnici rojstva Lada Ambrožiča Novljana, rojenega 10. marca 1908 na Čatežu ob Savi, učitelja, kulturnega delavca, letalca, partizanskega poveljnika, generala, publicista in pisatelja, smo predstavili v naši knjižnici knjigo, njegov življenjepis Novljano stoletje, s pomočjo pisca sina Lada Ambrožiča ml., novinarja in televizijskega voditelja, ki smo ga tu spoznali kot zapisovalca očetovih spominov. Avtor Lado Ambrožič ml. je knjigo napisal na temelju magnetofonskih zapisov in številnih pogovorov s svojim očetom. Knjiga Novljanovo stoletje je njegov knjižni prvenec, sicer pa je znan kot novinar, urednik in voditelj na Televiziji Slovenija. Na nacionalni radioteleviziji dela vse od končanega študija na FSPN, danes FDV, njegova specialnost je zgodovina. Na katedri za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani je uspešno končal magistrski študij s temo Edvard Kocbek kot politik. Novljanovo stoletje je del trilogije, nadaljevanje dveh knjig, ki jih je napisal Lado Ambrožič Novljan sam: 1988 Po čem je zmaga in 1992 Pol stoletja pozneje, načrtoval pa je še tretji
del, ki pa ga zaradi poškodbe ni zmogel napisati sam, zato je delo nadaljeval in po njegovi smrti dokončal njegov sin. Knjiga Novljanovo stoletje je pretresljiv prikaz generalove življenjske poti, napisane v obliki prvoosebne pripovedi. Zajema tako rekoč celo 20. stoletje, od spominov na otroštvo, ki ga je Ambrožič preživljal na Dolenjskem, pa do šolanja na ljubljanskem učiteljišču, učiteljevanja po odročnih dolenjskih šolah do njegovega delovanja med jadralci v Stični in na Blokah. Po obsežnem zgodovinskem prikazu Novljanovega odločnega angažiranja v NOB, kjer je opravljal najodgovornejše poveljniške funkcijenaDolenjskeminPrimorskem,sklepni del knjige z grenkobo odstira zamolčane in prezrte epizode iz povojnega obdobja, ko ga je politična oblast odstranila iz javnega življenja in ga poskušala izbrisati iz narodovega spomina. Kljub temu pa iz njegovih besed in dejanj vseskozi dihata neomajen optimizem in prepričanje, da bo slovenski človek na koncu našel pot, ko bo naposled sam svoj gospod in gospodar na svoji zemlji. Posebej smo se pomudili ob obdobju, ki ga je Novljan preživel kot učitelj v Stični.
To je bilo zelo plodno obdobje, saj je vodil pevski zbor, igral, organiziral letalski klub, dokler ni bil zaradi političnega delovanja premeščen v Belo krajino. Izvedeli smo tudi, od kod njegov psevdonim Novljan, ki je pozneje postal tudi partizansko ime. Ker je bil radoživ, radoveden, dovzeten za vse novo, torej Novljan, se je Lado Ambrožič st. že kot dijak tako podpisoval pod svoja literarna dela. Lado Ambrožič ml. se nam je predstavil kot zanimiv in iskriv govorec, ki se ni izogibal tudi neprijetnejšim temam o povojnem obdobju. Za glasbeno spremljavo je z igranjem na prečno flavto poskrbela učenka Glasbene šole Grosuplje Ana Grum. Marija Samec
Tone Kralj v interpretaciji Toneta Zrnca v Škocjanu
Nedelja, 7. septembra 2008, ob 15. uri, v dvorani Gasilskega društva Škocjan.
- Misijonar Tone Zrnec se iz rad vrača domov. Vsako leto preseneti domačine s predavanjem ob diapozitivih, ki jih sam posname. Poslušali smo že o Ameriki, o misijonarju škofu Baragi, letos pa nam je predstavil cerkveno slikarstvo dobrepoljskega slikarja Toneta Kralja. Zbranim v dvorani gasilskega doma je najprej Štefan Zrnec zapel Gregorčičevo pesem Zakrivljeno palico v roki, na harmoniki pa ga je spremljal Drago Elikan. Požela sta gromek aplavz, saj nam
je tako gospod Štefan Zrnec razkril še svoj talent za petje, sicer ga bolj poznamo kot »Trubarja«. Kvintet Sever in prijatelji pa je svojega rojaka počastil s pesmijo Geslo. Ob diapozitivih je gospod Tone Zrnec najprej z nekaj življenjepisnimi podatki predstavil slovenskega slikarja, ki v svojem času ni bil razumljen, saj je začel kot ekspresionist, ta smer pa ni ljudem blizu, saj poudarja predvsem človekove notranje boje in travme.
Med obema vojnama in tudi še po drugi svetovni vojni je na Primorskem slikal po cerkvah. Bil je samosvoj, poseben slikar in take so tudi njegove podobe. Na začetku svoje poti po Primorski je še slikal pod vplivom ekspresionizma, potem pa se je vedno bolj obračal v realizem in njegov stil postaja vse bolj prepoznaven. Gospod Zrnec je sam obhodil vse cerkve s Kraljevimi poslikavami na naši in italijanski strani (Mengore, Višarje, Auber, Tomaj, Hrenovice, Peuma, Šebrelje, Lokev, Renče, Pesek ...) in jih sam fotografiral. Na podobah hudičev je opazil poteze italijanskih sovražnikov Slovencev, tudi Mussolinija. Pogovarjal se je s slikarjevo hčerjo Tatjano in tudi tako razkrival vsebine Kraljevih slikovnih in ikonografskih sporočil. Predavanje je zaključil še z nekaj Kraljevimi
ilustracijami knjižnih del, predvsem pa Martina Krpana, in s Trubarjem ter njegovo domačijo.
Za konec je Štefan Zrnec ob harmoniki Draga Elikana zapel Ribničana, Kvartet Sever in prijatelji pa še pesmi Spomini in Dekle je zajemalo.
Prizadevni gasilci in predstavniki Kulturnega društva Škocjan so po prireditvi pripravili še pravo gostijo, na kateri so se v prijetno toplem nedeljskem popoldnevu obiskovalci še nekaj časa zadržali.
Marija Samec
62
pravo, kultura
Grosupeljski odmevi
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Mediacije
Za Slovence je splošno znano, da se radi kregamo in tožarimo po sodiščih, čeprav bi mnogo sporov lahko rešili s pogovori. Način hitrega življenja vse bolj ogroža tudi medosebne odnose v družinah, kjer pričakujemo, da se poznamo, a je vse to le preveč površno. Sledijo prepiri, ki velikokrat vodijo tudi v družinske katastrofe.
Kako se jim izogniti? Ena od možnih oblik je mediacija, kjer s sprtima stranema postopek mediacije vodi neodvisen strokovnjak, včasih pa je lahko v medosebnih sporih mediator tudi kakšen družinski član, ki ima sposobnosti in znanja mediatorja. Seveda pa morata stranki v mediacijo pristopiti prostovoljno. Na ta način tudi nobena od strank ne izgubi oziroma ni oškodovana, kot je običajno v sodnih postopkih.
Že v juniju mesecu letos (20. in 21. junija) je v Mestni knjižnici Grosuplje zasebni izobraževalni zavod Center PER-ME-UM organiziral brezplačne delavnice na temo mediacij, ki se jih je za grosupeljsko okolje udeležilo kar precej zainteresiranih občanov različnih predhodnih znanj. Na zadnji dan teh delavnic smo se pogovarjali z enim od vodij delavnic Markom Iršičem, ki nam je povedal, da so delavnice potekale predvsem na področju medosebnih odnosov, spoznali pa so nekaj primerov tudi iz drugih področij. Delavnice so potekale interaktivno, s spoznavanjem teorije in s pogovori. Obravnavali so tudi nekaj praktičnih in najbolj pogostih primerov v Sloveniji in poskušali najti rešitve ter pozitivne učinke. V družinski mediaciji so udeleženci spoznali razumevanje mediacije in njene učinkovitosti, razvijali mediacijske spretnosti za uporabo v lastnem družinskem okolju ter spoznavali možnosti za njeno praktično uporabo. G. Marko je poudaril, da je zelo zadovoljen z odzivom v Grosupljem in tudi s sodelovanjem. Da so mediacijske delavnice bile organizirane na lokalni ravni v Grosupljem, je poleg zavoda Center PER-ME-UM (idejna in povezovalna vloga za izvedbo v Grosupljem) in Mestne knjižnice Grosuplje (naklonjenost vodstva za zagotavljanje prostorskih možnosti pri organizaciji aktualnih strokovnih in drugih dogodkov), zaslužno tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je v Grosupljem podprlo eno od sedmih organiziranih mediacijskih delavnic v Sloveniji in sofinanciralo stroške izvajalca programa - Zavoda RAKMO iz Ljubljane.
Jože Miklič
Novosti iz domoznanske zbirke - 26
BOLDRIK IN GGNeNi : (grosupeljsko gledališko delovanje v obdobju od 1988 do 2007) / [uredil Goran Gluvic].
-	Brezje pri Grosupljem : Kulturno društvo Smila, 2008. (Grosuplje : Silveco). - 43 str. : ilustr. ; 21 cm. Pisatelj in dramatik Goran Gluvic je zbral v besedi in sliki grosupeljsko gledališko delovanje v obdobju od 1988 do 2007: Boldrik II (Boldrik je lik iz angleške nadaljevanke Black Adder ali Černi gad) od 1988 do 1994, od leta 1997 dalje pa je dejavno gledališče GGNeNi, ki je najprej nastopalo z otroškimi predstavami, ko pa so igralci odrasli, pa so se lotili tudi predstav, kot so Plešasta pevka, Odličen dan za ribe bananarice in Utva.
SAJE, Franček
BELOGARDIZEM / Franček Saje. - 3. izd. - Mengeš : Ciceron, 2008. - 604 str. : ilustr. ; 25 cm.
Franček Saje je živel na Ilovi Gori. Njegova knjiga Belogardizem je doživela že tretjo izdajo. Kot novinar je po arhivih in iz časopisnih člankov zbiral podatke o delovanju bele garde po Sloveniji, tudi po naših krajih.
Občina Grosuplje ; TABOR CEROVO ; Župnijska cerkev sv. Kancijana in tovarišev. - V: SEVIQC Brežice : program 2008. Ljubljana (Slovenska cesta 1) : Zavod Ars Ramovš, 2008. Str. 48-52 : ilustr.
Festival Brežice je zopet izbral za svoje koncerte stare glasbe dve lokaciji v občini Grosuplje: Tabor Cerovo in cerkev v Škocjanu ter opise občine in teh dveh krajev uvrstil tudi v svojo programsko knjigo, ki izide vsako leto. Na koncertih izvajajo tudi pesmi Primoža Trubarja.
SOLATE kot priloge in kot samostojne jedi / [zbral in uredil Svetozar Pance].
-	Grosuplje : Grafis Trade, 2008. -(Domača kuhinja ; 7).
V zbirki Domača kuhinja so izšli recepti za osvežujoče, slastne in nasitne solate. Zbiratelj Svetozar Pance je domačin z Blata pri Grosupljem.
TESTENINE skozi vse letne čase / [zbrala in uredila Tanja Pance].
-	Grosuplje : Grafis Trade, 2008. -(Mala kuhinja ; 16).
Okrogle, oglate, zavite, podolgovate
-	testenine, ki so jih poznali že stari Kitajci in Rimljani, so po vsem svetu znane kot najbolj vsestranska jed, saj so okusne, lahko prebavljive in zdrave.
Zbrala Marija Samec
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Grosupeljski odmevi
mladi upi
63
Obisk čebelarja
V naši skupini smo se pogovarjali o čebelah in čebelarstvu. Da je bilo to še bolj zanimivo in poučno, je Ažbe povabil v vrtec svojega dedka, ki je čebelar. Najprej je prišel v igralnico in s seboj prinesel različna orodja in pripomočke, ki jih uporablja pri svojem delu, klobuk s pajčolanom, čisto pravi panj ter čebelje pridelke. S pomočjo računalnika nam je pokazal tudi fotografije. Vse je bilo pripravljeno in razloženo primerno otrokovi starosti. Dedek čebelar nam je pripravil presenečenje. Spekel nam je lepe in okusne medenjake ter dal domači med. Z njim smo se posladkali in izboljšali okus čaja. Pustil nam je tudi dva trota, ki smo ju pozneje izpustili. Ažbe nam je povedal, da sta se oba srečno vrnila domov. Ob tem smo spoznali, da najdeta pot do 3 km daleč.
Dedek nas je povabil tudi domov, da smo lahko videli čebeljo družino še v naravnem okolju. Tam smo dobili še vosek, iz katerega smo kasneje izdelovali sveče.
Dedek, hvala, da ste svoje znanje delili z nami. Veliko smo se naučili.
Ažbetovi prijatelji z Jožico in Judito. Skupina Zajčki iz vrtca Kekec
Liza - punčka iz cunj
LIZA ni navadna punčka iz cunj. Je taka, kot vse druge deklice, narejena z ljubeznijo. Ponaša se z dolgimi rdečkastimi lasmi in je prijetne zunanjosti.
LIZA MAČEK (ima tudi priimek) se je to vrtčevo leto sprehodila po vseh 24-ih domovih,
nekatere je obiskala kar dvakrat. Starši so v njenem imenu zapisovali dogodke in doživetja v njen dnevnik. Doživetja smo v vrtcu z navdušenjem prebirali in komentirali.
LIZA je nastala na pobudo vsem dobro poznane dobrodelne organizacije UNICEF. V sodelovanju z njimi smo izdelali 19 punčk iz cunj. Pri izdelavi so sodelovale babice, mamice, prijateljice in delavke vrtca. Skupno smo zbrali 330 evrov, ki smo jih nakazali UNICEF-u
Zgodba o LIZI MAČEK pa še ni končana. Vsem, ki ste sodelovali, se najtopleje zahvaljujeva.
Petra Bor in Tatjana Vatovec
»Kekci« v Kekčevi deželi
Kdo med nami ne pozna slavnega Vandotovega Na visoki hiši s toboganom smo spoznali junaka Kekca, kije z neustrašnim oponašanjem Brinceljna. Plašni možiček z očali, v gozdno-sove pregnal samega Bedanca? Mi smo ga zeleni obleki, nas je popeljal do Kekca in nam spoznali osebno.	med potjo razkazal vse nevarne pasti, ki jih je
Obisk Kekčeve dežele v Kranjski Gori se prične nastavil Bedanec.
z vožnjo s posebnim avtobusom, v katerem se S Kekcem smo zapeli njegovo pesem in se sliši vse pesmi iz filmov. Pot se nadaljuje skozi pri teti Pehti najedli posebnega kruha za skrivni predor, v katerem vsi mižimo, da ne bi POGUM.
Bedancu povedali za skrivno pot. Kdor pa ne Polni prijetnih doživetij in vtisov smo se Mucki miži, lahko računa na zelo dolga zajčja ušesa, in Slončki iz vrtca Kekec vrnili domov. za katere poskrbi drugače zelo prijazna gospa Petra Bor in Tatjana Vatovec Pehta.
Bedanec, to pa je poseben mož. Ugrabil nam je Tatjano, ki mu je morala pogristi nohte na nogah (bljek). Imela je srečo, da smo jo rešili iz kletke, v kateri je vsa objokana klicala: »Na pomoč!« Dolgobradega moža smo slišali že od daleč. Otroke je spraševal, kje neki je njegov ulov, ki bi mu kuhal in nohte grizel. Nekaj časa smo se pogovarjali z njim, ko pa se nam je skušal približati, smo hitro oponašali sovo in ga za nekaj časa pregnali.
Postali smo mali maturanti
Modre maturantske kape z dolgimi belimi cofi, iskre v očeh, nasmeh do ušes; mali maturantje so ob veseli koračnici ponosno stopali v igralnico, na veliki oder svojega otroštva.
Staršem se je ob pogledu nanje utrnila solza sreče, ki se je zlila s solzo ponosa in mislijo: »Kdaj neki so zrasli?« Bodoči šolarji so peli pesmi o šoli, prijateljstvu, škratih in zaplesali maturantski ples.
Podelili smo medalje in diplome za uspešno opravljen športni projekt ZLATI SONČEK ter opravljen program v MUCKOVI SKUPINI. Ob veselem druženju je čas hitro minil in z željo, da bi radi hodili v šolo in uživali na počitnicah, smo se zadovoljni odpravili vsak na svojo pot, ki se bo, upamo da, večkrat sklenila, da se bomo znova srečali. Srečno, muce!
Petra Bor in Tatjana Vatovec
6o
iz župnij, kultura
Grosupeljski odmevi
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Zdrav človek ima sto želja, bolan le eno. (A. P. Čehov)
Resnice in zmote o klopih
V vročem in suhem vremenu kakor tudi v mrazu klopi niso tako aktivni, pomlad in jesen pa sta njihov čas.
V obdobju od leta 1993 do leta 2007 se je število prijavljenih primerov (v Evropi zasedamo po obolevnosti neslavno tretje mesto) Lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa, bolezni, kiju prenašajo klopi, več kot podvojilo. Proti slednji se je mogoče cepiti, obe pa sta nezdravljeni lahko usodni oziroma imata hude posledice, zato je prav, da o njihovem prenašalcu vemo čim več.
Klopi sodijo med pripadnike reda pršic. Navadni klop Ixodes ricinus je najbolj pomembna in najbolj razširjena vrsta v Evropi. Do nadmorske višine 600 m je klopov veliko, v višjih legah nad 1000 m so redki, nad 1500 m pa jih ne najdemo več. Prostori, kjer se največ zadržujejo, so na zaraščenih, slabo kultiviranih površinah: visoka trava z grmovjem, robovi jas in gozdna podrast. Aktivnost klopa je odvisna od zunanje temperature. Kadar je temperatura nižja od 5 do 7 °C, klopi mirujejo. Radi imajo razmeroma vlažno in toplo okolje. Svoje žrtve iščejo tako med ljudmi kot med drugimi sesalci in ptiči tako, da zaznavajo premike, tok toplote in celo vonj. Na telesu poišče nežnejši del kože, ki je lažje dostopen in se prisesa. Ob vbodu izloči nekaj sline, v kateri so encimi, zaviralci strjevanja krvi in imunskega odziva ter blag anestetik (zato ugriza sploh ne zaznamo). Kot pri komarjih je tudi pri klopih značilno, da kri sesajo le samice. Samci se prehranjujejo s tkivno tekočino. Samica izleže v času svojega življenja nekaj sto do nekaj tisoč jajšec v tla. Ličinke morajo za razvoj nujno dobiti obrok krvi in brez gostitelja se ne morejo leviti in preobraziti v odraslo žival. Večina klopov čaka gostitelja na kakšnem izpostavljenem mestu (npr. na vrhu travne bilke). Ko pride gostitelj mimo, ga zaznajo s svojimi sprejemniki ter se ga bliskovito oklenejo. Nekateri klopi pa gostitelja tudi aktivno zasledujejo po tleh. Na gostitelju poiščejo mesto, kjer so tik pod kožo žile in se prisesajo. To je največkrat na notranji strani sklepov pri sesalcih, pri plazilcih in ptičih pa okoli oči ali kljuna. Usnjati klopi se prehranjujejo priložnostno in na gostitelju ne ostanejo dolgo (za razliko od ščitastih, kjer je lahko odrasla samica prisesana do nekaj dni). Parjenje pri klopih je raznoliko, vsem pa je skupno to, da se samci ne prehranjujejo; po preobrazbi poiščejo gostitelja le zato, da na njegovi površini najdejo samico in se z njo sparijo, po čemer poginejo. Samica pa potrebuje obrok krvi tudi za tvorbo jajčec. Ko se napije, pade z gostitelja in prične odlagati
jajčeca v tla. Življenjska doba klopov je zelo različna, od pol leta do šestih let, večina pa živi okoli tri leta. V območjih z zmernim podnebjem prezimijo kot ličinke v podrasti ali med listnim odpadom. Ponovno postanejo aktivni, ko se povprečna dnevna temperatura dvigne na nekaj stopinj nad lediščem. Pred odhodom v naravo se je potrebno ustrezno zaščititi, prav tako je nujno zaščititi tudi hišne živali. Obleka naj bo iz gladkih materialov, ki klopom onemogočajo, da bi se oprijeli, hkrati pa poskrbimo, da je čim več kože pokrite (dolge hlače, škornji, kapa). Oblačila naj bodo svetla, da klopa prej opazimo. odkrite dele telesa popršimo z repelenti, sredstvi, ki odganjajo mrčes. Delovanje teh sredstev, ki se povrhu vsega tudi spirajo z znojem, je časovno omejeno. Po povratku domov je nujno temeljito pregledati celotno površino kože, predvsem pa mesta, kjer so klopi najbolj pogosto prisesajo: kožne gube, uhlje, dimlje, pazduhi, nato se oprhamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo ali raje operimo.
Če pri telesnem pregledu opazimo klopa, ga čim prej previdno odstranimo, saj s tem zmanjšamo možnost okužbe. Zelo pomembno dejstvo, ki ga zanemarimo predvsem pri hišnih živalih je čas, ki preteče od vboda do odstranitve klopa. Čim krajši je, tem manj možnosti je, da osebek zboli za lymsko boreliozo. Tudi odstranjevanje klopa ima nekaj pomembnih pravil, da mine brez posledic in je kar najbolj učinkovito.
-	klopa ne mažimo z oljem, kremo, alkoholom, s tem samo izgubljamo dragoceni čas
-	ker je glava klopa z rilčkom oblikovana kot smrečica, klopa ne bomo izvlekli s sunkovitim potegom. Nasprotno, s tem se poveča možnost, da bo del glave ostal v koži in povzročil dodatne zaplete. Klopa izvlečemo izključno s pinceto, izdelano prav za ta namen. Po res nizki ceni je na voljo v lekarnah in v veterinarskih ambulantah. Klopa primemo povsem pri koži in pinceto zavrtimo. Smer ni pomembna, pomembnejši je občutek in potrpežljivost.
-	mesto vboda običajno ni vidnih sprememb, če pa so, lahko uporabimo razkužilo
-	Takojšnja odstranitev klopa, vsekakor pa najpozneje v 12-ih urah, bistveno zmanjša možnost okužbe.
Pri klopu so bakterije v črevesju, vendar lahko klop okuži gostitelja šele tedaj, ko pridejo iz črevesja do slinavke. Virusi pa so običajno v žlezah slinavkah, zato je prenos hitrejši in ni varnostnega intervala 12-ih ur.
a
m
LYMSKA BORELIOZA je najpogostejše bakterijsko obolenje, ki ga prenašajo
klopi. Na leto se v Sloveniji okuži preko 4.500 oseb. Borelioza je bolezen, ki prizadene več organskih sistemov. Rdečina je prva faza bolezni in je tako rekoč edina takojšnja značilna bolezenska sprememba, ki pa se izrazi samo pri približno 60 odstotkih okuženih. Drugi bolezenski znaki, ki se lahko pojavijo, so vročina, močno potenje, zlasti ponoči, vrtoglavica, glavobol, bolečine v mišicah in izrazita utrujenost. Rdečina se pojavi 2 do 32 dni po klopovem ugrizu, običajno na mestu ugriza. Lahko pa se pojavi celo na drugem delu telesa, kjer klop sploh ni bil prisesan. Zelo pomembno je, da ne spregledamo značilnega rdečega madeža. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni je ključnega pomena, saj je zdravljenje najbolj uspešno v začetni fazi. Pri nezdravljenih primerih se lahko bolezen kasneje izrazi v zgodnjih in poznih bolezenskih spremembah. Zgodnje bolezenske spremembe se pojavijo celo nekaj mesecev po ugrizu okuženega klopa kot vnetje osrčnika, vnetje sklepov, obolenje mišic in živčevja. Pozne spremembe se pojavijo leto ali več let po okužbi, najpogosteje pri nezdravljenih bolnikih. Kažejo se kot kronična vnetja kože, sklepov in živčevja. Vsi omenjeni bolezenski znaki pa niso pravilo, saj okužba pogosto poteka neznačilno. Vsekakor je najpomembneje, da si zapomnimo, kdaj nas je klop ugriznil, in da smo nekaj tednov po ugrizu pozorni na morebitne bolezenske znake okužbe. Zdravljenje z antibiotiki je priporočljivo v vseh fazah bolezni. Prognoza je ugodnejša, če zdravljenje začnemo v začetnem stadiju. Način zdravljenja je odvisen tudi od vrste in izrazitosti bolezenskih znakov. Večinoma z isto vrsto klopa se lahko okužijo tudi živali, predvsem govedo, ovce in koze, okuženo je lahko tudi njihovo mleko. Ob uživanju neprekuhanega okuženega mleka, se tako lahko okuži tudi človek. Kot ljudje pa lahko zbolevajo tudi psi, govedo in konji, zato je ob znakih slabega počutja tudi zanje nujna veterinarska pomoč.
Klopi nas lahko okužijo tudi z virusom KLOPNEGA	MENINGOENCEFALITISA
(vnetja možganske ovojnice) in povzročijo HUMANOGRANULOCITNO ANAPLAZMOZO, vročinsko bakterijsko bolezen, ki se kaže s povišano telesno temperaturo in glavobolom.
Mojca Sajovic
Vir: http://www.ezdravje.com; Viva, julij 2007
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Grosupeljski odmevi
kinološki kotiček
65
Najboljši človekov štirinožni prijatelj ni stol - ampak pes!
Grosuplje brez pasjih iztrebkov
- z malo truda in razumevanja - uresničljiv projekt?
Je to samo vroča želja ali
Pred dnevi sem naletela na ogorčeno elektronsko sporočilo ene od pasjih skrbnic, ki je svoj gnev izlila na enem od spletnih portalov:
»Težko pričakuješ, da bo prebivalstvo, ki meče plastenke vsepovsod, ki samo ... po grmovju in za sabo nikoli! ne pospravi ., ki odmetava čike, čigume in kose hamburgerjev, kjer pač neha z njihovim konzumiranjem, stoodstotno pobiralo pasje kakce. Zagotovo trdim, da tisti, ki lastnih smeti . ne razmetavajo naokrog, tudi pasje iztrebke v večini poberejo. Zato se mi zdi, da usmerjanje pozornosti izključno na pasje odpadke, pri tem, ko do kolen gazimo v plastenkah in polivinil vrečkah, pomeni zgolj eno novo politično gonjo proti lastnikom psov, ki jih očitno javnost hoče prekvalificirati v drugorazredne državljane.«
Nekatere slovenske občine, med katerimi zagotovo prednjačita Ljubljana in Vrhnika, so napovedale pasjim iztrebkom učinkovit boj, seveda tako, da so najprej načrtovali zadostno število smetnjakov, opremljenih z vrečkami za pobiranje iztrebkov.
Opozarjanje lastnikov psov o pomenu pobiranja pasjih iztrebkov ni novo, je pa potrebno in glede na naraščajoče število psov v naši občini postaja nujno. Strpen odnos med lastniki in nelastniki psov je mogoče doseči zgolj tako, da so lastniki psov dosledni pri odstranjevanju »kupčkov«, ki jih njihovi štirinožni spremljevalci vsakodnevno spustijo na najrazličnejših mestih, tudi na površinah za pešce, na negovanih zelenicah in otroških igriščih, kar je še najbolj moteče.
Na problematiko pasjih iztrebkov opozarja Ludvik Kovačič, predsednik Teniškega kluba Grosuplje: »Na zelenicah, ki so del površine v uporabi našega kluba, imamo zaradi pasjih iztrebkov velike težave. Nanje redno opozarja vzdrževalec, ki kosi travo. Milo rečeno je neprijetno, ko s kosilnico poleg trave pokosi tudi pasji kupček. Prav in potrebno je, da ljudje svojim štirinožnim prijateljem omogočijo sprehode, h katerim spada tudi opravljanje fizioloških potreb, vendar so odgovorni za to, kar njihovi ljubljenci počnejo. Pred časom sem imel priložnost spoznati družino s psom, k nam na obisk so prišli z Nizozemske. S seboj
v avtu so imeli tudi lopatico za pobiranje pasjih iztrebkov in povsem samoumevno se jim je zdelo, da to opravilo sodi k skrbništvu psa. Kužki se morajo primerno razgibati in z razumevanjem sprejemamo dejstvo, da skrbniki pse spustijo z vrvice, vendar imajo žal le redki osveščeni s seboj vrečke. Občina nima odloka na to temo, vendar opisane težave kar kličejo po čimprejšnji ureditvi. Prvi korak je zagotovo organizirana postavitev košev z vrečkami za pasje iztrebke.«
Med občani Grosupljega verjetno nihče ne pozna razmer v kinologiji bolje od Braneta Puša, predsednika Komisije za šolanje v Kinološkem društvu Grosuplje. Na temo pasjih iztrebkov ima veliko povedati: »V našem društvu se že desetletje in več trudimo osveščati vodnike psov glede pobiranja iztrebkov. Tudi Komisija za šolanje Kinološke zveze Slovenije (KZS) je pod mojim vodstvom pripravila program šolanja, ki v okviru socializacije psa poučuje in opozarja skrbnika, kako se je potrebno obnašati v urbanem okolju. Ena od obveznosti je tudi čiščenje za svojim psom. Na leto izšolamo od 70 do 90 vodnikov, kar pa je seveda veliko premalo glede na število psov v Grosupljem in okolici. Ljudje s psi prihajajo celo na vadišče našega društva, izpustijo jih iz avtomobilov, da opravijo potrebo in se nato odpeljejo. Ko smo (znane) storilce opozorili, smo doživeli grožnje, celo s fizičnim obračunavanjem. Zaradi onesnaženega vadišča imamo težave pri delu med šolanjem in na treningih tekmovalcev. Komisija za šolanje pri KZS je program šolanja ponudila nekaterim občinam, da bi ga po vzorcu iz tujine vključili v obveznosti imetnika psa, vendar se mnogi župani niso upali zameriti svojim volivcem in se za »uzakonjenje« programa niso odločili. Prepričan sem, da bi tovrstno šolanje preprečilo množično onesnaževanje urbanega okolja pa tudi marsikateri ugriz.« Brane Puš je povedal, da skrbniki psov velikokrat potožijo, da vrečke, v katero pospravijo iztrebke za svojim psom, v Grosupljem preprosto nimajo kam odložiti. Občinskim možem zato svetuje, naj postavijo namenske koše z vrečkami na najbolj obiskanih pasjih sprehajalnih poteh, zagotovijo redno praznjenje košev, kršitelje pa na podlagi občinskega odloka nato dosledno kaznujejo. Brane Puš še
poudarja, da se o pobiranju iztrebkov vedno temeljito pomeni tudi s tečajniki, ki se udeležijo šolanja svojega psa. Začetek jesenskih tečajev je že 11. septembra.
Kako zelo resno jemljejo tovrstno vzgojo v eni od slovenskih pasjih šol, je opisala tečajnica, ki je opravljala izpit za vodnika psa v urbanem okolju. Prvo (nenapovedano) vprašanje sodnika je bil poziv, naj pokaže vrečko za pobiranje iztrebkov. Tečajnica, ki je v treh mesecih sicer z veliko truda odlično izšolala svojega psa, vrečke ni imela v žepu, zato se ji je sodnik zahvalil za udeležbo na izpitu in ji zaželel več sreče prihodnjič.
Seveda smo za mnenje povprašali tudi na Občini Grosuplje, natančneje Marka Podvršnika, univ. dipl. prav., direktorja uprave Občine. Občina je seznanjena z opisano problematiko, saj so pred kratkim prejeli tudi obvestilo o nadležnih pasjih iztrebkih na zelenicah ob Grosupeljščici. Zavedajo se, da se to najbrž dogaja še kje v Grosupljem in okolici. »Na Občini bomo proučili možnost zagotovitve minimalnih tehničnih pogojev, t.j. postavitve košev za pasje iztrebke s posebnimi vrečkami, kakor tudi možnost sankcioniranja kršiteljev oz. normativne ureditve tega področja,« pravi Marko Podvršnik. Občina tudi soglaša s predlaganimi rešitvami kinološke stroke. »A za tovrstni red in čistočo v Grosupljem bodo morali najprej in nujno poskrbeti lastniki psov,« še zaključuje Marko Podvršnik.
Pasji iztrebki resnično niso v čast kraju, kjer živimo, in še toliko manj skrbnikom psov. Predvsem za otroke, ki se igrajo na zemlji in v peskovnikih, pa predstavljajo tudi vir okužbe s črevesnimi bakterijami in paraziti. Zagotovo je slab izgovor, da ljudje na javnih (in malo manj javnih) površinah puščajo tudi druge odpadke. Obveznost pobiranja pasjih »kupčkov« mora bodoči lastnik vzeti v zakup, še preden si omisli štirinožca, predvsem pa mora o tem spregovoriti s svojimi otroki, ki si psa želijo. Če so pripravljeni dokazati, da bodo vestno pobirali pasje iztrebke, so že za stopničko bližje do svojega pasjega prijatelja.
Mojca Sajovic
6o
iz župnij, kultura
Grosupeljski odmevi
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Vreme v Grosupljem:
julij 2008
Osrednji poletni mesec se je začel z večinoma sončnim in zelo toplim vremenom, ki so ga sredi prve dekade zaznamovale močne nevihte in kratkotrajna ohladitev. Živo srebro se je v popoldnevih gibalo okoli +30 °C (najvišje je seglo 3. julija, ko se je segrelo do +31,7 °C). Že 4. julija popoldne je bilo na nebu več nevihtnih oblakov, ki pa v Grosupljem dežja niso dali. Zaradi močnih padavin na Dolenjskem je zapihal le svež sunkovit veter in ozračje s +30 °C ohladil na +25 °C. Sledila je spremenljivo oblačna noč; v njenem drugem delu je krajši čas rahlo deževalo. Nedelja, 6. julija, se je zaradi jasne noči začela z nekoliko bolj svežim jutrom (+14 °C), čez dan pa je bilo sončno in zelo toplo z rahlim vzhodnim vetrom. Pozno popoldne se je od zahoda hitro pooblačilo. Bližala se je nevihta. Veter je ponehal, postalo je soparno in temno. Malo po 21. uri se je razbesnela močna nevihta s sunkovitim severozahodnim vetrom, ki je dosegal hitrost 70 km/h. V kratkotrajni nevihti je močan veter na Koščakovem hribu podrl nekaj dreves, na grosupeljske ulice pa nanesel odpadlo listje in posamezne polomljene veje. Noč je bila mirna. Naslednjega dne zjutraj je bila gosta megla, ki se je posušila šele v dopoldanskih urah. Temperatura se je že kmalu približala tridesetim stopinjam, zaradi manjše nevihte ter plohe pa je sredi dneva postalo še zelo soparno. Popoldne je bilo krajši čas sončno, nato pa se je od jugozahoda znova pripravljalo k nevihti. Ta nas je dosegla ob 20.45 h, ko se je povsem stemnilo. Naliv je spremljal močan severozahodni veter s sunki preko 70 km/h. Veter je znova lomil veje in po Grosupljem poškodoval nekaj ostrešij. Pri odpravi škode so posredovali tudi gasilci PGD Grosuplje. Dan kasneje, 8. julija, je bilo občutno hladneje (sredi dneva +15 °C) in večji del dneva oblačno. Dopoldne se je pojavljal rahel dež, vmes pa je tudi zagrmelo.
V naslednjih dneh je bilo zopet sončno in topleje, vendar suho vreme ni vztrajalo dolgo. Že 13. julija popoldne so se začele pojavljati nevihte, ki so se vrstile tudi še naslednji dan. Po treh sončnih in toplejših dneh je v noči na 18. julij sledilo novo poslabšanje z ohladitvijo. Čeprav je deževalo le zjutraj in dopoldne, v popoldanskih urah pa je bilo postopno več jasnine, je živo srebro doseglo le +20 °C. Druga dekada se je zaključila s sončnim koncem tedna, že kmalu pa je sledilo
novo poslabšanje.
V	noči na 21. julij so kmalu po polnoči pričele nastajati nevihte z močnim dežjem, ki so samo v nekaj urah na kvadratni meter tal prispevale 43 litrov vode! Čez dan je vztrajalo oblačno in hladno vreme s temperaturo do +17 °C. Dan kasneje je bilo še spremenljivo in sveže s popoldansko nevihto, dnevi ob koncu meseca pa so prinesli meglena jutra in večinoma sončne popoldneve.
Srednja mesečna temperatura je bila +20 °C, kar je glede na povprečje obdobja 1995-2007 sicer običajno, toda glede na julijsko povprečje obdobja 1961-90 z nekdanje meteorološke postaje v Šmarju-Sapu, pa kar stopinjo in pol topleje! Medtem, ko so bila jutra s povprečno temperaturo +14,6 °C glede na povprečje obdobje 1995-2007 toplejša za stopinjo Celzija, so bili popoldnevi s povprečno temperaturo +26,9 °C običajno topli. Najnižja mesečna temperatura je bila + 10 °C (23.7.), najvišja pa +31,7 °C (3.7.). Kljub ohladitvam in dobri namočenosti so bili topli dnevi zelo pogosti (to so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo +25 °C ali več); takih dni je bilo kar 24 (od tega se je v petih dneh segrelo preko +30 °C). Megla je bila opažena v 16 jutrih; prav v mestu je bila devetkrat, ostale dni pa je jutra spremljala le v bližnji okolici. Grmenje in bliskanje je bilo zabeleženo v enajstih dneh. V trinajstih padavinskih dneh je na kvadratni meter tal padlo 190 litrov padavin. To v primerjavi s povprečjem obdobja 1995-2007 predstavlja 157 % običajnih padavin. Po letu 1995 je bil najbolj namočen julij leta 1998, ko je padlo 217 litrov padavin, najbolj suh pa leta 2003, ko je v mesecu dni padlo le 37 litrov padavin.
avgust 2008
V	zadnjem poletnem mesecu hude vročine ni bilo. Zaradi dobre namočenosti so bila jutra pogosto meglena.
Prva dekada se je pričela s poletno toplimi dnevi, ki so bili ob jutrih večkrat zamegljeni. Zaradi pogoste spremenljive oblačnosti v popoldanskem času, ki je bila posledica lokalnih neviht, je živo srebro redko doseglo +30 °C. Drugega dne je kmalu po poldnevu sledila nevihta s sodro, ki je ozračje hitro ohladila za 10 °C. Obilnejši dež se je pojavljal še ob nevihtah 5. avgusta proti večeru, nato pa po dveh sončnih dneh še popoldne 8. avgusta in v noči na 9. avgust. Zatem se je vreme za
nekaj dni ustalilo in sončni ter zelo topli popoldnevi so bili ugodni za košnjo trave. Sredi meseca je zaznamovalo obilno deževje. 14. avgusta se je po nočni nevihti tekom dneva prehodno delno razjasnilo in postalo zelo soparno. Podobno soparno vreme je bilo po zamegljenem in zelo toplem jutru (+19 °C) tudi popoldne naslednjega dne. V večernih urah so se začele pojavljati prve nevihte z močnim dežjem, ki je v noči na 16. avgust prehodno oslabel in ponehal, a se zaradi hladne fronte proti jutru znova okrepil. Kmalu po 8. uri zjutraj je bila presežena kritična 24-urna količina padavin, ki za Grosuplje znaša 70 litrov na kvadratni meter! Čez dan se je postopno razjasnilo in v naslednjih dneh je prevladovalo sončno in toplo poletno vreme.
Zaradi hladne fronte se je vreme ponovno poslabšalo 23. avgusta. Del dneva je bilo še suho in toplo, popoldne pa so se začele pojavljati nevihte z močnim dežjem in sodro. Ker se je deževje zavleklo še v noč na 24. avgust, je bila znova presežena 24-urna kritična količina padavin! Do 8. ure zjutraj, ko je dež že ponehal, je padlo 88,4 litrov dežja. Ob koncu meseca je bilo vreme suho in po meglenih jutrih večinoma sončno.
Srednja mesečna temperatura je bila + 19,4 °C, kar je glede na povprečje obdobja 19952007 le nekaj desetink topleje. Glede na povprečje obdobja 1961-1990 z nekdanje meteorološke postaje v Šmarju-Sapu, pa je bil letošnji avgust toplejši za 1,7 °C! Jutra s povprečno temperaturo +14,2 °C so bila glede na povprečje obdobje 1995-2007 toplejša za 0,4 °C, popoldnevi s povprečno temperaturo +26,6 °C pa za 0,8 °C. Najnižja mesečna temperatura je bila +10,1 °C (25.8.), najvišja pa +30,6 °C (1.8.). Kljub dobri namočenosti so bili topli dnevi zelo pogosti (to so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo +25 °C ali več); takih dni je bilo kar 24 (od tega se je v treh dneh segrelo preko +30 °C). Megla je bila opažena v dvajsetih dneh; prav v mestu je bila štirinajstkrat, ostale dni pa se je pojavljala le v bližnji okolici. Grmenje in bliskanje je bilo zabeleženo v osmih dneh. V osmih padavinskih dneh je na kvadratni meter tal padlo 253 litrov padavin. To v primerjavi s povprečjem obdobja 19952007 predstavlja 172 % padavin. Po letu 1995 je bil najbolj namočen avgust leta 2006, ko je padlo 275 litrov padavin, najbolj suh pa leta 2001, ko je v mesecu dni padlo le 27 litrov padavin.
Več podrobnosti o vremenu v Grosupljem se nahaja na spletni strani www.grosuplje.slometeo.net.
Iztok SINJUR
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Grosupeljski odmevi
v spomin
67
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Vse to si zdaj prestala, zdaj v grobu boš mirno spala.
ZAHVALA
ob izgubi naše drage mame, stare mame, tašče in sestre
Marije Šipelj
(16. 4. 1925 - 14. 8. 2008) iz Št. Jurija.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se ji poklonili na njeni poslednji poti. Zahvaljujemo se tudi vsem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za cerkev.
Vsi njeni
Spomin na mater pokopano komu ni drag, komu ni svet? Umrje mati vsem prerano, naj tudi sto užije let.
(Anton Medved)
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice in sestre
Marije Kurent
(18. 11. 1920 - 28. 7. 2008)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam izražali sožalje. Hvala g. župniku A. Šinku za pogrebni obred in poslovilne besede, moškemu pevskemu zboru za petje, Tončki in Franciju Hotko za pomoč in pogrebnemu zavodu Perpar ter vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na zadnji poti, ji poklonili cvetje, sveče, darovali za maše in cerkev.
Zahvaljujemo se dr. Grabljevčevi za dolgoletno zdravljenje in patronažni sestri Romani.
Iskrena hvala tudi dr. Buncu in zdravstvenemu osebju iz KO za kardiologijo ter dr. Knaflju in osebju KO za KOIIM, ki ste ji lajšali zadnje dni življenja.
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste imeli mamo radi in jo boste obdržali v lepem spominu.
Vsi njeni
Pomlad bo na vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljenega moža, očeta, dedija in tasta
Martina Jeršina
(1942 - 2008) iz Šmarja - Sapa
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena osebna in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče ter maše.
Hvala g. župniku dr. Bojanu Korošaku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za lepo zapete pesmi, Boštjanu za zaigrano Tišino. Iskrena hvala tudi Obrtni zbornici Grosuplje in g. Jožetu Intiharju za ganljivo opisano Martinovo življenjsko zgodbo.
Še enkrat vsem iskrena hvala.
Zelo te pogrešamo. Ostal boš za vedno v naših srcih.
Žena Anica in hčerke Damjana z družino, Tina z družino ter Polona.
Tiho, kakor si živel, od nas si odšel. Niti z bogom nisi rekel, niti roke nam podal. Tiho, mirno si zaspal.
ZAHVALA
ob izgubi dragega moža, očeta, brata, zeta, svaka in strica
Štefana Škulja
15. 9. 1941 - 21. 7. 2008
iz Grosuplja
vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darove, svete maše in izražena ustna in pisna sožalja.
Posebna zahvala ge. Fani Kralj za vso pomoč, prav tako gospodu Tonetu Adamiču in nenazadnje tudi župniku Janezu Šketu za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi Moškemu pevskemu zboru Samorastnik za čudovit izbor občuteno zapetih pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino.
Vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, prisrčna hvala.
Žalujoči vsi njegovi.
Če svojih interesov ne bomo podredili etičnim kriterijem, nas bo preprosto zmlelo, živeti in delati moramo z zavestjo, da je »nad nami Nekdo, Vseobsegajoči in Najvišji«. je dejal nedavno umrli pisatelj Aleksander Isajevič Solženicin.
6o
iz župnij, kultura
Grosupeljski odmevi
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Pride čas,
ko izmučeno srce želi le spati, v sen večni potovati.
ZAHVALA
V 91. letu nas je zapustil dragi brat, stric in svak
Franc Kramar
po domače Finžgarjev Franjo (8. 5. 1918 - 16. 8. 2008) iz Šmarja - Sapa.
Iskrena hvala vsem, ki ste se od njega prišli poslovit od blizu in daleč, vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, svete maše in v dober namen ter ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo se g. Janezu Tancku, družini Zajec in sosedom iz Adamičeve ulice, ki ste ga v času njegove bolezni obiskovali, negovali in mu v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala ge. Zdenki Semenič za nesebično pomoč. Hvala medicinskemu osebju Zdravstvenega doma Grosuplje za zdravljenje, skrb in nego, predvsem patronažnima sestrama ge. Janji in ge. Andreji. Zahvaljujemo se tudi negovalkama ge. Simoni in ge. Vilmi.
Hvala gospodu župniku dr. Bojanu Korošaku za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru ter Moškemu pevskemu zboru iz Šmarja - Sapa za lepo ubrano petje. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali, ga imeli radi in ga boste ohranili v trajnem spominu.
Nečakinja Darja v imenu vsega sorodstva
Vse življenje si garal, mnogo hudega prestal. Ostale so sledi povsod od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
V 98. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, pradedek in tast
Franc Vidic
(28. 6. 1911 - 14. 8. 2008) s Police.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem tistim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, podarili cvetje, sveče, darovali za svete maše, za cerkev in izrekli sožalje.
Hvala delavcem ZD Grosuplje, hvala gospodu župniku Jožetu Mrvarju za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi gasilcem PGD Polica, Prežganje, Grosuplje in Gatina. Iskreno zahvalo izrekamo tudi cerkvenemu pevskemu zboru Zgodnja danica iz Grosupljega.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej! Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi moža, ata, dedka in brata
Alojza Jamnika
(1. 5. 1927 - 2. 8. 2008) z Velikega Mlačevega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se prišli od njega poslovit, izrekli besede sožalja, podarili cvetje in sveče, darovali za sv. maše in cerkev.
Hvala g. pomožnemu škofu dr. Antonu Jamniku in g. župniku Andreju Šinku za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi Moškemu pevskemu zboru Samorastnik in trobentaču Andreju.
Zahvala tudi osebju Zdravstvenega doma Grosuplje, še posebej zdravnici dr. Fani Grabljevec Miklavčič in patronažnim sestram za pomoč.
Še enkrat hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Poslovili smo se od naše drage mame, babice, prababice in tete
Jožefe Pajk
(1921 - 2008) iz Grosupljega.
iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter Zvezi združenj borcev NOV Grosuplje, Društvu upokojencev Grosuplje in društvu invalidov za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče.
Zahvaljujemo se g. kaplanu Boštjanu Prevcu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču iz Št. Jurija, ge. Fani Kralj za okrasitev vežice in g. Adamiču za vso pomoč pri pogrebnem obredu.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njeni
Spoštovani bralci!
V julijski številki Grosupeljskih odmevov se nam je med zahvalo ob pokojnem Igorju Žgajnarju vrinilo nekaj napak, ki so nastale zaradi slabo čitljivega rokopisa. Zato zahvalo objavljamo ponovno. Ob montaži je prišlo tudi do zamenjave starega besedila javnega razpisa za dodelitev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja.
Res pa je, da se je v tem času zvrstila tudi cela vrsta nepredvidenih dogodkov, ki so obremenjevali naše delo pri tehnični in končni uredniški izvedbi časopisa. Za vse navedene napake se prizadetim v posameznih prispevkih opravičujemo.
Jože Miklič, odgovorni urednik
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Grosupeljski odmevi
v spomin
69
ZAHVALA
Ob mnogo prezgodnji izgubi našega ljubega sina, brata, strica, nečaka in svaka
Igorja Žgajnarja
(12. 7. 1968 - 3. 7. 2008) iz Grosupljega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem OŠ Škofljica, sošolcem Srednje elektrotehnične šole Ljubljana, sošolcem Elektrotehnične fakultete Ljubljana. Zahvaljujemo se Igorjevim poslovnim partnerjem »Kemofarmacije« Ljubljana, »Salusa« Ljubljana, »Sanolaborja« Ljubljana, »MICHELA« - modna agencija Maribor, ter vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in se poklonili Igorjevemu spominu. Posebno zahvalo želimo izreči doc. dr. Barbari Jezeršek -Novakovič, dr. med., osebju intenzivne nege OI Ljubljana ter osebju Ordinacije splošne medicine Škofljica. Iskrena hvala g. župniku dr. Bojanu Korošaku za lep obred, Moškemu vokalnemu kvartetu iz Ribnice za prelepo petje ter sosedi Mateji Bambič za ganljive besede slovesa. Hvala tudi družini Zupančič iz Šmarja - Sapa, družini Gruden s Škofljice ter svakinji Anici Žgajnar in Igorjevi sestrični Vidi Žgajnar z Malega Lipoglava za vso pomoč in dano oporo v težkih trenutkih.
Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, izrečena ustna in pisna sožalja, predvsem pa hvala tistim, ki ste imeli našega Igorja radi in nanj ne boste pozabili.
Prav vsem in vsakemu posebej še enkrat najlepša hvala.
Neizmerno ga pogrešamo: mami Olga, oči Lojze in brat Boris z družino.
Življenje celo si garal, vse za dom, družino dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
ob boleči izgubi moža, očeta, starega ata in tasta
Karla Janka
(24. 3. 1924 - 12. 7. 2008) iz Grosupljega.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sreče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se delavcem ZD Grosuplje, dr. Fani Grabljevec Miklavčič in ostalemu zdravniškemu osebju, delavkam patronažne službe za zdravstveno oskrbo, negovalkam Doma starejših občanov Grosuplje za skrbno nego in posebna zahvala ge. Elizabeti Kajtezovič za dodatno pomoč na domu. Prisrčna hvala Zvezi borcev za vrednote NOB, predsedniku Štiberniku za lepe poslovilne besede ter Društvu invalidov in upokojencev Grosuplje.
Hvala pevcem za lepo petje, trobentaču za občuteno zaigrano Tišino, ge. Fani za ureditev mrliške vežice, pogrebnikom za slovesen pogrebni obred.
Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste mu izkazali spoštovanje, se še zadnjič poslovili od njega in ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: žena Zofija, hči Sonja z možem Jožetom, sin Drago z ženo Zorico, vnukinja Milena s Simonom in vnuk Igor z Vesno.
Zaman se obračajo naše oči, da bi te še kje uzrle, a tebe več ni.
Tebi le še na grobu roža cveti in večna lučka gori.
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, ata in stari ata
Ivan Koščak
(8. 1. 1935 - 21. 7. 2008).
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in sv. maše. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Andreju Šinku za opravljen pogrebni obred, pevcem zbora Samorastnik za izbrano petje, g. Marjanu Ahlinu in Marku Grumu za poslovilna govora, hvala vsem lovcem in gasilcem, g. Adamiču, ZD Grosuplje, dr. Dolinarju, patronažni sestri Romani in osebju onkološkega oddelka D1.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči žena Ana, hči Cvetka z družino in sin Tone z družino.
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja,
spomin je kot cvet, ki nenehno poganja,
spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin na ljubezen, ki v srcu prebiva.
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi oče, ded in praded
Stane Kobilca
(1926 - 2008).
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče, ter vsem, ki sta ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi krajevnemu Združenju borcev za vrednote NOB, Skupnosti borcev brigade Ivana Cankarja in Klubu upokojenih delavcev Maksa Perca Ljubljana in aktiva Grosuplje za počastitev njegovega spomina.
Imeli smo ga radi in zelo ga bomo pogrešali. Žalujoči vsi njegovi
6o
iz župnij, kultura
Grosupeljski odmevi
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Na pot s kolesi
Kakor za gorništvo, s čemer se pretežno ukvarjamo, je tudi za daljše kolesarjenje potrebno nekoliko kondicije, trdne volje in še posebej precej trme. Prav zadnje smo imeli kar obilo na zalogi, ko smo se podali na pot iz Grosupljega v Belo Krajino in nazaj. To se seveda ne da primerjati s kolesarsko turo »Iz Trubarjeve Rašice v Tübingen«, ki jo je opravil naš krajan Franci Gliha s prijatelji, pa tudi ne s kolesarskim popotovanjem po romarski poti svetega Jakoba v Santiago di Compostelo, kamor smo šli v lanskem letu. Pa vendar. Te daljše ture so zahtevnejše in zanje potrebujemo več priprav. Pot v Belo Krajino, ki jo imam namen opisati, pa je lažja, prijetna ter zahteva le nekoliko utrjen sedalni del telesa in z malo dobre volje si jo lahko privošči skoraj vsak kolesar.
Marjan Perme
Na pot iz Grosupljega smo v ranem jutru krenili trije člani skupine, na Rašici so se nam ob prvem počitku pridružili še trije in v vasi Štalcerji še zadnja članica, ki si je pot iz Ljubljane tako nekoliko skrajšala, češ da nima še dovolj utrjene zadnje plati. Najprej smo premagali klance iz Št. Jurija proti Lipljenam in mimo Škocjana do Turjaka, nato pa smo kar padli na Rašico in zaslužili prvi odmor. V nadaljevanju poti proti Laščam smo imeli leteči tečaj o menjavi prestav pri slabše tehnično pripravljenemu kolesu in lastniku. Ravno ko je kolegica z nagajivim kolesom pričela razmišljati o povratku domov, je trmasto kolo nekoliko popustilo in je celotna ekipa lahko nadaljevala po senčni poti proti Grčaricam in skozi Goteniško dolino mimo Kočevske Reke v Štalcerje. Sprejem še zadnje članice ekipe. Manjši počitek in zaužitje nekaj energetsko bogatih pripravkov, nato pa po klancih proti vasi Morava in pri Banji Loki vstop v območje zelene Kolpske doline. Tukaj smo doživeli kolesarska nebesa, ko smo zdrveli navzdol mimo slapa Nežica in polnilnice trenutno najbolj pohvaljene pitne vode Costelle. Ni bilo časa za dopolnitev zalog naših bidonov, ker je bil klanec navzdol vse preveč vabljiv. Naš zalet se je umiril šele pri Fari, kjer smo zavili ostro levo in dosegli našo mejno reko Kolpo. Nadaljevanje poti je bilo idilično. Po klančkih gor, po klančkih dol. V Starih Žagah ob Kolpi je bil obvezen postanek, kjer ima naša kolesarka Vera dobrega znanca, ki nam vedno, kadar smo v teh krajih, postreže z šilcem domačega žganja. Dan se je že nagibal proti večeru, ko smo dospeli v Dol do gostilne Madronič. Tu izvrstno spečejo postrv, ki zalita z belokranjskim belim dobro tekne in je bila kot nagrada za prvi dan vrtenja pedalov. Na mojem kolesu je števec pokazal 105 km. Po večerji je sledila še vožnja po trdi temi do tri km oddaljene turistične kmetije v vasi
Sodevci. Luč na kolesu ali čelna svetilka je zelo prav prišla. Za prenočišče v lepo urejenih sobah so nam zaračunali po 14 € na osebo. Imajo tudi sobo, kjer je dvanajst skupnih ležišč. Za kavo in čaj smo zjutraj dodali še po dva evra. Poceni in solidno.
Po planu je sledil hud in ovinkast vzpon proti Starem trgu ob Kolpi. Pa smo se mu izognili. Gospodar turistične kmetije nas je napotil še naprej ob Kolpi po pešpoti do zaselka Kot, ki šteje kot najjužnejša točka Slovenije. Pešpot po gozdu, ki je dolga kakšnih 12 km, je kolesarsko precej zahtevna. Po njej se vozijo tudi gorski kolesarji. Mi pa to ravno nismo. Vendar smo se z uporabo nekaj demokracije le odločili še za ta preizkus korajže. Vozili smo po stezi, nastlani z suhim dračjem, preko nekaj mokrih področij in blatnih kanalov. Izogibali smo se večjim skalam in krmarili med ozkimi prehodi na stezi, kjer smo staknili nekaj udarcev gležnjev ob pedala. Na nekaterih mestih je bila steza obraščena z visoko in mokro travo, drugje blatna in mastna, ponekod pa se je steza nevarno približala navpično odtrganemu bregu reke. Na tem gozdnem »maratonu« smo staknili nešteto pikov komarjev, nekaj prask in po nasvetu kolegice objeli nekaj dreves za boljšo energijo in preživeli. Po tej stezi smo nameravali prav do Vinice, pa se ni izšlo. Potovanje se je po slabi uri vožnje končalo z prepovedno tablo »Privatna last - prehod prepovedan«. Z veseljem smo se podredili prepovedi in zavili levo navkreber v vas Damalj na težko pričakovani asfalt in dalje v Župančičevo Vinico. Privoščili smo si malico, prešteli razrahljane kosti in se v mislih pomudili pri rojstni hiši našega pesnika O. Župančiča, nato pa odpeketali že v vročem sončnem dnevu proti Adlešičem, kjer naj bi si na turistični kmetijispetprivezali dušo. Ta hram telesnih užitkov je bil iz nam neznanih razlogov zaprt. Nič zato. V hudi
popoldanski julijski vročini smo nadaljevali pot proti Črnomlju. Takoj ob vstopu v mesto smo naleteli na dobro gostilno, kjer so nam po kolesarsko postregli, najprej z štirimi vrči navadne vode. Kasneje se je vsebina v vrčih kot po čudežu spremenila v dobro vinsko kapljico. Gospodinja je tudi sama navdušena kolesarka in ve, kako se tej stvari streže. Tudi porcije hrane so bile garaškemu kolesarjenju primerne. Ko smo pred leti iskali prenočišča okrog Adlešičev, je bila ponudba še skromna, sedaj pa je že kar precej prenočitvenih kapacitet na voljo. Imeli smo ponudbo za nočitev tudi v kampu Jankoviči ob Kolpi, a smo po preudarku sprejeli še ugodnejše spanje v zidanici pri sorodnikih na gori Plešivica sredi lepo obdelanih vinogradov. Za večerjo so nam ponudili pravo belokranjsko pogačo, domači pršut in vino. Kmalu so bile pozabljene vse tegobe dneva, pa tudi misli na prihodnji dan smo uspešno odganjali. Za morebitno žejo ponoči so nam gostitelji zaupali kakšnega pol kilograma težak ključ od vinske kleti. Seveda smo ponudbo iz športnih razlogov (vendar s težkim srcem) vehementno odklonili. Ta dan je števec na kolesu pokazal dobrih sedemdeset kilometrov, ki pa so bili zaradi vročine in gozdnega maratona nekoliko zahtevnejši kot prvi dan.
Tretji dan, še v jutranjem hladu, smo se podali na pot domov. Z vinske gore Plešivice smo se veselo spustili mimo vasi Tribuče (kjer živijo naši sorodniki) proti Črnomlju in naprej semiškemu klancu naproti. Vmes je vabil še kažipot k rožanskemu Mitru, ampak nas to božanstvo tokrat ni premamilo, kajti končni cilj - dom je bil še daleč. Na vrhu klanca smo se še enkrat ozrli nazaj in si v mislih zaželeli ponovnega srečanja s prijaznimi Belokranjci in njihovo lepo pokrajino.
Po nekaj vzponih se je cesta končno zares nagnila proti Starim Žagam. Ta spust je bil eno samo veselje. Naši jekleni (aluminijasti) konjički so požirali kilometre kot za šalo. Krajši oddih »Pri Henriku« blizu Dolenjskih Toplic je spet kar prijal. V Žužemberku imajo dober sladoled, sicer pa tudi pivo ni bilo slabo. Moderno preurejeno gostilno »Na Pajčni« smo ignorirali, obiskali pa znano Obrščakovo na Muljavi, kjer je kolegici zatajil števec (ne na kolesu, ampak na telesu), zato si je naročila prevoz do doma, kar ji nismo nič zamerili, ker živi v Ljubljani in bi bila pot do doma res še predolga. Sonce je že rahlo povešalo svoje žarke, ko smo se mimo Višnje Gore in čez Stehan približali Grosupljemu. Zadnji dan na poti smo namerili 95 kilometrov. »Zaključna slovesnost« s pregledom rezultatov je bila opravljena v grosupeljski pivnici Pri Antonu. Na kolesih smo preživeli tri dni aktivnega in zanimivega dopusta.
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Grosupeljski odmevi
oglasi
71
Katja Zof - državna prvakinja v metu žogice, Maruša Mišmaš 3. v teku na 1000 m
Atletska sola teka -telovadba za najmlajše
Organizacija oz. ustanova: ATLETSKI KLUB ŠPELA Naziv programa:
Telovadba za najmlajše - vrtec Atletska šola teka
od 1. do 4. razreda Atletska šola teka
od 5. do 9. razreda Tekmovalna atletika
Naslov:	Trubarjeva 6, Grosuplje
Telefon:	(041) 604-185
El. naslov:	akspela@siol.net
Spletna stran:
http://www.atletskiklubspela.si Kontaktna oseba: Špela Dizdarevič
Urnik in vpis v atletsko šolo in telovadbo potekajo vsak:
torek, od 16.00 do 17.00
ATLETIKA za šoloobvezne otroke torek, od 17.00 do 18.00
TELOVADBA ZA NAJMLAJŠE četrtek, od 17.00 do 18.00
TELOVADBA ZA NAJMLAJŠE Četrtek, od 18.00 do 19.00
ATLETIKA za šoloobvezne otroke
Ob lepem vremenu nas najdete za OŠ Brinje na atletskem stadionu, drugače vpisi potekajo v telovadnici na Adamičevi cesti (OŠ Louis Adamič). Vabljeni!
Opis
programov:
Atletski klub ŠPELA je bil ustanovljen z namenom usmerjati otroke v kraljico športa ATLETIKO. V klubu vam želimo pri tem pomagati in naučiti vašega otroka spretnosti, ga seznaniti z osnovnimi elementi gimnastike in atletike. Atletika zajema veliko disciplin, tako da je na treningih zanimivo ravno spoznavanje raznovrstnih atletskih dis-
ciplin. V letošnjem letu smo pridobili atletski stadion z umetno maso, zato so vadbe zanimivejše, saj skačemo v daljino, troskok, vadimo tek čez ovire, šprinte iz štartnih blokov itd. V klubu poučujemo več starostnih skupin, od najmlajših (od 3 let dalje) pa vse do članskih kategorij.
Telovadba za najmlajše:
Najmlajši preko igre spoznavajo kraljico športov - ATLETIKO. Vaditeljici Simona in Iva jih naučita pravilnih gibov, hoje in teka.
V	tej starosti je zelo pomembna motorika, zato je večji del treninga posvečen prav razvoju motorike.
Atletska šola teka, tekmovalna atletika
Šoloobvezni otroci od 1. pa vse do 9. razreda skozi atletsko abecedo spoznajo ATLETIKO. Treninge vodita trenerki z dolgoletnimi izkušnjami, Barbara Buh in Iva Mencin, tekmovalno atletiko pa trenerka specialistka Špela Dizdarevič. Treningi potekajo dva- do trikrat tedensko. Udeležujemo se tudi atletskih tekmovanje po Sloveniji. Rezultati AK ŠPELA kažejo, da smo s pionirsko atletiko v samem vrhu atletike v Sloveniji, zato ste dobrodošli vsi, ki bi se nam radi priključili.
V	društvu organiziramo tudi zimske in letne priprave, kjer skušamo naučiti svoje člane smučati in plavati, če pa to že znajo, njihovo znanje nadgradimo. Glavno vodilo kluba je: Zdrav duh v zdravem telesu.
AK ŠPELA, Špela Dizdarevič
Dobra sezona atletov Atletskega kluba ŠPELA, odlično tempiranje forme, vse to je botrovalo naslovu državne prvakinje Katje Zof.
V četrtek, 5. 6. 2008, smo se odpravili v zgodnjih jutranjih urah v Celje, kjer je Osnovna šola Celje organizirala finale šolskega prvenstva v atletiki - državno prvenstvo, kamor se uvrsti najboljših dvajset v posamezni disciplini iz vseh šol po Sloveniji. Atletski klub ŠPELA je tudi v letošnjem letu imel 6 finalistk, ki so sicer nastopile za šole, kjer jih obiskujejo, vendar brez truda, ki ga na treningu vložijo, takšnih rezultatov ne bi bilo. Prva je na atletsko stezo stopila Maruša Mišmaš (Grosuplje), ki je v teku pokazala, kako odlična tekačica postaja in na koncu med leto dni starejšimi tekmovalkami v cilj pritekla kot tretja z odličnim časom 3.04,71. Nato so na prizorišče stopile metalke krogle in med njimi tudi dve članici Atletske šole teka ŠPELA Anja Zof (Škofljica) in Tamara Dizdarevič (Grosuplje). Anja in Tamara sta se borili do konca, kar je botrovalo, da je Anja Zof osvojila tretje mesto, Tamara pa je tekmovala z leto dni starejšimi tekmovalkami in osvojila deseto mesto. Kmalu pa so na atletski stadion prišla tudi dekleta v metu žogice in med njimi sta bili tudi članici AK ŠPELA Nika Petauer (Škofljica), ki je imela najboljši rezultat med dekleti, in Katja Zof. Vedeli smo, da sta dekleti odlično pripravljeni in se bosta borili do konca. Tako je tudi bilo. Zmagovalka je postala Katja Zof z odličnim metom 53,30 m in si s tem priborila naslov državne prvakinje, Nika Petauer (48,32 m) pa je priznala premoč klubske prijateljice in osvojila naslov podprvakinje v metu žogice. Dekleti sta dokazali, da sta trenutno najboljši v Sloveniji in že nestrpno pričakujeta nova tekmovanja, kjer bosta poskušali svoje rezultate še popraviti. Kot zadnja pa se je na atletski stadion podala skakalka v daljino Manca Groznik (Šentvid pri Stični). Zaradi deževnega dneva je bila ta disciplina prestavljena v dvorano, kar pa naši tekmovalki ne ustreza. Bili so zelo slabi pogoji za skoke, kar je tudi botrovalo Mančinemu slabšemu rezultatu. Manca je skočila 4.84 m, kar ni slab rezultat, vendar potihem smo pričakovali daljši skok in medaljo, žal se to ni zgodilo in Manca je na koncu osvojila sedmo mesto, vendar je le za 7 cm zgrešila medaljo. AK ŠPELA, Špela Dizdarevič
6o
iz župnij, kultura
Grosupeljski odmevi
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Poletje na mivki
Mateja Legan in Polona Puhar, ki nastopata v dvoranski odbojki za Odbojkarsko društvo Flip-flop, sta bili v poletnem premoru že tretje leto zapored aktivni tudi na mivki. V letošnji sezoni sta uspešno nastopili na vseh štirih turnirjih Tušmobil in državnem prvenstvu, ki so veljali za najmočnejše turnirje v Sloveniji. Po lanskoletni neuspeli organizaciji turnirjev v odbojki na mivki je letos odbojkarskazveza Slovenije, v sodelovanju z novim generalnim sponzorjem Tušmobil, uspela organizirati štiri turnirje, seštevek katerih je štel za pokalnega prvaka Slovenije. Turnirji so potekali na različnih lokacijah; v Novi Gorici ter na prvem in drugem turnirju v Portorožu sta Mateja in Polona osvojili peto mesto. Na drugem turnirju, ki je potekal na Ježici v Ljubljani, pa sta presenetili glavni favoritki za zmago in se prvič uvrstili v polfinale. Na koncu sta si priigrali četrto mesto, v skupnem seštevku vseh štirih turnirjev pa osvojili končno peto mesto. Za priprave na najmočnejše turnirje sta se Mateja in Polona udeležili tudi nekaterih lokalnih turnirjev, na katerih sta osvojili dve prvi in eno drugo mesto. V Kranjski Gori pa je bil konec avgusta organiziran še turnir prvega razreda, s katerim se je zaključila sezona odbojke na mivki. Turnirja z najvišjim nagradnim skladom v poletni sezoni 2008 so se udeležili najboljši igralci in igralke, vendar sta dekleti presenetili vso konkurenco in osvojili odlično drugo mesto. S tem dosežkom sta na najboljši možni način zaključili letošnjo sezono in si tako zagotovili dobro popotnico za naslednje leto. Mateja in Polona sta nastopali pod imenom MZG Grosuplje, ki je bil tudi njun glavni sponzor. Poleg tega pa bi se dekleti radi zahvalili še ostalim sponzorjem: SOKOL beauty, DACOMM keramika, AŽUR nepremičnine ter TIM bar. Več informacij o dekletih, odbojki na mivki ter o dvoranski odbojki lahko dobite na www.flip-flop.si. OD Flip-flop
Hochalmspitze 3360 m, Sauleck 3086 m
Bi mi pomagali osvojiti zahtevne vrhove prijateljstva v Avstriji, nam je na društvenem večeru zaupal svoje želje Janez, ki pridno nabira žige v knjigi 60 vrhov prijateljstva (zbral jih je že 52).
Ekipa štirih je bila hitro dogovorjena, gremo drugo soboto v avgustu. Načrt je bil zelo ambiciozen, v dveh dneh osvojiti tri tritisočake. Nekaj dni pred odhodom vremenska napoved ni bila nič kaj obetavna, v soboto še padavine, v nedeljo izboljšanje in v ponedeljek lepo. Odločili smo se, da se na pot odpravimo v nedeljo. Ob treh zjutraj so nas na nebu pozdravili oblaki. Vreme potuje od zahoda, gotovo je na našem izhodišču bolje, smo se tolažili. In res, malo pred Spittalom so se pričeli oblaki trgati. V Gmuendu smo zavili proti Malti in nato levo v strmo dolino Gossgraben. Nekaj pred šesto smo si pod jezom umetnega jezera že oprtali nahrbtnike in krenili na pot proti Giessener Huete.
Vrhovi Reisseck, Sauleck ... so nas pozdravili s škrlatnim nasmehom jutranjega sonca. Lepo bo, smo si bili enotni. Do koče je 600 m vzpona po gozdni poti, ki jo radi uporabljajo gorski kolesarji, ali po stezici, ki seka ovinke. Malo po sedmi smo bili že pred kočo in se zagledali v snežišča in stene prvega cilja: Hochalmspitze. Ob jutranjem čaju smo se z gospodarjem koče dogovorili za spanje, razbremenili nahrbtnike odvečne opreme in stopili na pot. Zaradi različnih nepredvidljivih razmer na poti sem v nahrbtniku obdržal vso opremo za varovanje (vrv, ledni vijaki, vponke, prusiki), vsi pa smo imeli s seboj varovalni pas, samovarovalni komplet, dereze, cepin in čelado. Če želimo osvojiti tudi Sauleck, moramo prehoditi celo severno obzorje od vzhoda do zahoda, sem navrgel Janezu, ki je pričel zaostajati. Nekaj
me krivi, je ugotovil, ko smo se bližali višini Triglava. Svetoval sem mu, da naj več pije in mu ponudil tableto. Pijača in tabletka je kmalu pričela kazati rezultate, ko smo se po granitnih ploščah skupaj vzpenjali proti snežišču pod steno z značilno skalno ojstrico, pri kateri se izpleza na greben. Nadeli smo si pasove, samovarovalne komplete in čelade ter v roke vzeli cepine. Glede na nov sneg, in zato mehka snežišča, so dereze ostale v nahrbtniku. Zadnje snežišče pred navpično steno pod grebenom je zbujalo naše spoštovanje, a tudi samozaupanje, da ni potrebno dodatno varovanje z vrvjo. K sreči se več kot 45-stopinjsko snežišče ni zaključilo z ledom, tako da je bil dostop do jeklene varovalne vrvi v steni enostaven. Z uporabo samovarovanja smo bili hitro na robu stene pri značilni skalni ostrici, ki šele tu pokaže svoj pravi obraz kamnitih mož.
Na drugi strani nas je pričakal ogromen ledenik z velikimi ledeniškimi razpokami, ki se vlečejo po celi dolžini grebena proti vrhu. Če je poledenelo, zna biti tu zelo nevarno. Mehak nov sneg nam je tudi tu omogočil, da smo brez posebnega varovanja varno napredovali proti vrhu. Velik kovinski križ nas je pozdravil na razmetanih granitnih blokih, ki so se na vse strani zaključevali v prepadnih ostenjih. Res divji pogled, ki te navda s ponosom osvajalca in hkrati zaseje tudi skrb, kako bo s potjo naprej.
Lepota razgledov nas je napolnila z novo energijo in ko smo dodali še energijo iz nahrbtnikov, smo bili pripravljeni za nadaljevanje poti po grebenu proti Saulecku.
Sestop z vrha je zahtevnejši in zahteva veliko pazljivosti, saj so granitne plošče precej
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Grosupeljski odmevi
oglasi
73
nestabilne, pa tudi varovalna jeklenica je večkrat prekinjena. Iskal sem najboljše prehode in opozarjal na nevarna mesta. Hoja po granitnih ploščah je bila res nekaj posebnega, še posebno v taki strmini. Ko je skupina za nami sprožila velike plošče, ki so se treskoma razbile komaj meter za Janezom, smo se zavedli, po kako nevarnem terenu se gibljemo. Snežišče pod steno pa se kar ni hotelo približati. Končno smo zapustili granitno podrtijo in se po dobro utrti gazi prebili še čez zadnje nevarno snežišče. Na razgledni ploščadi nad sedlom, kjer je križišče poti, bodisi odcep proti kočam ali nadaljevanje proti Saulecku, sem se odločil: »Za danes bo dovolj ta vrh. Gremo v kočo in jutri nadaljujemo na naslednji cilj, tretji vrh Hafner pa bo počakal do naslednjega obiska.«
Janez, ki je med tem že pozabil na jutranje težave, je gledal proti prvemu vrhu v nadaljevanju grebena, za katerega je mislil, da je Sauleck, se z mojo odločitvijo kar ni mogel sprijazniti. »Grem pa sam naprej in se dobimo v koči.« »Prav,« sem si mislil, »pojdi naprej, saj nas boš na križišču, kjer boš videl, da je do vrha Saulecka še skoraj štiri ure, gotovo počakal.« Za pogum smo mu odvzeli še nekaj prtljage in ga opremili z dodatno baterijo. »Mi bomo še malo počivali, ti pa, če na vsak način hočeš nadaljevati, se kar odpravi, toda vedi, da je ura že štiri popoldne in da je za teboj že več kot 10 ur hoje,« sem ga skušal zadržati. Janez je strmel v prvi vrh nad sedlom in se odločil, da gre naprej. Ko se je bližal sedlu,
me je zaskrbelo, da na smerni tabli ne bo napisanega časa do vrha Saulecka in da bo res nadaljeval, zato sem začel vpiti, naj počaka, a veter je odnašal moje vpitje na ledenik na drugi strani. Na srečo je smerna tabla opravila svoje delo in ko smo prišli do njega, smo slišali njegovo obrazložitev: »Sem mislil, da je vrh ta pred nami, je pa še 3,5 ure do njega«. »Se mi je zdelo, da si si za vrh izbral prvega od treh, namesto zadnjega, me je pa že skrbelo, da boš res nadaljeval,« sem mu odvrnil.
Ni kaj, obveljala je moja varianta, čeprav je bilo potrebno drugi dan ponovno opraviti več kot 600 m vzpona do tega mesta. Na spustu proti koči smo si privoščili drsanje po strmih snežiščih, ki pa nas je odpeljalo stran od markirane poti, in namesto da bi si pot skrajšali, smo si jo podaljšali. Prijazno osebje v koči nam je postreglo z odlično hrano in nam ponudilo lepo urejena skupna ležišča, na katerih smo po dvanajstih urah hoje, hitro zaspali.
Nekaj čez šesto zjutraj smo bili ponovno na poti. Do Saulecka smo imeli skoraj pet ur zahtevne hoje, ki pa je bila poplačana s krasnimi pogledi na vse strani in še posebej proti dolini Mallnitza. Krožna pot čez Mallnitz sharte nas je po čudovito zloženi stezici - stopnišču iz granitnih plošč - in mimo številnih slapov ter brzic do tretje ure popoldne spet pripeljala nazaj v kočo. »Bilo je prekrasno in prav smo naredili,« je ugotovil Janez, ki je čez 10 dni osvojil še Hafner in tri druge vrhove. Franc Štibernik
11-letni Grosupeljčan Matic Adamič državni prvak v rock & rollu za leto 2008
Komaj 11-letni Grosupelčan Matic Adamič je s svojo soplesalko v kategoriji med mlajšimi mladinci s svojo soplesalko Ulo Ano Leban iz Loga pri Brezovici dosegel 1. mesto na državnem prvenstvu v rock & rollu, ki je potekalo 1. junija 2008. V tej kategoriji je nastopilo 11 parov iz vse Slovenije. Trenutno vodita tudi v skupni razvrstitvi. Z Ulo Ano skupaj plešeta štiri leta, zdaj v Plesnem klubu M Ljubljana. Najprej ju je trenirala v Grosupljem našim bralcem nekoč znana plesalka Tina Kuhelj, nato je v Ljubljani trenersko mesto prevzel Robert Kneževič. V tem času sta zmešala štrene marsikateremu boljšemu paru na svetovnih tekmovanjih. Tako sta na svetovnem pokalu na rang lestvici posegla celo po odličnem 12. mestu med več kot 100 pari. K temu naj dodamo še, da sta 26. junija letos sodelovala na Panonskem pokalu v Tuzli v Bosni in Hercegovini, kjer sta zasedla 2. mesto. Oba skupaj nastopata še v formacijah, kjer sta s formacijo 100 % M dosegla 1. mesto. Jože Miklič
74 smeh je 1/2 zdravja
Grosupeljski odmevi
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Kako se je Krakarjev Mihel more znebil
Krakarji so bili vraževerni. Posebno teta Mana je veliko dala na skrivnostne sile, ki se lotevajo človeškega duha. Po njenem je najbolj nadležna mora. O njej je pravila toliko prepričljivih zgodb, da so vsi v hiši verjeli vanjo. Zato ni bilo čudno, če se jih je lotila. Posebej je imela na piki sina Mih9lna. Skoraj vsako noč ga je gnjavila, da je težko dihal in pritajeno grčal v postelji. Bilo bi še huje, če ne bi teta na končnico postelje skoraj vsak večer narisala znamenja proti urokom. To je bila morska taca, lik, ki je bil še najbolj podoben zvezdi. Skrivnostno znamenje naj bi ljudi varovalo pred še hujšim nočnim trpljenjem. Pri osemnajstih letih pa se je Mih9lnu stvar zapletla. Fant je moral namreč k vojakom in doma so bili vsi v skrbeh, kdo ga bo tam varoval pred mračnimi silami. Ko je odhajal, so mu govorili: »Mih9l, kaj bo, ko te pri vojakih nihče ne bo varoval pred moro.« »Bo že kako,« je Mih9l skomignil z rameni in odšel s kovčkom na postajo.
Prvo noč je strahoma legel v posteljo, a o vešči ne duha ne sluha. Tako tudi naslednjo noč in še eno, in cel mesec nič. Mih9l ni in ni mogel razumeti kako to. Nekega večera pa se mu je posvetilo, da se je kar počil po čelu. Že naslednji dan je domačim napisal pismo, v katerem je med drugim stalo: »Končno vem, zakaj me mora. ne tlači več. Hja, zato, ker imam na vseh knofih zvezde.« Tako je Mih9l
v miru odslužil svojo vojaško obveznost. Ob odhodu pa ga je vendarle skrbelo, kako bo doma, ko ne bo imel »knofaste« zaščite. Zato je za vsak primer skrivoma vzel s seboj nekaj gumbov z zvezdami in si jih doma dal pod zglavje za nočno spokojnost. Ko je o tem pravil vaščanom, so mu nekateri oporekali: »Daj no mir; rdeča zvezda brezbožnikov te zanesljivo ni mogla varovati pred duhovi. Toda Mih9l se ni dal: »Te, na knofih niso bile rdeče, ampak olivno zelene,« jim je zabrusil.
Pa naj po vsem tem še kdo reče, da je bila simbolika iz komunističnih časov mačji kašelj; celo mora se ni upala blizu. L S
Šale na vse vogale!
1. Gost v recepciji hotela pregleda račun in protestira: »Kako, da ste mi zaračunali tudi uporabo televizorja, saj ga sploh ni bilo v sobi!« »Seveda ne,« odvrne blagajničarka, zato pa na ta način zbiramo denar za njegov nakup!«
Literarni drobec
Poskusite ugotoviti, kdo je napisal spodnji tekst in v katerem knjižnem delu je bil objavljen!
»Dolenjci ali Dolenji Kranjci imenovani, nosijo kratke suknje ali kazake, redko čevlje, po večini škornje. Ponekod imajo suknje koničast ovratnik, drugod štirioglatega, spet drugod okroglega. Okoli života nosijo za ped širok pas iz črnega usnja. Večina moških si pusti rasti dolge lase, nekateri pa si jih pustijo s škarjami docela vzeti. Povečini nosijo kmetje dolge brade, kajti le malokdo si jih čisti s škarjami, tako da se kozli pred njimi ne morejo ponašati z nobeno prednostjo.«
Kdo pravi, da ne vem!!!
1.	Kadar se dva ne marata, pravimo?
a)	gledata se kot isto spolna partnerja
b)	gledata se kot Spodnji in Zgornji Slivničan
c)	gledata se kot pes in mačka
d)	gledata se kot liberalec in demokrat
2.	Katera ženska je po ljudskem izročilu najslabša plačnica?
a)	Mežnarjeva Ivana
b)	Žnidarjeva Franca
c)	Malnarjeva Pepa
d)	Kovačeva Mica
3.	Kako daleč je Primož Kozmus vrgel atletsko kladivo? .............
4.	Kdo od komarjevih napada človeka?
a)	samice
b)	samci	Piše, UTtja,
c)	ni nobeden nič boljši
brska/ stika/ ^oide/ SM&V,
ker
ga mi
2.	Direktor podjetja je dal zavarovati pred krajo vso imovino, le ur ne. »Kako, da tudi ur niste zavarovali?« je začuden agent zavarovalnega zavoda.
»Veste, naši delavci tako vztrajno gledajo na ure, da jih je nemogoče ukrasti!«
3.	Otrok iz kanibalske družine venomer sitnari: »Mama, lačen, kdaj dobim kaj za pod zob!« Mama mu ves čas nemočno priporoča potrpljenje, končno pa se ji razvedri obraz: »Sine, vsak čas boš jedel, v daljavi že vidim očka, ki za seboj vleče nekega turista!«
4.	Gostilniški vajenec sliši, da v pisarni že nekaj časa zvoni telefon. Končno vstopi, dvigne slušalko in vpraša: »Kaj želite?« »Pri vas bi rad rezerviral mizo,« se sliši z druge strani.
Vajenec pa nazaj: »Gospod, zmotili ste se, pri nas ne prodajamo pohištva!«
5.	Branka v koloni vozi avtomobil in se radovedno ozira okoli sebe, kar naenkrat butne v avtomobil pred sabo. Voznik razkačen skoči pred Brankin avto in zavpije: »Ste vi sploh kdaj delali izpit za vožnjo?« »Delala, delala, in to večkrat kot vi,« se Branka potrka po prsih.
5. Kako se imenuje znan izvir v Medvedici?
a)	Dedec
b)	Baba
c)	Kobilji curek
6.	Kako pravimo največjemu vzponu na cesti Grosuplje - Turjak?
a)	Zelena luža
b)	Lebica
c)	Medvedova reber
d)	Lipljenski klanec
7.	Katera žuželka ima najbolj boleč pik?
a)	uš
b)	bolha
c)	stenica
8.	Označi žito, ki botanično ne spada med trave!
a)	pira
b)	oves
c)	ajda
d)	riž
9.	Kje so Rimljani spoznali hlače?
a)	v boju s Tatari
b)	v boju z Germani
c)	v boju z Grki
10. Kam je namenjen deček, ki ga kaže podoba?
a)	v mlin
b)	na pašo
c)	v šolo
Rešitve iz prejšnje številke: 1. c, 2. c, 3. a, 4. a, 5. c, 6. 15, 7j a, 8. b.
ka.
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Grosupeljski odmevi
Lahka križanka
(z jesenskimi popusti)
Če ste radovedni, kako bi se naš časnik imenoval, če bi v samostalniškem delu imena uporabili sopomenko za odmev, jo rešite. Odgovor se vam bo izpisal v srednjem navpičnem nizu. K razvozlanju uganke bo nekaj prispeval tudi pesniški dodatek.
Vodoravno:
1.	ime pesnika Grudna,
2.	merilec časa,
3.	črna ptica z rumenim kljunom,
4.	pikajoča žuželka,
5.	kravji glas,
6.	umre zadnji (množ.),
7.	kos celote,
8.	vzklik pri bikoborbi,
9.	del voza,
10.	os v množinski obliki,
11.	organ za gledanje,
12.	bolezen današnjega časa,
13.	narečna pritrdilnica,
14.	izdelovalec kruha,
15.	hrvaška tovarna plastičnih izdelkov.
Pesniški dodatek
(Za lažje najdenje gesla)
Kadar vpijemo naglas, vrača se odmev do nas. V gorah se bo vračilo celo večkrat ponovilo. To dogaja se vsevprek, ker odmev je tudi j...
3
k 5
S 3
dO M Al
M
1		
	K	
		S
0		
	U	
		/
p		
0		
	J	
		i
0		
H		
	J	
		K
O	K	
smeh je 1/2 zdravja 75
Stari časi in stari špasi
(Humor pred stoletjem) Previdnost ni Vse se zaračuna odveč
Podeželski hotelir iz švicarskih Alp zgodaj zjutraj sloni na balkonu in zre po okolici. Kar zapazi, da je gostja iz sobe št. 5. po nesreči padla v čeber za napajanje živine. Mož se pri priči obrne nazaj in zavpije ženi: »Mici, sobi št. 5 pripiši kopanje v kadi.
Praktični dečko
Oče pošlje sina v trafiko po tri dopisnice. Sin se kmalu vrne praznih rok. Oče ga začudeno gleda in vpraša, kje so dopisnice. Sin mu zdolgočaseno pojasni: »Veš, ko sem se vračal, sem zagledal poštni nabiralnik, pa sem jih noter spustil. Zakaj bi še enkrat hodil!«
Mati vsa prestrašena prinese otroka k zdravniku, češ da je pogoltnil naboj od moževega samokresa. Zdravnik jo tolaži:: »Brez skrbi, gospa, z otrokom se bo vse uredilo. Le to vas prosim, da ga ne obračate proti meni!«
- Lojz, čisto prav je, da sva ga spila danes; lahko bi se do jutri podražil
Stari »novici«
Grinte okoli ust imajo pogosto dečki, ki brez nadzora pohajajo naokoli in pobirajo odvržene čike. Grintavci so večinoma bledikasti suhavdri, slabega zdravja. Tobak
je že sam po sebi škodljiv. S tujo slino prepojeni čiki pa so še bolj strupeni. Pustite nesnago. Ilustrirani glasnik, september
1915
Poslanec Perme je vložil predlog za izboljšanje zamočvirjenega sveta v Št. Jurju, Slivnici in Račni. Bomo videli, če bo kaj iz tega! Domoljub, december 1927
• Ti, še večkrat sem te mislil vprašati, od kdaj pa si tukaj?
Ljudska priifierljivka
»Tako je neumen, da še lasje nočejo rasti na njegovi glavi!«
Ha, ha, kajne, da je dobra - no, malo je pa tudi »žleht«! Kaj ne bo, saj je .........
Podobnica
Jejnata, zadnjič sem ga na tem mestu nekoliko polomil. Vželji, da bi poiskal podobo, ki bi nam utrnila znane miselne stvaritve o Bogu, sem objavil sliko Križanega. Samo po sebi ne bi bilo to nič slabega. Toda, ko je bil časnik že natiskan, sem uvidel, daje podoba z razpelom prišla na stran, ki je namenjena smehu, razvedrilu in dobri volji. Toda ko je stvar »nadrukana, ne more biti več crukana«, pravi pregovor in vsako obžalovanje je bilo zastonj. Prosim za prizanesljivost! Kljub nelagodju vendarle poglejmo, kaj so pretekli rodovi pregovorno rekli o Bogu:
»Človek obrača, Bog pa obrne; Bomo dočakali, če bo božja volja; Kjer je sila največja, tam je božja pomoč najbližja; Bog je povsod; Bog dobro plačuje in hudo kaznuje; Dobri Bog, ne daj nadlog; Pomagaj si in Bog ti bo pomagal; Večnost je božji lon; Skrivnostno kot Sveta trojica...«
Še vi pripišite kakšno domislico, če ste pri
volji, pa bo bera kar bogata.
Sedaj pa nov slikovni izziv. Le previdno,
Polde, da ne boš spet kaj zamočil!
LS
76 za he/he/hec
Grosupeljski odmevi
avgust / september - 8 / 9 / 2008
še pomnite, tovariši!?
Kdo je izmislil komunizem?
Komunizem je nedvomno izmislil politik
-	če bi ga izumil znanstvenik, bi najprej poizkus napravili na miših.
Nabavljeno iz protokola 1960
-	za Miho Marinka - cviček iz Podbočja. (B'k 'ma rinko.)
G}
Ltc;~	L« I ■: tr^Ti --- <
t . :■■ tv I i, v L ,
mum
Ifc pr*a»adBlx» L;-¿«t» iftjlIDu U3 farjih» brlnk* J* jatrtbn. wtarttl prt tPTiMMHH T ^olt j* J j
po 1*:l DId Iii.- .* 1 Ihu. vbi tile va*l*tua*4e
V	n.H ljn.daH h ,	, Lj jbl
?«B1J».	ooottrl 4M» ldl{« tO ► '	T br*i*
rapr* a.atandiia k* kridiu .'mfnap wvt* La Lito a* lata «K
hnülH^a
- za Lidijo Šentjurc - pa glasbeno omaro in 25 gramofonskih plošč. (pa še stroj za nudlčke rezat, da bo leta 1990 lažje uničevala udbovske dosjeje in ostalo arhivsko gradivo?)
Oblast za vsako ceno
Nekdanjaoblastvelikoboljsovraži»neprave« sodelavce in ljudi, ki jih poizkušajo razumeti, kot odkrite nasprotnike. Prve pobije, druge obsodi na umiranje na obroke. - Dr. Stane Granda
mi (se) volimo
Leta boljšega življenja
Ključno vprašanje pred koncem mandata Janševe vlade je, ali živimo boljše ali slabše kot pred štirimi leti ob koncu vlade Antona Ropa. Nekdanji predsednik Kučan nas skupaj z njemu zvestimi novinarji prepričuje, da živimo slabše, toda večina uradnih ekonomskih in socialnih kazalcev ga postavlja na laž. Povprečna neto plača je realno zrasla, enako povprečna pokojnina, zaposlenih je bistveno več, brezposelnih pa veliko manj kot v Ropovem času. Tudi zdravstvo, kljub zavajanju kopice politikantov, deluje neprimerno bolje. - Nenad Glücks / Reporter, 10. 8 . 2008
Patrie, patrioti, savne in FINKE?
Ker po Sloveniji kroži cel kup dezinformacij v zvezi z nakupom PATRIJ, je v tej zmešnjavi zelo težko napisati karkoli oprijemljivega. Upamo pa, da bomo v prihodnji številki napisali vsaj kaj o finskih savnah in (slovenskih) FINKAH.
Kako so se »ljubili«?
Pred 2. sv. vojno so komunisti najbolj sovražili socialne demokrate.
Začetek zgodovine...
Nekateri novodobni slovenski politiki niti tega ne vedo, da so bile v Sloveniji prve demokratične večstrankarske volitve leta 1990. - Jasno, če se pa za njih pomembna zgodovina začne leta 1941 - konča pa 1945.
V lastnem - soku
Na enem od zadnjih predvolilnih TV soočenj smo bili priča, kakoseje eden od predsednikov politične stranke kuhal v lastnem soku.
Kaj bi šele bilo, če bi prišel na oblast? P.S: Odgovor lahko poiščite v najbližjem fitnesu!
Komentar Woodya Alena na SLO predvolilno kampanjo:
Ne vem kaj je vprašanje, vem pa da je odgovor SEX - v glavo!!!
Sodnija ščiti sebe
Konkretno glede sodnije meni, da ta ni ustvarjena, da bi delila pravico, temveč je ustvarjena, da ščiti pravne tehnike, »da ja ne bi bilo mogoče komu očitati, da je kršil pravila«. »Sodnija ščiti sebe, ne pa družbe,« je prepričan dr. France Bučar.
Gospodarski rokomavhi
Kaj je zapisala Anica Aužner Šrot (žena Boška Šrota) v diplomski nalogi Prevzemi in kapitalske povezave Pivovarne Laško d.d. maja 2005?
Proces privatizacije je v letu 1997 opravila tudi Pivovarna Laško. Dokaj hitro po privatizaciji je pričela spoznavati mehanizme tržnega gospodarstva - predsvem nakupe podjetje za hitrejšo rast družbe. Od leta 1999 do vključno leta 2004 je uspešno opravila štiri prevzeme. Pivovarna Laško je pri dosedanjih prevzemih in drugih kapitalskih povezavah izkoristila svoj ekonomski potencial in dosegla limit pri zadolževanju. Zaključimo lahko, da je Pivovarna Laško v eni od variant, ki so bile možne, pripravljala na prevzem Dela d.d., ki je zelo dobro podjetje, s prevladujočim (preko 50-odstotnim) tržnim deležem v dnevnem časopisju in s primerno donosnostjo. Nepomembno pri nakupu skoraj 25-odstotnega deleža družbe Delo d.d. TUDI NI VPLIV, KI GA IMA ČASOPISNA HIŠA NA OBLIKOVANJE JAVNEGA MNENJA IN S TEM NA POLITIKO.
Kakšno vlogo ima v tovarišijskem kapitalizmu bančni/finančni sistem?
Nedelovanje pravne države je bilo zgolj potrebni pogoj za izvedbo prvotne akumulacije,kotsamimenujemprivatizacijo, zadostni pogoj je bil dostop do kapitala. Večina tovarišev ob začetku tranzicije ni premogla osebnega premoženja, ki bi zadostovalo za uresničitev njihovih privatizacijskih apetitov po sicer bistveno razvrednotenem družbenem kapitalu. Rešitev so s t.i. političnimi krediti predstavljale poslovne banke, zlasti največji banki v državni lasti, tj. Nova Ljubljanska banka in Nova Kreditna banka Maribor. V kolikor bi pozvali uprave navedenih bank, da razkrijejo svojo kreditno aktivnost do podjetij, bi, predvidevam, lahko ugotovili, da je znaten del njihovih kreditnih aktivnosti namenjenih financiranju lastniških koncentracij in menedžerskih prevzemov. Izgleda, da sta bili ravno državni banki instrumentalni za nastanek tovarišijskih hobotnic kot sta npr. Istrabenzova ali hobotnica Pivovarne Laško. Sam takšne kreditne politike ne bi problematiziral, če bi bila ta zasnovana na zdravih bančnih standardih. Torej, da bi banki ustrezno vrednotili svoje kreditno tveganje do teh podjetij. To pomeni, da bi morali realno oceniti boniteto vsakega podjetja iz lastniške hobotnice in ne uporabljati kar povprek načela tranzitivnosti, ko se npr. boniteta matičnega podjetja vsled istosti lastnika pripiše tudi manjšemu podjetju. Rezultate tovrstnega političnega bankirstva pa lahko opazujemo v letošnjem poletju, ko se je tudi zaradi omenjene ekspanzivne kreditne politike v teh dveh bankah pojavila potreba po dokapitalizaciji. Te dokapitalizacije pa niso bili sposobni izpeljati na kapitalskem trgu, ampak s posegom v državni proračun in prisilnem zbiranju kapitala v podjetjih, kjer ima država prevladujoč vpliv (npr. Zavarovalnica Triglav in Petrol). In se lahko vprašamo, le zakaj tega niso bili sposobni izpeljati na kapitalskem trgu? Sam osebno te dokapitalizacije ne bi poimenoval kot dokapitalizacijo, temveč bi uporabil nekoliko težji izraz, tj. bančna sanacija z davkoplačevalskim denarjem. Mag. Bernard Brščič
Nekaj za na zid - namesto protipožarnega ometa!
Predlagamo, da v šentviškem tunelu napišejo nekaj naslednjih sporočil:
-	Ker pametnejši popuščajo, norci vodijo pomembna podjetja.
-	Samo žebelj ne gre z glavo skozi zid.
-	Nekdo drug bo moral plačati ta tunel, mi tako dragega nismo naročili.
-	Pamet je omejena, neumnost ne!
-	Raje pišem, kot mislim.
-	Postavite znak omet odpada - v angleščini!
-	Včasih so bili dežurni krivci na gradbiščih samo geometri, zdaj so vendarle tudi ZIDARJI.
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Grosupeljski odmevi
Zgrešen ni samo požarni omet, ampak cel predor.
Predor Šentvidje bil že v osnovi urbanistično zgrešen, saj bi bilo mogoče že pred 30 leti, ko se je načrtovala ljubljanska obvoznica, izpeljati bistveno cenejšo traso priključitve obvoznice brez predora, denar pa porabiti za bolj koristne naložbe.
Jasno je, kdo je kriv.
Glede na poročilo ZAG s 27. julija, oprto na kemijsko analizo tridesetih vzorcev, so bili krivi slaba priprava podlage in izvedba oziroma nanašanje veznega sloja. Prvo naj bi opravljal SCT, drugo Ceramicoat.
Vaški ZIDARJI...
»Ne morem si zamisliti, da veznega sloja ni bilo. Zaradi tega se nam smejijo vsi vaški zidarji, ki se z zidarijo ukvarjajo priložnostno ali amatersko,« je dejal minister za promet Radovan Žerjav.
Gradbeni podvigi - za primerjavo
Slovenija je nekoliko odločneje začela svoj avtocestni križ leta 1994. Hrvaška se ga je lotila leta 2000 in v osmih letih skoraj dva in polkrat prehitela Slovenijo. Slovenija ima zgrajenih 500, Hrvaška 1200 kilometrov cest.
Himna delavcev v predoru?
»U tunelu, u sred mraka...«
P.S. - Kdor poje, zlo ne misli - a kdor misli, mu pri vsem tem ni do prepevanja.
Rajh
Včasih smo na podeželju ometu rekli rajh. Rajh Ivana Groznega pa kljub padanju ometa še kar traja.
z j0ežkove zmečkane beležnice
Bluzenje ničevosti
Akterji tovrstnih dejanj /kot so razni »umetniški performansi«, ki za predmet obdelave jemljejo npr. brezjansko in ptujskogorsko Marijo/, ki imajo očitno težave s samopodobo in željo po večji pozornosti, se očitno ne zavedajo, kakšno srečo imajo, da se katoličani v primeru žaljenja verskih podob odzivajo nenasilno in dostojanstveno. Bi si omenjeni akterji upali narediti kaj podobnega s svetimi simboli islama? Glede odzivov na objavo spornih karikatur preroka Mohameda močno dvomim. - Novinar Gašper Blažič v Demokraciji
veleupeljske zdrahe
Hoč'mo šolo in dvorano ZA NAS IN ZA OTROKE! ali:
Kdo je ukradel žalski temeljni kamen?
Nekateri člani samorastniškega univerzalnega iniciativnega gradbenega, šolskega, gospodarskega, prostorskega in kulturnega odbora ter odbora za družabne in meddeželne ter pokrajinske odnose (kot deklice za vse!) se kljub veselo pobarvani žalski šoli še vedno žalostno sprašujejo, kje je temeljni kamen, saj so izvajalci zatrdili, da ga v temelje niso zabetonirali. Zato ostaja samo še ena rešitev: Ker ga lopov ni vrnil do odprtja šole, naj ga vsaj do volitev! Temeljni kamen bi radi podarili v spomin investitorju - za poliški in kopanjski mušt'r. V kolikor se to ne bo zgodilo, bo ob večerih strašno legla tema do nižin, v političnem pogledu pa ga bo močno bolela hrbtenica. Zasluge za narod, še posebej za otroke! Iz stroge konspirative pa smo tudi izvedeli, da so zgoraj omenjeni odbor nekateri LOKAL-PATRIOTI predlagali za ZASLUGE ZA NAROD - Še ga bomo pili! LOKAL (klet!) bo isti, namesto PATRIJ pa nas bo vozil ŠTEFANOV avtobus.
Za VELEUPLJE
-	s Titom naprej!
Baje bodo letos za dan republike (ali en dan pozneje) v eni od VELE(NE)KULTURNIH dvoran poleg ostalih pionirskih in otročjih proslav spet podelili modre TITOVKE in rdeče rutke. Na koncu pa bodo zaprisegli:
Da bom ljubil svojo domovino, samoupravno Socialistično Jugoslavijo, njene bratske narode in narodnosti in gradil novo življenje, polno sreče in radosti
... in pionirčki so odrasli v pokončne betonske stebre naše družbe. Stebrom pa ni potrebno prav veliko misliti! Oni samo nosijo. Zato ponujamo enega od možnih hvalospevov:
Nato spet SREČNA IN VESELA je RAJA na volitve odhitela. Kaj potem bo, naj me nihče več ne vpraša! Ta zgodba ni več moja - AMPAK VAŠA.
Sredstvo za zatiranje komarjev
Ena od občasnih poslušalk našega medija se je obrnila na nas in nas nahrulila, da bi morali komarje močneje preganjati. Žal, imamo na razpolago samo majhen loparček za muhe, ki pa ni namenjen za komarje, saj komarji ne pikajo - pikajo namreč le komarke.
Iz kmečkih logov
smo za našo Veleupeljsko Gostilniško Agencijo izbrskali, da so nore krave na enem izmed pašnikov v okolici Račenskega polja popolnoma potacale električnega pastirja. Tapravi pastirji se ITAK ne upajo pasti krav
-	zaradi komarjev, pardon - komark.
poredniška palit'ka
Ima porednik zveze s Turki?
Okoli Veleupeljske Gostilniške Agencije že skoraj eno leto kroži dezinformacija, da ima POREDNIK EHO cajtngov zveze s slovensko prvo damo Barbaro Türk Miklič. Dezinformacije še nismo ujeli, možno pa je, da imata kakšne skupne prednike iz 16. stoletja, ko je bil njegov in njen priimek MIKLICH prvič zapisan v stiškem urbarju. Porednik pa odločno zanika, da bi imel kakršne koli zveze s kakšnimi Turki.
grosupeljski odmevi
Grosupeljski odmevi
avgust / september - 8 / 9 / 2008
	
Kolofon	Navodila za dopisovalce
Grosupeljski odmevi - Glasilo prebivalcev občine Grosuplje
Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje
Odgovorni urednik: Jože Miklič,
tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-98-22-33
e-pošta: jozemHsiol.net
Uredniški odbor: mag. Tatjana Jamnik Skubic, Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, Vera Špa-rovec, Matjaž Trontelj.
Naslov uredništva:
1290 Grosuplje, Taborska 2 (Občina Grosuplje, hišna centrala 788 87 50]
Lektoriranje: Marija Samec
Oblikovanje matrice: Miha Črtalič
Fotografije in prelom: Jože Miklič
Tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Grosuplje, Kolodvorska 2
COBISS-ID: 61148160 / ISSN: 1580-0911
V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001] je z odločbo št. 006-61 1/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98] spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno (od novembra 2007 dalje] v nakladi 6.252 izvodov] in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.
SPOROČILA DOPISOVALCEM: PRISPEVKE ZA NASLEDNJE GROSUPELJSKE ODMEVE JE TREBA ODDATI do petka, 10. 10. 2008.
Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.] ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati še žig. Avtorji besedil so po zakonu odgovorni za navedbe. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. V uredništvu NISMO ZAVEZANI, da se z vsemi pisci prispevkov tudi strinjamo.
Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi v časopisu pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR prispevki se ne honorirajo, objavijo pa se, če so napisani v skladu z NAVODILI. Če želite, da vam posamezno gradivo vrnemo, priložite kuverto z ustrezno znamko in na njej napisan vaš polni naslov.
Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK O USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPELJSKI ODMEVI (št. 0061/95-1], ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta Občine Grosuplje, dne 30. 10. 2002.
NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL
Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, pripombe in pobude, bomo objavljali prispevke, dolge do največ 30 tipkanih vrstic (cca. 1800 znakov]. Daljše prispevke bomo skrajšali ali jih ne bomo objavili. PRISPEVKE V DIGITALNIH OBLIKAH JE TREBA ODDATI V RTF, TXT ALI DOC ZAPISIH BREZ VNEŠENIH FOTOGRAFIJ. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16] pt in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna fotografija predstavlja. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi.
TEHNIČNA NAVODILA ZA PRIPRAVO FOTOGRAFIJ IN SLIKOVNEGA GRADIVA
Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bo posredovano na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja], TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi.
Oglasno trženje v Grosupeljskih odmevih
CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA
V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglaševanja, ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, sprejetem na občinskem svetu 29. 9. 1999.
Iz 1. člena
TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN (CENE SO PRERAČUNANE V EVRO)
2. člen
Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo.
Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Če se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu.
Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografije, ceniki in podobno! je enak kot za oddajo ostalih prispevkov. Predhodno rezervirajte časopisni prostor za vaš oglas!
Če boste oddali digitalno oblikovan oglas, mora biti zapisan v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslojitvi).
Digitalno izdelan oglas pošljite na elektronski naslov ¡ozemrasiol.net najpozneje en teden po roku za oddajo nenapovedanih prispevkov, vendar morate o nameri predhodno obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov poslati potrjeno naročilnico pravtako najpozneje en teden po roku, ki je določen za oddajo ostalih prispevkov.
ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (piar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA.
Za vse dodatne informacije sem vam na voljo popoldne na naslovu:
Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje,
ali na tel. št. 01/ 786-07-22 (popoldne) ali GSM 041/98-22-33,
lahko pa tudi po elektronski pošti na naslovu: jozemrasiol.net.
»Za prijazno Grosuplje« odgovorni urednik Jože Miklič
rnDmemmmtmrnmifm					Končni znesek 1
■DliiiililiailslMlHlloillllllaililMlil					
A 6,0 x 6,0	36,0	1,650	59	30,37	36,44
B 6,0 x 8,3	49,8	1,549	77	39,44	47,33
C 6,0 x 12,5	75,0	1,347	101	51,65	61,98
D 9,2 x 8,3	76,4	1,339	102	52,28	62,73
E 12,3 x 8,3	102,1	1,143	117	59,66	71,59
F 12,3 x 12,5	153,8	1,060	163	83,56	100,28
G 18,6 x 8,3	154,4	1,062	164	83,83	100,59
H 18,6 x 12,5	232,5	0,994	231	117,92	141,51
I 18,6 x 27,3	507,8	0,918	466	238,33	286,00
1 J (39,6 x 27,3)	1081,1	0,866	936	478,68	574,42 1
Vrednost oglasa J dimenzij (39,6 cm x 27,3 cm] je izračunana za oglas na dveh straneh v sredini. Točka znaša 0,51 129188 EVRA. Izračun je za vse oglase pripravljen za črno-beli natis. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5, na naslovnici pa s faktorjem 2,00. K neto vrednosti oglasa je treba dodati še 20 % DDV. Račun se izstavi po izidu časopisa. V ceno ni vračunano oblikovanje oglasa.
avgust / september - 8 / 9 / 2008
Grosupeljski odmevi
oglasi
79
GRAFIČNO OBLIKOVANJE
katalogi, prospekti reklamni letaki logotip plakati vabila priznanja predstavitve
CELOSTNA PODOBA --jj
3d oblikovanje izdelkov oblikovanje embalaže ovitki
poslovne vizitke video predstavitve
OBLIKOVANJE SPLETNIH jO STRANI
izdelava spletnih strani predstavitev podjetja portal e-trgovina
optimizacija za iskalnike vzdrževanje
1*0599 /49127 J 031 408 100 (g www.boomer.si
gradimo splet..
floameR
C
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA
GROSUPLJE Adamičeva 30
01787 3413 041723 731
8o
vabila, oglasi
Grosupeljski odmevi
avgust / seštember - 8 / 9 / 2008

Ob zaključku vseslovenske akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna ter
ob prazniku Krajevne skupnosti Grosuplje
Vas
TOD Županova jama Grosuplje ter KS Grosuplje vabita na
15. zlato jesen,
ki bo v soboto, 27. septembra 2008, ob 19. uri, v avli OŠ Louisa Adamiča na Tovarniški cesti.
Nastopajoči: Ansambel Svetlin, Mlada zarja iz Račne, učenci Glasbene šole Grosuplje
ELEKTR0MEHAN1KA IN TEHNIČNA TRGOVINA
JOŽE AH LIN s, p., Kolodvorska cesta 1,1290 Grosuplje
© 01/ 787 14 51, GSM: 031/ 640 100

POVEZANI za nemhtevne	za dinamične
Paket	Povezani 11	Povezani 33	Povezani SS
Mesečna naročnina	11 €	33 €	55 €
Klici In vldaoklicl v Mobftelovo omrežje	111 minut	333 minut	1.000 minut
Klici v drvga mobilna omrežja		33 minut	100 minul
Klici v stacionarna om rež] a		33 minut	100 minut
SMS-sporotila	11 sporočil	33 sporočil	55 Sporočil
MMS-sporočJlH	11 sporočil	33 sporočil	55 sporočil
Podatki GPftS/llMTS		1GB	5 GB
POOBLAŠČENI	
ZASTOPNIK I(m) 1 ■mm	
i z] m	Q
mmn ■	i
w W i	
	m
	10-