Ko sta kolegij direktorjev in skupščina Poslovnega sistema Mercator razpravljala o dopolnitvi že sprejetega programa lastninskega preoblikovanja, je skozi okna konferenčne dvorane že usvetila rumena luč za pričetek njegove izvedbe. r NE PREZRITE Vse o Mercatorjevi privatizaciji • Poletne živahnosti • Ponudbe Zavarovalnice Mercator PROGRAM SPREJET T jubljana ■ 9,9,1994 zasedala sta kolegij direktorjev podjetij in kmetijskih zadrug in skupščina Poslovnega sistema Mercator. Medtem ko se je kolegij ukvarjal s problematiko vpisovanja certifikatov v pooblaščeno investicijsko družbo Mercata, se je skupščina ukvarjala z določitvijo sprememb in dopolnitev že sprejetega programa lastninskega preoblikovanja Poslovnega sistema Mercator, L Kako približati Mercato Mercata je pooblaščena investicijaka družba, ki jo je ustanovila pooblaščena družba za upravljanje Intara S & P. Soustanoviteljica te družbe za upravljanje je tudi Zavarovalnica Mercator, poleg nje pa še dve borzno posredniški hiši (Intara in Berna ter konzultantska finančna hiša Šali fin). Pooblaščena investicijska družba Mercata zbira oziroma vpisuje certifikate državljanov z namenom investiranja njihovega kapitala (certifikata) v slovenska podjetja, ki so v procesu lastninskega preoblikovanja. Za certifikat imetniki dobijo delnico, ki pa jo lahko kupijo tudi z denarjem. Delnice se vpisujejo že od IS.julija 1994 vpis bo trajal do 18.1.1995. Direktor Intare S&P Samo Primožič je poročal o poteku vpisa certifikatov v Mercato, predvsem pa kot nezadovoljiv ocenil vpis na Mercatorjevih vpisnih mestih. Zato, da bi investicijski sklad oziroma investicijsko družbo “napolnili” (to pomeni vpisali za najmanj 70% vrednosti razpisane emisije delnic) bomo morali v Mercatorju in v Intari S&P še marsikaj postoriti, predvsem pa se obnašati kot pozitivni glasniki zaupanja vredne investicijske družbe. Zato bomo v vseh podjetjih in kmetijskih zadrugah storili vse, da bomo organizirali službo za vpisovanje certifikatov, predvsem v času, ko bo objavljen javni poziv za prodajo Mercatorjevih delnic. Za Mercatorje investicijska družba Mercata v tem trenutku pomembna zaradi več stvari: - zaradi pričakovanega zanimanja imetnikov certifikatov za nakup Mercatorjevih delnic, ki bodo ponujene v javni prodaji; - zaradi možnosti preusmeritve že predvpisanih certifikatov; - zaradi kasnejših možnosti za nakup delnic drugih podjetij in seveda Mercatorjevih delnic, kijih bo prodajal Sklad R Slovenije. Pričakovano zanimanje za nakup Mercatorjevih delnic s certifikati in z denarjem utegne bistveno vplivati na ceno delnic (zvišati ceno delnic do 30%), kar v posledici pomeni za isti denar manjše število delnic za vse, ki so certifikat predvpisali oziroma ga vpisali ob javnem pozivu. Pa ne samo to, utegne povzročiti tudi vračanje proporcionalnega dela vrednosti certifikata nazaj na imetnikov račun pri SDK. Obe zadevi sta povezani ž ekonomsko platjo: v startu preplačna vrednost delnice in obilica stroškov za Poslovni sistem Mercator. Trenutno stanje oziroma vrednost predvpisanih certifikatov je tolikšna, da bi bilo smotrno približno 15% vpisane vrednosti prenesti na investicijsko družbo Mercata. S takim prenosom bi zavarovali ceno delnice. Da bi dosegli prenos predvpisanih certifikatov v zaželenem obsegu, bi morali v vsaki družini zaposlenega v Mercatorju prostovoljno na Mercato prenesti najmanj 1 certifikat. S prenosom certifikata na Mercato ne bo nihče izgubil ničesar, saj Mercata z razpršenostjo svojih prihodnjih naložb zagotavlja veliko varnost naložbe certifikata. Gre pa seveda za izredno, predvsem s človeškega vidika občutljivo vprašanje, ki se ga bodo morali lotiti vodilni delavci v podjetjih in kmetijskih zadrugah. Svoji na svojem na spremenjen način Ko smo pred natanko letom dni v posebni številki časopisa Mercator “SVOJI NA SVOJEM” predstavljali prve obrise Mercatorjeve privatizacije, smo predstavili vse z zakonom določene načine privatizacije. Interni odkup smo zavrnili že tedaj, ker je ekonomsko najmanj zanimiv. Ogreli pa smo se za javno prodajo delnic in interno razdelitev ter seveda dati cesarju, kar si je izvolil vzeti. Časopisu je sledila akcija predhodnega vpisovanja certifikatov, ki je presegla pričakovano zanimanje. Med tem je tudi država mlela in sprejela vrsto sprememb veljavnih in še nove metodološke predpise, ki bistveno vplivajo na odločitev za način lastninjenja, ki ga podjetje določi v programu lastninskega preoblikovanja. Mercatorjeva skupščina je program lastninskega preoblikovanja sprejela na 28. zasedanju 19. maja 1994, 3. junija pa je bil predložen Agenciji R Slovenije za privatizacijo in prestrukturiranje. V času, ki gaje Agencija potrebovala za pregled vseh dokumentov, na podlagi katerih izda soglasje k programu, je vodstvo Poslovnega sistema Mercator na podlagi argumentov, skupščini predložilo spremembe in dopolnitve že sprejetega programa privatizacije. Bistvena sprememba je v odločitvi zgolj za dva načina privatizacije: 40 % vrednosti družbenega kapitala, ki se lastnini, gre državnim skladom (cesarju, kar je cesarjevega), 60 % družbenega kapitala pa še proda z javno prodajo. Ta možnost je bila v igri že v razpravi na seji upravnega odbora, ko je obravnaval prvi predlog programa. Vendar je upravni odbor menil, da le velja ostati tudi pri interni razdelitvi. Skupščina, kije zasedala 9. septembra je sprejela argumente poslovodnega odbora in se odločila spremeniti program tako kot smo zapisali. Razlogi, da seje skupščina odločila le za javno prodajo delnic so: • sprememba oziroma odločitev, da se Mercatorjeve delnice prodajajo v javni prodaji, v ničemer ne spreminja vloge in položaja zaposlenih, upokojencev in nekdaj zaposlenih v lastninjenju koncema; • metodologija za določitev vrednosti družbenega kapitala je vplivala na okoli 15 % povečanje družbenega kapitala, ki se lastnini, s tem pa se zmanjša delež delavcev v interni razdelitvi. Glede na že zbrane certifikate zaposlenih in družinskih članov, oboji ne bi napolnili vseh 20% družbenega kapitala, ki je na voljo za interno razdelitev. Če bi hoteli preprečiti, da gre razlika do 20% državi, bi morali z javno prodajo delnic čakati vse dotlej, dokler oba kroga interne razdelitve (prvi za zaposlene, drugi za družinske člane) nista zaključena, kar bi vzelo ogromno časa in še zavleklo postopek privatizacije; • presežkov certifikatov družinskih članov zaposlenih, ki ostanejo po interni razdelitvi, ni mogoče avtomatično prenesti v javno prodajo. Agencija R Slovenije za privatizacijo in prestrukturiranje gospodarstva in Služba družbenega knjigovodstva predpise namreč razlagata tako, da bi moral vsak družinski član izpolniti posebno lastninsko nakaznico za interno razdelitev in posebno za javno prodajo. To pa ob že zbranih lastninskih nakaznicah predstavlja izjemen tehnični, logistični, časovni in finančni napor, kar se združi tudi v strošku te transakcije. Vse dosedaj zbrane lastninske nakaznice (certifikate) družinskih članov zaposlenih bi morali vrniti na certifikatski račun priin vsak imetnik bi moral izpolniti dve novi. Po najnovejših podatkih je v Mercator certifikat vpisalo 15.204 družinskih članov zaposlenih. Cena nakaznice pa je 150 SIT. Torej uničiti 15.204 nakaznic, potrdil o njihovem prejemu, izbris iz registra predvpisnikov, poštni stroški...potem pa 13.408 novih nakaznic, spet nov register, nova procedura in tisk za izdajanje potrdil, poštni stroški, dvojno odločanje imetnikov certifikatov, itd... • zadnja sprememba uredbe o programu preoblikovanja (Ur. 1. RS 43/94 -5.7.1994) zahteva, daje treba imeti za trgovanje z delnicami izven udeležencev interne razdelitve, dovoljenje za javno prodajo po zakonu o trgu vrednostnih papirjev. To pomeni, da udeleženci v interni razdelitvi delnice lahko prodajo šele po dveh letih in to le drugim udeležencem v interni razdelitvi, ostalim pa le, če podjetje izpelje proceduro, ki je potrebna za javno prodajo delnic (dovoljenja, izdelava prospekta); • že omenjena spremenjena podlaga za lastninsko preoblikovanje, ki povečuje družbeni kapital, postavlja že zbrane certifikate v drugačen položaj: da bi bilo v celoti prodanega 60% družbenega kapitala, je "prostora” še za dobre 3 milijarde SIT. Ob predpostavki, da se stanje ne spremeni, bi udeleženci javne prodaje za isto ceno prejeli več delnic kot udeleženci interne razdelitve, oz. obratno, zaposleni z javno prodajo dobijo več delnic kot v interni razdelitvi; • pomemben je tudi čas. Dosedanji postopki, ki se resda približujejo zaključku, so trajali mnogo dlje, kot smo računali. Izvedba dveh pozivov za interno razdelitev (zaposleni, nato družinski člani) bi pomenila izredno zahtevno tehnično delo obenem pa nam vzela okrog dva meseca dodatnega časa. Vsi, ki so nam že zaupali certifikate, pa so že sedaj zelo nestrpni. To so argumenti, ki jih je skupščina Poslovnega sistema Mercator upoštevala pri dokončni določitvi programa Mercatoijevega lastninskega preoblikovanja. V ničemer pa ni spremenjena dosedanja možnost: Mercatorjeve delnice bodo zaposleni v vsakem podjetju lahko zamenjali za delnice svojega podjetja v razmerju 51 : 49 (večinski lastnik podjetja koncem, ostalega pa predvsem zaposleni in drugi delničarji). POSEBNO OPOZORILO VSEM, KI SMO PPEDVPISALI CERTIFIKAT V MERCATOR! NIKOMUR, KI JE PREDVPISAL CERTIFIKAT V POSLOVNI SISTEM MERCATOR NI TREBA PO RAZPISU ZA JAVNO PRODAJO DELNIC, STORITI NIČESAR. LASTNINSKE NAKAZNICE SO V POSLOVNEM SISTEMU MERCATOR IN BODO UPOŠTEVANE KOT DA SO ODDANE V MERCATORJU NA PODLAGI JAVNEGA RAZPISA. NI VAM POTREBNO NITI SPRAŠEVATI, NITI STORITI KAKRŠNEGA KOLI KORAKA Z NAMENOM, DA BI ŠE KARKOLI UREJALI V ZVEZI Z ODLOČITVIJO, DA VPIŠETE CERTIFIKAT V POSLOVNI SISTEM MERCATOR. IZJEMA PA SO SEVEDA TISTI, KI SO SE V ČASU OD PREDVPISA PREMISLILI IN ŽELIJO CERTIFIKAT VPISATI V MERCATO ALI KAM DRUGAM. ZELEM LUC ZA PROGRAM LASTMmKEGA PREOBLIKOVANJA POSLOVNEGA SISTEMA MERCATOR j^o skoraj štirimesečnem usklajevanju z Agencijo za privatizacijo in prestrukturiranje, ki je obsegal: - pregled otvoritvenih bilanc vseh podjetij Mercatorja in krovnega podjetja (52 bilanc), - pregled in izločitev vseh denacionalizacijskih zahtevkov iz premoženja podjetij, - izločitev kmetijskih zemljišč in gozdov in premoženja podjetij in njihov prenos na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, se je končno prižgala rumena luč tudi Mercatorjevemu privatizacijskemu programu. V najkrajšem času, predvidoma konec septembra, pričakujemo tudi zeleno luč in dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za javno ponudbo oziroma javno prodajo delnic Poslovnega sistema Mercator. Poslovni sistem Mercatorje po otvoritveni bilanci, ki smo jo pripravili po uradni metodologiji za pripravo otvoritvenih bilanc in na podlagi otvoritvenih bilanc naših podjetij, vreden 38.851.737.000 SIT. Po cenitvi pa je naše premoženje vredno 33.751.000.000 SIT. Družbeni kapital je ugotovljen v višini 34.439.370.000 in ko bomo dali cesarju kar je cesarjevega, to so delnice v vrednosti 40% družbenega kapitala (Pokojninskemu skladu 10%, Odškodninskemu skladu 10% in Skladu Republike Slovenije za razvoj 20%), bomo za preostalih 20.663.620.000 SIT družbenega kapitala poiskali znane lastnike tako, da bomo razpisali javno prodajo delnic. Velikost našega družbenega kapitala, njegova ekonomska trdnost in stabilnost, kot tudi položaj na trgu ter medsebojna prepletenost dejavnosti so razlogi, ki kot način lastninjenja v ospredje postavljajo javno prodajo delnic koncema najširšemu krogu državljanov Slovenije. Seveda je javna prodaja namenjena tako zaposlenim, upokojencem, bivšim zaposlenim in družinskim članom v vseh podjetjih Mercatorja, ki so svoje certifikate že zaupali Mercatorju. Po končanem lastninskem preoblikovanju bo lastninska struktura Poslovnega sistema Mercator naslednja: Upravičenci Število Struktura delnic nominiranega kapitala (%) Sklad RS za razvoj 688,787 19.84 Pokojninski sklad 344,394 9.92 Odškodninski sklad 344,394 9.92 Javni razpis 2,066,362 59.52 SKUPAJ 3,443,937 99.20 Že znani lastniki 27,903 0.80 SKUPAJ NOMINIRANI KAPITAL 3,471,840 100.00 Cena delnice 9.722 SIT Že znani lastniki, ki bodo v lastninski strukturi kapitala predstavljali 0,80 % so 15 kmetijskih zadrug, ki so pogodbene članice koncerna Mercator in podjetje Mercator-Rožnik. Javni prodaji bo torej namenjenih 2.066.362 delnic po nominalni vrednosti 10.000,00 SIT. Pri ceni delnic smo upoštevali, skladno z veljavno zakonodajo, ocenjeno vrednost premoženja koncema, ki je nižja od knjigovodske vrednosti. Tako bo cena delnic, kijih bomo ponudili v javno prodajo, 9.722,00 SIT. Cena delnic v javni prodaji bo odvisna, tako kot vsako pravo tržno blago, od ponudbe in povpraševanja. Oblikovala se bo v intervalu 'od 6.806,00 do 12.638,00 SIT, to je minus ali plus 30 % od napovedane cene. Če se bo javna prodaja končala tako, da bo vpisano do 30 % manj delnic od razpisanih, se bo cena delnice znižala za enak odstotek in obratno, cena delnice se bo zvišala, če bo vplačil več. V primeru, da bi se javna prodaja končala tako, da bi vpisali nad 30 % razpisanih delnic, potem bi se sorazmerni del certifikatov, v skladu z veljavno zakonodajo, vrnil na certifikatne račune. To je seveda najbolj nezaželjen zaključek javne prodaje, zlasti ker smo že predhodno ugotovili, daje zanimanje za Mercatorjeve delnice veliko. To je bilo tudi osnovno vodilo Mercatorju za odločitev o sodelovanju pri ustanovitvi družbe za upravljanje, katere soustanoviteljica je Zavarovalnica Mercator in investicijskega sklada MERCATA. Presežne certifikate . namreč želimo preusmeriti na MERCATO in tako tudi omogočiti ustrezno in varno naložbo v sklad, katerega soustanovitelji smo.. Po drugi strani pa bo MERCATA odkupovala od Sklada Republike Slovenije delnice podjetij, ki jih bo ta prejel na podlagi zakona - s prenosom delnic podjetij v vrednosti 20% družbenega kapitala. Med delnicami podjetij, za katerih odkup si bo prizadevala MERCATA, bodo tudi delnice Mercatorja. Torej z MERCATO zasledujemo dva cilja: - preusmeriti pritisk certifikatov na Mercatorjeve delnice in ponuditi državljanom Slovenije ustrezno kvalitetno alternativo; - “napolniti” investicijski sklad MERCATA in pridobiti možnost odkupa delnic dobrih podjetij, med drugimi tudi Mercatorjevih delnic. Delnice Mercatorja, ki bodo v javni prodaji bodo imele naslednje lastnosti: - bodo navadne in se bodo glasile na ime - prenosljive bodo po vpisu lastninjenja v sodni register in ko bodo zagotovljeni pogoji za trgovanje z delnicami na Ljubljanski borzi oziroma drugem trgu vrednostnih papirjev, - izražene bodo v nematerializirani obliki, - dajale bodo sorazmerno pravico do upravljanja in dividende, - ob stečaju ali likvidaciji podjetja bodo dajale pravico do sorazmernega dela iz stečajne oziroma likvidacijske mase. Po končanem lastninskem preoblikovanju bo krovno podjetje do 49% vrednosti vsakega Mercatorjevega podjetja ponudilo zaposlenim in drugim kandidatom -delničarjem v tem podjetju. Ti bodo delnice Poslovnega sistema Mercator lahko zamenjali za delnice svojega podjetja. Način, roke in pogoje zamenjave bosta določila statut in skupščina Poslovnega sistema Mercator. Rika Germ-Metlika DELNICE POOBLAŠČENE INVESTICIJSKE DRUŽBE MERCATA LAHKO VPIŠETE: MERCATOR - MODNA HIŠA Maribor, Partizanska 3 Irena Pavlič 062 225 181 MERCATOR - SREMlC Krško, Trg Matije Gubca 3 Helena Pbzmč. 0608 21 015 MERCATOR -SLOSAD Hode pri Mariboru, Bohova 8 Abela Jovanovič. 062 611 321 MERCATOR - SLOGA Gornja Radgona, Part zanska 16 Marjana štelcl. 069 61 851 MERCATOR - UNIVERZAL Lendava, Partizanska 22 Jožefa Lazar, 069 75 110 MERCATOR - POTROŠNIK Lenart v Slovenskih goricah, Trg osvoboditve 15 Martin Čuček. 062 724 021 MERCATOR - ZARJA Ormož, Kolodvorska 4 Helena Lukaček. 062 701 086 MERCATOR - MIP Ptuj, Rogozniška 8 Marjana Olstrak 062 776 33' MERCATOR - GOLOVEC Samoizbira Celje Celje, Podjavorškova 2 Tatjana Kos 063 31 417 MERCATOR - ZKZ MOZIRJE Mozirje, Cesta na Lepo njivo 4 Franc Miklavc, 063 831 044 MERCATOR - STP HRASTNIK Hrastnik, Trg Franc Kozarja 1 Darja Klenovšek. 0601 43 716 MERCATOR - KZ SEVNICA Sevnica, Savska cesta 20 b Marjeta Kristanšek, 0608 41 477 MERCATOR - SEVNICA Sevnica, Savska cesta 20 b Milena Rezec. 0608 41 415 MERCATOR - AGROKOMBINAT Krško. Cesta krških žrtev 52 Irena Cater, Bogomir Pirc. 0608 21 018 MERCATOR - PRESKRBA Krško, Cesta krških žrtev 47 Anica Koprivn k. 0608 22 185 MERCATOR - SUHA KRAJINA Žužemberk, Grajski trg 3 Nada KoŠmerl. 068 87 611 MERCATOR - GRADIŠČE Trebnje, Golijev trg 11 Dragica Derganc, 068 44 007 MERCATOR - KZ TREBNJE Trebnje, Baragov trg 3 Žiberna Marinka. 068 44 020 MERCATOR - KZ KRKA Novo Mesto, Cesta komandanta Staneta 10 Veronika Bezeg. 068 322 542 MERCATOR - STANDARD Novo Mesto, Glavni trg 3 Ana Smerdu, 068 21 410 MERCATOR - KZ METLIKA Metlika, Cesta XV brigade 2 Mart n Štubljar. 068 58 261 MERCATOR - STP METLIKA Metlika, Cesta bratstva in enotnosti 57 Božidara Suklje. 068 58 701 MERCATOR - KG KOČEVJE Kočevje, Kolodvorska 25 Zdravko Janež. 061 855 569 MERCATOR - TRGOPROMET Kočevje, Ljubljanska cesta 18 Bojan Turk. 061 853 436 MERCATOR - JELKA Ribnica, Šeškova 52 Maha Košir. 061 861 111 MERCATOR - KGZ RIBNICA Ribnica, Šeškova 15 Alojz Marn. 061 862 131 in na sedežu družbe MERCATA, d.d., Dunajska 51, Ljubljana, ter na vseh enotah PTT Slovenije. OD KOD JiV ZAKAJ PRAV MERC ATA ? V letošnjem juniju seje že v letu 1993 ustanovljeni pooblaščeni družbi za upravljanje Intara S&P kot solastnik pridružila Zavarovalnica Mercator. Solastniki le družbe so: Intara, d,d. in Berna, d.d, • borzno posredniški hiši, Šali lin, d,o,o, ■ finančno svetovalna družba in Zavarovalnica Mercator. Osnovni kapital družbe znaša 10(1.1)00.000 SIT, Intara,d.d. in Bema, d.d. sta med najbolj uspešnimi bozmimi hišami, Zavarovalnico Mercator, ki sojo ustanovila Mercatorjeva podjetja in kmetijske zadruge večina med nami pozna. Intara S&P je družba za upravljanje, družba, ki bo po odkupu delnic podjetij, ki jih bo prodajal Sklad R Slovenije za razvoj, v teh podjetjih pridobivala ustrezno upravljalsko strukturo. Za odkup teh delnic bosta skrbeli pooblaščeni investicijski družbi oziroma sklada Mercata in Mercata 1.. Prav ti investicijski družbi Poslovni sistem Mercator priporoča vsem imetnikom certifikatov kot tisto investicijsko družbo, ki bo odgovorno upravljala in povečevala vrednost naše naložbe - našega certifikata. Mercati zaupajmo enako kot Mercatorju Koncem Mercator seje ustanoviteljstvu oziroma lastništvu družbe Intara S&P in s tem posredno dvema investicijskima družbama Mercata in Mercata 1 pridružil iz povsem gospodarskih razlogov, saj je te z delnicami investicijskih družb možno od Sklada R Slovenije za razvoj kupovati delnice podjetij, ki jih zadeva lasminsko preoblikovanje. Z deležem v upravljalski strukturi družbe za upravljanje Intara S&P bo lahko uravnaval poslovanje in gospodarjenje podjetij, katerih solastniki bodo lastniki Mercatinih delnic. Mercatine delnice so že naprodaj v zmeno za certifikat in za denar. Mercatoijeva odločitev za Intaro S&P je podprta z ugledom, ki so si jih ostali soustanovitelji pridobili s poslovanjem na Borzi in z upravljanjem vzajemnega sklada Taurus, ki seje kljub previdni investicijski politiki izkazal kot eden najbolj donosnih. Med razlogi za Mercatoijevo pridružitev je tudi dejstvo, da želi Mercator vse predvpisnike ■ certifikatov opozoriti na možnost za razpršeno naložbo, ki po vseh izkušnjah v poslovanju z delnicami, predstavlja večjo varnost naložbe. Razpršenost naložbe preprosto pomeni: manj tvegam, ča imam svoj denar v večih podjetjih, kot v enem samem. S tem Mercator v ničemer ne omaje varnosti naložbe v Poslovni sistem Mercator, vendar pa zaradi zanimanja za njegove delnice ne želi niti predvpisnikom certifikatov, niti sebi povzročati dodatnih stroškov, ki bi nastali v primeru prvelikega zanimanja za njegove delnice. Pred Mercatoijem je namreč razpis javne prodaje delnic in šele po končani prodaji bo možno določiti pravo ceno delnic. Če nas bo vseh skupaj, ki želimo svoj certifikat zamenjati za Mercatoijevo delnico preveč, se lahko zgodi, da bom namesto goloba imeli v rokah vrabca. Mercator ne želi prevrednotenja svojih delnic na škodo vseh, ki so mu pripravljeni zaupati svoj certifikat. Zato je poiskal hiše, ki uživajo njegovo zaupanje in prav zato je ponudba investicijske družbe Mercata prav tako vama in zanesljiva kot je Mercatoijeva. Mercatorje za vpisovanje certifikatov v Mercato odprl tudi svoja vrata. Prav vsa prodajna mesta pa tudi vsi zaposleni v Mercatoiju moramo zato postati glasniki mag. Tone Glavan, direktor borzno posredniške hiše Bema, solastnice družbe Intara S&P. Živko Velkavrh, direktor Zavarovalnice Mercator, solastnice družbe za upravljanje Intara S&P. njenega dobrega imena in tiste točke, kjer imetniki certifikatov lahko dobijo popolno informacijo d Mercati in o dejstvih, ki zagotavljajo varnost naložbe vanjo. Intara S&P je ustanovila dve pooblaščeni investicijski družbi Mercata in Mercata 1. Medtem ko prva družba že deluje in je predstavila svoj prospekt za javno ponudbo delnic, druga še čaka na podobno dejanje. Delnice, ki jih ponuja Mercata so navadne, imenske delnice istega razreda in dajejo imetniku pravico do glasu na skupščini, pravico do sorazmernega dela dobička, ki je namenjen za izplačilo dividend in pravico do ustreznega dela do preostalega premoženja v primeru likvidacije družbe. Nominalna vrednost delnice je 1.000 SIT prodajna cena pa 1.053 SIT. V prospektu Mercata navaja, da bo po oblikovanju ustreznih rezervnih skladov, ki so namenjeni varovanju koristi družbe in delničarjev, v obliki dividend izplačala do 90% ustvarjenega dobička. O razdelitvi dobička in izplačilih dividend odloča skupščina. Sredstva bo družba vlagala v naložbe, ki bodo omogočale stalne in stabilne dohodke za investitorje in v naložbe, ki bodo prinašale kapitalski dobiček. Družba zagotavlja, da bo zbrane lastniške certifikate vlagala v zdrava in perspektivna podjetja ter v nepremičnine, ki jih bodo njeni strokovnjaki ocenili kot najprimernejše. Zato poudarja usmeritev svojih naložb v trgovinska, prehrambena in farmacevtska podjetja, za katera na splošno velja, da so najbolj obetavna. Mercata bo zahtevo za uvrstitev svojih delnic v kotacijo na borzi vložila najkasneje v enem letu od vpisa družbe v sodni register. Direktor pooblaščene investicijske družbe je Samo Primožič, dipl.oec, ki seje po končanem Vodstvo borzno posredniške hiše Intara, finančno konsultantske Šali fin, Intara S&P in Mercate. Stojijo (od leve): Robert Lavrič, direktor Intare, Ingrid Maljevac, borzna posrednica in finančna direktorica družb, Aleksandra Kačar, direktorica službe za stike z javnostjo, Franci Žmavc, borzni posrednik, sedi Samo Primožič, direktor Intara S&P. študiju na ljubljanski Ekonomski fakulteti izpopolnjeval na Management Academie v Muenchnu. Osem let delovnih izkušenj sije nabral v zunanji trgovini, dve leti v bančništvu. Zadnji dve leti pa dela področju financ, borznega poslovanja in vodenju upravljanja premoženja. V.B. M OSNOVI SEDANJEGA GRADITI VEČJE UČINKE 'a podlagi sklepa upravnega odbora Poslovnega sistema Mercator o imenovanju podpredsednika poslovodnega odbora za razvoj trgovine in podpredsednika za industrijo, kmetijstvo in storitve sta 1, septembra letos v krovnem podjetju začela delati Pavle Brglez in Dragan Mozetič. Predstavila sta se članom skupščine .Poslovnega sistema Mercator, za naš časopis pa sta povedala: Pavle Brglez, podpredsednik poslovodnega odbora za razvoj trgovine: “Dosedanje izkušnje, ki sem jih dobil na različnih delovnih mestih, zlasti pa kot direktor velikega trgovskega podjetja Lesnina, mi bodo nedvomno koristile. Le prilagoditi jih bo treba novi trgovski branži. Mercatorje velik sistem in si v svojem razvoju prav gotovo ne more privoščiti spregleda tega dejstva. Izkoristiti mora vse svoje potenciale z namenom, da bodo doseženi kar največji sinergični učinki, ki jih lahko prinese na ustrezni ravni povezana velikost oziroma ekonomska moč sistema, heterogenost dejavnosti in geografska razpršenost. Moje delovanje bo torej usmerjeno v usklajevanje vseh parametrov v enotno politiko za uresničitev temeljnega cilja - z obstoječimi zmogljivostmi povečati Mercatorjev tržni delež v slovenskem prostoru. Rdeča nit delovanja bo dejstvo, da se prodaja lokalno in zato bo prav temu v mojem delovanju namenjeno največ pozornosti.” Dragan Mozetič, podpredsednik poslovodnega odbora za industrijo, kmetijstvo in storitve: “V Mercator prihajam iz strojegradnje. Problematika Mercatorjevih industrijskih podjetij je Pavel Brglez, podpredsednik poslovodnega odbora Poslovnega sistema Mercator za razvoj trgovine. zaradi druge vrste proizvodnje različna, vendar pa so zakonitosti, ki veljajo na področju organizaronsti in vodenja poslovnih funkcij, povsod podobne. Priznati moram, da se s kmetijstvom nisem nikoli ukvarjal, vendar sem prepričan, da mi bosta sodelavca g. Mastnak in g. Bertok trdno stala ob strani. Obiskal sem večino Mercatorjevih industrijskih podjetij, se seznanil z njihovim poslovanjem in tako sestavljam prvo sliko o stanju v Mercatorjevih industrijskih podjetjih. Podobno velja tudi za kmetijska podjetja. Ugotovil sem, da povsod velja zelo pozitiven odnos do Mercatorjeve skupnosti. Prestrukturiranje industrijskih podjetij je operacija, ki traja dalj časa. Na podlagi vpogleda v bilančne podatke in v cash flow do konca leta bo diagnosticirano stanje vsakega podjetja, nato pa tudi pripravljeni vsi potrebni ukrepi za izboljšanje položaja. Če se bo pokazalo, da deli podjetja ali posamezni programi dolgoročno niso rentabilni, bo treba seči tudi po trših ukrepih za prestrukturiranje podjetja. Uresničitev vsega je seveda odvisna od pristnosti sodelovanja vseh, ki so povezani v Mercator in od identifikacije s ciljem: dobičkanosno poslovanje vseh v Mercatorju. V tem skupnem cilju je treba posebej izpostaviti moč Mercatorja kot sistema, predvsem pa njegov finančni potencial.” Dragan Mozetič, podpredsednik Poslovodnega sistema Mercator za industrijo, kmetijstvo in storitve. NAJ NE BODO MERCATORJU ZA HRBTOM Tl JTercator-Etin obrat fiortus v Ljutomeru ima 1 /I diskontno prodajalno za široko porabo (tipa VI market), ki jo pretežno oskrbuje M-Mip, i. T J.Ptuj. Povprečni mesečni promet znaša približno 10 mio SIT, ustvarita ga dve prodajalki, Oskrba s strani grosista je dokaj pomanjkljiva. V prodajalni niso seznanjeni z običajnimi zadevami, ki spremljajo pospeševalno-prodajne akcije, diskontnimi cenami, projektom trajno nizkih cen. z okvirčki za cene, plakati za posamezne akcije, ipd. Ne poznajo špecerijskih vrečk, v prodajalni ni sledu o nikakršni za Mercator značilnei dekoraciji. Vse našteto bi zelo radi imeli, še posebej, ker je to v Ljutomeru edina Mercatorjeva trgovina. Zato bi bilo posebej priporočljivo to trgovino opremiti z Mercatorjevo podobo in uvesti tudi prodajo na kartico Mercator. Poleg prodajalne je v Hortusu zanimivih še nekaj stvari. Investicijo v hladilne komore (za -30 do +30 stopinj) in najsodobnješe pakirne stroje za riž. moko in tudi sladkor, je financirala Mednarodna banka, kar kaže na dobro oceno tega obrata. Niso pa zadovoljni s kakovostjo pridelkov, ki prihajajo iz Slavonije, če jih primerjajo kakvostjo pridelkov v lastni kooperaciji (fižol, paprika). Problematične so tudi količine, zato je nujen stalen uvoz. Zaposleni v Hortusu so svoje certifikate rezervirali za Mercator in jih imajo vsi še vedno doma. Radi bi jih vložili vanj pod enakimi pogoji kot ostali zaposleni v Mercatorju. Stanko Klemenčič-Saražin Z MERCATORJEVO REMO ZA VARNEJŠI JUTRI ŽE DANES iv entno zavarovanje je oblika življenjskega zavarovanja, ki zagotavlja dodatni, redni mesečni vir denarnih sredstev, Za to oblo življenjskega zavarovanja se je odločila tudi Zavarovalnica Mercator, Da boste z njeno ponudbo čim bolje seznanjeni in da se boste o njej lahko kar neposredno odločili, jo je priložila tej številki časopisa, V samem članku pa vas seznanjamo s premijskima istemoma in navodilom za izpolnitev ponudbe. Premijski sitem A prinaša Z odločitvijo oziroma izbiro premijskega sistema A si zagotovite izplačevanje mesečne rente do smrti. V primeru smrti zavarovanca pa bo do leta, v katerem bi umrli zavarovanec dopolnil 78 let strarosti. V tem primeru bo zavarovalnica mesečno rento izplačevala upravičencu, ki ga določi pokojni zavarovanec ali pa njegovim dedičem. Izračun rente po premijskem sistemu A Zavarovanec, star 31 let, se rentno zavaruje pri Zavarovalnici Mercator za dobo 10 let in plačuje 200 DEM mesečne premije v tolarski protivrednosti izbrane valute. V desetih letih vplača 24.000 DEM (120 mesecev x 200 DEM) in od svojega 41 leta naprej prejema mesečno rento 150,80 DEM (200 x 0,754) + dobiček. Rento prejema vse do smrti, njegovi dediči pa najmanj do dopolnjenega 78 leta starosti zapustnika (zavarovanca). Tako prejme najmanj 66.955,20 DEM + dobiček, ki ga zavarovalnica ugotavlja vsako leto ves čas trajanja zavarovanja in ga letno prišteva k glavnici 150,80 DEM. Premijski sistem B prinaša Pri odločitvi za ta premijski sistem sami izberete tako čas vplačevanja premije in čas izplačevanja rente (5, 7 ali 10 let). Tovrstni premijski sistem je zanimiv, saj z rento lahko občutno pomagate svojim otrokom v času študija ali časovno daljšem investiranju, lahko jo določite kot poročno darilo... Opozorila, pomembna za izpolnitev ponudbe Običajno ponudbo izpolnjujejo zavarovalni zastopniki skupaj s stranko - z zavarovancem, vendar upamo, da jo boste lahko izpolnili tudi sami. Nekaj navodil za izpolnjevanje ponudbe: - številko police, ponudbe in datum bo izpolnila zavarovalnica; - določite valuto, v kateri želite skleniti zavarovanje, lahko se odločite tudi za tolarje; - odločite se za premijski sistem A ali B; - določitev datuma, od katerega dalje želite skleniti zavarovanje: zavarovanje se lahko sklene le vsakega prvega dne v mesecu; - določitev valute: valuto ste že enkrat določili in jo ponovite; - pri času plačevanja premije vpišite število mesecev glede na čas zavarovanja, ki ste ga izbrali. Premijski sistem A vam ponuja 5, 7, 10, 12, 45 ali 18 let vplačevanja - trajanja zavarovanja, premijski sistem B pa 5, 7 ali 10 let; - sami določite višino mesečne premije, ki bo vaša mesečna obveznost za plačilo ves čas trajanja zavarovanja; - pristopna starost je pomembna le pri odločitvi za premijski sistem A. Vpišite pristopno starost zavarovanca v času sklenitve zavarovanja; - čas izplačevanja mesečne rente je pomemben le pri premij skemsistemu B -renta za določen čas, kjer se odločite, koliko časa želite prejemati mesečno rento (5, 7 ali 10 let). Za oba premijska sistema rento lahko izračunate sami, lahko pa izračun prepustite zavarovalnici. In še nekaj pojasnil: - zavarovanec je oseba, ki je rentno zavarovana; - upravičenec je običajno sam zavarovanec, lahko pa tudi oseba, ki jo določi zavarovanec za prejemanje mesečne rente; - če se zavarovanec ne odloči za upravičenca do rente za primer svoje smrti in ga v obrazcu ne označi, bo zavarovalnica izpolnila svojo obveznost na podlagi Zakona o dedovanju; - če ponudnik oziroma sklenitelj ni tudi zavarovanec, izpolnite tudi to rubriko. Navodilo velja za primer, ko zavarujete drugo osebo - na primer ožje družinske člane in jim namenite rento; - na koncu se morate odločiti, kako boste izpolnjevali vašo finančno obveznost do zavarovalnice v času trajanja zavarovanja in kolikokrat v tekočem zavarovalnem letu zavarovanja. Sestavni del priložene ponudbe za rentno zavarovanje so tudi splošni pogoji tovrstnega zavarovanja. Če se odločite skleniti rentno zavarovanje, izpolnjeno ponudbo pošljite Zavarovalnici Mercator, splošne pogoje pa obdržite (obrazec je perforiran). Izpolnjeno ponudbo bomo v Zavarovalnici Mercator preverili in vam izstavili zavarovalno polico. Z razlago vam želimo pomagati pri izpolnjevanju obrazca. Z dodatnimi informacijami smo vas pripravljeni “zasuti”. Pokličite nas po telefonu - št. 061-1682-282, Zavarovalnica Mercator. Odločitev za varno prihodnost je že danes povsem v vaših rokah. Zavarovalnica Mercator PREMIJSKI SISTEM B Za 1 enoto premije je mesečna renta I. Izplačevanje rente 5 let Mesčna renta po letih trajanja vplačila 5 7 10 1.31 2.03 3.37 II. Izplačevanje rente 7 let Mesečna renta po letih trajanja vplačila 7 10 1.57 2.60 III. Izplačevanje rente 10 let Mesečna renta po letih trajanja vplačila 10 2.05 Izračun rente po premijskem sistemu B V primeru, da vplačujete mesečno premijo 200 DEM 7 let (vplačate 16.800 DEM) in določite čas izplačevanja rente 5 let, bo upravičenec 5 let prejemal 406 DEM mesečne rente (200 DEM x 2.03) + dobiček, ki ga bo v 7 letih vplačevanja premije ustvarila Zavarovalnica Mercator. Torej najmanj 24.360 DEM v tolarski protivrednosti izbrane valute. Oba premijska sistema delujeta po že vnaprej znanih pogojih. Edina neznanka, ki vpliva na višino rente, je dobiček zavarovalnice. Tega zavarovalnica ugotavlja ob zaključku vsakega leta in ga sproti pripisuje k renti. Dobiček se k renti pripisuje ves čas trajanja zavarovanja. Dosedanje strokovno delo zavarovalnice in njeni poslovni rezultati dobiček zagotavljajo tudi v prihodnje. MESEČNA RENTA PO LETIH TRAJANJA ZAVAROVANJA Pristopna 5 7 10 12 15 18 starost 20-22 0.306 0.448 0.690 0.858 1.175 1.525 23-25 0.313 0.461 0.710 0.889 1.215 1.586 26-28 0.323 0.475 0.730 0.926 1.262 1.646 29-31 0.330 0.488 0.754 0.959 1.313 1.710 32-34 0.340 0.502 0.778 0.996 1.363 1.804 35-37 0.350 0.518 6.808 1.033 1.427 1.905 38-40 0.360 0.539 0.842 1.081 1.505 2.020 41-43 0.377 0.562 0.885 1.141 1.599 44-46 0.390 0.586 0.936 1.205 1.707 47-49 0.414 0.619 0.990 1.283 50-52 0.434 . 0.660 1.060 53-55 0.465 0.704 1.155 56-58 0.498 0.764 59-61 0.542 0.838 62-65 0.664 KRANJSKI SEJEM T T ranj, 12.8,1994 • podpredsednik vlade in zunanji 1/ minister Lojze Peterle je odprl 44, Mednarodni gorenjski sejem, največjo slovensko trgovino, v kateri X mje vse ■ od šivanke do traktorja. Razen tradicionalne udeležbe Mercator-Preskrbe iz Tržiča, so se na sejmu z razstavo in prodajo predstavila še podjetja M-Eta, M-Mlekama Kranj, M-Oljarica, M-KZ Krka, M-Mesna industrija. M-Pekarna Grosuplje in M-Meso Izdelki. M-Preskrba Tržič je prodajala vrsto mlečnih in mesnih izdelkov tudi Mercatorjevih proizvajalcev, prodala pa je nekaj več kot 3 tone grosupeljskega kruha. Tržičani so tradicionalni razstavljalci na kranjskem sejmu. Za njihovo letošnjo predstavitev pa je treba reči, daje bilo njihovo članstvo v Poslovnem sistemu Mercator premalo ali skoraj nič poudarjeno (zastave, panoji, oprema z KMEČKI PRAZNIK ¥— TRŽIŠČE znaki, itd.). Pa tudi vodilni delavci na sejmu niso bili hudo opazni. Iz Mercatorjevih vrst je bila na letošnjem sejmu novinka Mercator-Sora KGZ Žiri. V Sori namreč izdelujejo različno stavbno pohištvo. Različice vrat in oken so posebej predstavljene v ličnem katalogu. Redno komercialno dežurstvo in lepo oblikovana stojnica, ki sojo postavili kar njeni mizarji, so opozarjali na novega proizvajalca. Pozabili niso tudi na priimek in znak Mercator. Sejem je bil dobro obiskan predvsem v dnevih podaljšanega vikenda. Mercatorjev prostor v hali A, kjer se pretežno ponujajo in prodajajo izdelki za gospodinjstvo in široko potrošnjo, je ravno zaradi množičnega obiska ustrezen, saj smo z razstavo in drugimi aktivnostmi na očeh širokemu krogu obiskovalcev. Po tej strani je sodelovanje na sejmu uspešno. Manj uspešna pa je prodaja, razlog je v tem, da prodaje niso spremljale ustrezne pokušine. Mercatorjevi razstavljalci s področja živilske industrije so skupno prodali za 3 mio SIT. Stanko Klemenčič-Saražin DELNICE POOBLAŠČENE INVESTICIJSKE DRUŽBE MERCATA LAHKO VPIŠETE: MERCATOR - PRESKRBA Tržič, Trg svobode 27 Marija Fajfar. 064 50 262 MERCATOR - SORA KGZ ŽIRI Žiri, T'g osvoboditve 1 Vida Lamovec 064 691 243 MERCATOR - KMETIJSTVO Kranj, Begunjska 5 Vera Kopitar 064 211 252 MERCATOR - MLEKARNA Kranj, Srn edniška 1 Elizabeta OreSmk. 064 260 219 MERCATOR - OLJARICA Kranj, Britof 27 Nevenka Ravnik. 064 241 351 MERCATOR - MESO IZDELKI PE IZBIRA Kranj, Meistrov trg 7 Zdenka Germ. 064 211 276 MERCATOR - MESO IZDELKI Škofja loka, Mestni trg 20 Janez Globočnik. 064 622 171 MERCATOR - KZ LOGATEC atec, Tovarniška cesta 3 ta Razdrh, 061 741 511 MERCATOR - RUDAR a, Lapajnetova 1 Podobnik. 065 71 028 FIRADAS ECUM Idrija, Mestni trg 2 Magda Cuk. 065 71 643 MERCATOR - NANOS Alarket Pivka Pivka, Kolodvorska 22 Neda Polh. 067 51 610 MERCATOR - NANOS Postojna, Tržaška 59 Henrik Hab an 067 25 441 MERCATOR - NANOS Blagovn ca Cerknica Cerknica, Cesta 4 maja 64 Viktor Prosenc Vika Korošec, 061 794 122 MERCATOR - KGZ CERKNICA Cerknica, Cesta 4 maja 50 Marko Nared. 061 791 086 MERCATOR - NANOS Marke: Stan trg Stari trg, Notranjskega odreda 26 Mira Gregorič. 061 708 234 MERCATOR - NANOS Blagovnica Ajdovščina Ajdovščina, Lavričev trg d d Davorin Fučka, Katja Valič. 06561 181 MARKING Nova Gorica, G'adnikove brigade 61 Ulijana Vendra. 065 28 233 MERCATOR - NANOS Supermarket Sežana Sežana, Partizanska 52 Ada Horvatin Jožica Sila 067 31 071.32 108 MERCATOR - TRGOAVTO Koper, Pristaniška 40 a Gojmir Božič. 066 38 710 MERCATOR • DEGRO Portorož, Seča 190 a Darja Humar. 066 76 455 \ J ^CATOJ?^ in na sedežu družbe MERCATA, d.d., Dunajska 51, Ljubljana, ter na vseh enotah PTT Slovenije. / Gradeč; Trimo Trebnje in Nieros Slovenj Gradec. Na Kmečkem prazniku pa je bilo tudi zatravno: tradicionalno tekmovanje v kmečkih opravilih - tekmovanje koscev v .dveh kategorijah (mlajši in veterani), tekmovanje grabljic, na prireditvi pa so se prvič v košnji pomerile tudi ženske. V najprivlačnejšem tekmovanju - košnji med mlajšimi je že četrtič zapored zmagal Cveto Aupič z Vrha, med starejšimi kosci pa je zmagal Karel Simeonov iz Zgornjih V@l. Kmečke gospodinje, združene v Društvo žensle-Tržišče, so se na prireditvi predstavile s kulinaričnimi dobrotami iz krušnih peči. * Kmečki praznik se je nadaljeval tradicionalno - z veselico do zgodnjih jutranjih ur. Nasvidenje v Tržišču na Dolenjskem 1995! Milica Stojanovič T Tletošnjem letuje bil, spet na prvo julijsko nedeljo v 1 / Tržišču na Dolenjskem, tradicionalni kmečki praznik, \ Organiziralo ga je Društvo mladih kmetijcev iz Tržišča, f Glavni sponzor prireditve, kot že leta poprej, je bila Mercator-Kmečka zadruga Sevnica. Letošnja prireditev je bila namenjena “več in boljši kakovosti mleka”. Mercator-Kmečka zadruga Sevnica ima namreč na svojem območju idealne možnosti za razvoj mlečne proizvodnje. Zato si zadruga posebej prizadeva za večjo prirejo in tudi čimboljšo kakovost odkupljenega mleka. Lahko zatrdimo, da so ta prizadevanja uspešna. Količine odkupljenega mleka naraščajo in tudi z njegovo kakovostjo je vse manj težav. Za ta uspeh so zaslužni tudi naši poslovni partnerji, ki so na sam dan kmečkega praznika občinstvu predstavili svoje poslovne dosežke. Našemu vabilu na predstavitev so se odzvali: Mešalnica krmil Mercator-KZ Krka Novo mesto, Mlinotest Ajdovščina, KOTO Ljubljana, Diversy-Tipo Maribor, Fenix Slovenj Kosili, grabili, v vrste zgrnili so v Tržišču na Dolenjskem DELNICE POOBLAŠČENE INVESTICIJSKE DRUŽBE MERCATA LAHKO VPIŠETE: INTARA, borznoposredniška hiša Ljubljana, Dunajska 51 Tadeia Čampa. 061 1323 112 POSLOVNI SISTEM MERCATOR Ljubljana, Duna.ska 107 Blanka Stebla). 061 1682 282 INTERSPAR Ljubljana, Šmartmska 152 g MERCATOR - DOLOMITI Ljubljana, Trnovski pristan 2 And-eja Bogumč Klanjšek. 061 222 166 MERCATOR - BLAGOVNI CENI ER Ljubljana, StovenCeva cesta 25 Anita Šuštar. 061 340 059 MERCATOR - GOLOVEC Ljubljana, Preglov trg 4 Mojca Brknjač, 061 1406 068 MERCATOR - HOTEL ILIRIJA Ljubljana, Trg prekomorskih br 4 Hermina Soko. 061 1593 283 MERCATOR - SADJE ZELENJAVA Ljubljana, Poganska 46 a Sonja Šuštar Klun, 061 310 357 BEMA, borznoposredniška hiša Ljubljana, Kotnikova 5 Matej Golob, 061 1329 184 SANOLABOR Ljubljana, Cigaletova 9 Ana Gorški. 061 1333 180 ECUM Ljubljana, Tržaška 2 Pclona Hribar. 061 1252 077 Pt-AVALNA ZVEZA SLOVENIJE Ljubljana, Celovška 25, 061 30 ' 231 KARATE ZVEZA SLOVENIJE Ljubljana, Celovška 25. Breda Vilar. 061 653 575 MERCATOR - KONDITOR Ljubljana, Koprska 100 Emilija Lipovšek. 061 1232 222 MERCATOR - MESNA INDUSTRIJA . Ljubljana, Mesarska 1 Belko Bovcon, 061 1337 181 MERCATOR - OPT1MA Ljubljana, Breg 12 Jože Cvetek. 061 1253 244 MERCATOR - SAVICA Ljubljana, Dunajska 7 Nives Jelenc. 061 1328 118 MERCATOR - KGZ LITIJA Litija, Valvazorjev trg 3 Darko Benčič. 061 881 845 MERCATOR - PEKARNA GROSUPLJE Grosuplje, Gasilska 2 Jožica Rojec, 061 761 564 MERCATOR • KZ VELIKE LASCE Velike Lašče, Magda Petnč. 061 789 307 MERCATOR - NEBOTIČNIK Ljubljana, Tivolska 5 Jože Vodovnik. 061 133 61 31 MERCATOR - GRMADA Ljubljana, Dunajska 105 Vasja Lenardič, 061 342 689 MERCATOR - EMBA Ljubljana, Slovenčeva 21 Ivanka Slak. 061 345 371 MERCATOR - OBES Ljubljana, Rojčeva 16 Ivan Dragoš. 061 1403 140 MERCATOR - ETA' Kamnik, Kajuhova pot 4 Manja Novak. 061 811 626 MERCATOR KZ - DOBREPOLJE Dobrepolje, Videm 36 Janja Erčulj, 061 787 204 MERCATOR - KZ STIČNA Ivančna Gorica, Slična Milena Vrhovec, 061 777 045 in na sedežu družbe MERCATA, d.d., Dunajska 51, Ljubljana, ter na vseh enotah PTT Slovenije. Časopis Poslovnega sistema Mercator, d.d., Ljubljana, Dunajska 107, izdaja Center za obveščanje. Uredništvo: Dunajska 107, 61113 Ljubljana, telefon 061/16-83-254, 16-83-205. Ureja uredniški odbor: Ivan Drozdek, Marija Fajfar, Nada Rihtar, Lojze Sterk in Franc Zadravec. Glavna in odgovorna urednica Vesna Bleivveis. Tehnični urednik in priprava za tisk Matjaž Marinček, ČukGraf d.o.o., Postojna. Tisk: Tiskarna Ljubljana. Časopis prejemajo delavci, kmetje, učenci in upokojenci Poslovnega sistema Mercator. Časopis izhaja zadnjo sredo v mesecu. Naklada 12.000 izvodov. Po mnenju, pristojnega republiškega organa je časopis oproščen temeljnega prometnega davka. DISKONT \ PODMORNICI "T TMercator-Preskrbi Krško se kar naprej nekaj dogaja, 1 / Za krajevni praznik sredi junija je bila odprta \ diskontna trgovina v Podmornici. Podmornica je osrednji trgovski objekt v Krškem, svoje ime pa je dobila zaradi nekoliko posebne zunanje podobe. Diskontna prodajalna je zadnje dejanje v posodabljanju celotne hiše. “Čas, v katerem odpiramo novo trgovino, nam ni najbolj naklonjen. Vsi namreč vemo, kakšna je kupna moč naših državljanov in daje zato vse težje prodajati izdelke višjega kakovostnega razreda, postaja pa težko prodati že tisto, kar ljudje resnično in nujno potrebujejo za vsakdanje življenje. Zato bi se lahko Kolektiv, ki dela v Podmorničinemu diskontu. vprašali ali ni naložba v objekt nesmotrna ali celo razmetavanje akumulacije. Na tako vprašanje lahko odgovorimo le, da smo naložbo temeljito premislili, jo pretehtali na osnovi dolgoročnega razvojnega programa Mercator-Preskrbe. Razvojne usmeritve Mercator-Preskrbe naj bi prinesle posodobljeno že razvejano trgovsko mrežo, vse pa z namenom, da svojo ponudbo čimbolj približamo kupcem. Že z dosedanjim razvojem smo praktično blizu vsem kupcem in po svojih najboljših močeh se trudimo, da bi jih čim manjkrat razočarali. Zahtevam in željam kupcev ter našim razvojnim hotenjem naj služi nova trgovina”, je ob otvoritvi povedal direktor Mercator-Preskrbe Viljem Manček. Ureditvena dela v Podmornici je opravilo podjetje Kostak v sodelovanju s krškimi obrtniki, za opremo trgovine je poskrbela Mercator-Optima. Pod napušči Podmornice gnezdijo lastovke. Pri prenovi je bilo njihovo staro domovanje ohranjeno kot znamenje spoštovanja in sreče, ki jo v hišo bojda prinašajo lastovke. V. B. Čim ceneje in v velikih pakirnih enotah je jedro diskontne prodaje tudi v Krškem. Z NAGRADAMI V VROČE POLETJE Z abavna prireditev z nagrajevanjem kupcev, bo v Mercator-KZ Trebnje postala tradicionalna. Med bolj ali manj zveste kupce Mercator-KZ Trebnje seje v poletnem dnevu sredi julija dobesedno vsula toča bogatih nagrad. Skoraj štiri ure dolg programje privabil kar precejšnje število domačinov in tudi drugih, ki so se potili zaradi pripeke in zaradi pričakovanja nagrad. Več kupončkov, več upanja za nagrado, tako je pisalo na plakatih in vabilo kupce v nakup še bolj, kot sicer. Ni čudno, da smo ob žrebanju v mešalec za beton, ki je bil nadomestil “boben sreče”, stresli več kot 20.000 kuponov. Pol tone težak bik, ki ga je za nagrado prispevala Zadružna kmetijska družba iz Ljubljane, je nagrada in pol. Tudi pralni stroj, vrtni kamin, 50 kg sladkorja, pršut in še več deset drugih nagrad, ni bilo od muh. In tako je šlo od zadnje nagrade proti prvi, se pravi biku. Vesele viže ansambla Tonija Verderberja, jedača in pijača, nagrad pa kar ni bilo konca. Enim so padale v naročje z žrebanjem kuponov, drugim s kolesa sreče, tretjim spet zato, ker so sodelovali v različnih družabnih igrah. Že s pokušanjem Jatinih izdelkov in izdelkov Mercator-Mesne industrije, hladnega Unionovega piva, znamenitih vin iz krške kleti je bil trebuh marsikaterega Trebanjea poln. Ko pa je napočil trenutek žrebanja glavne nagrade, je pričakovanje stisnilo vse. Kdo bo srečni lastnik pol tone težkega bika? Pa so jo morali, novo lastnico, poiskati na njenem domu. In mamci, ki je pol ure po vsem cirkusu le prišla ponj, seje najbolj smejalo. Smejala pa sva se tudi midva s trebanjsko deklico za vse, Silvom Prparjem. Olajšano, saj je šlo vse po maslu. “V tretje gre rado” sva dejala in že načrtovala tretje srečanje Mercator-KZ Trebnje s kupci. Mile Bitenc Otroci denar, kramarji, semenj. Tudi ob nagradah v vročem poletju. Mešalec sreče, v pogovoru pa Drago Sila, predsednik upravnega odbora (levo) in Mile Bitenc, voditelj trebanjskega vročega poletja, v ozadju levo Drago Kotar, direktor M-KZ Trebnje in njen komercialni direktor Silvo Prpar. USPELA TRADICIONALNA JUNIJSKA PRIREDITEV enart, 11, junij 1994 ■ na pragu poletja smo delavci Mercator-Potrošnika iz Lenarta pripravili tradicionalno prireditev Mega spomladansko žrebanje. S takimi prireditvami, s katerimi želimo nadaljevati vsako leto, se poskušamo na poseben način približati potrošnikom, Njihovo zvestobo želimo nagraditi z lepimi nagradami, ki jih prispevajo tudi naši cenjeni dobavitelji, Letos smo podebli kar 62 vrednejših nagrad. Prav tako je bilo prigranih veliko nagrad s “kolesom sreče” in z nagradno igro “simboli”, Med kupone je segla... Od kod si dekle ti doma? Si res iz Lenarta? Pripravili smo vrsto spremljajočih dogodkov, ki so opozarjali na Mercator-Potrošnik: - pokušino izdelkov Mercator-Meso Izdelkov iz Škofje Loke, Radenskine osvežilne pijače 7 UP, piščancev in izdelkov Agromerkurja iz Murske Sobote, - promocijo švicarskih šivalnih strojev ELNA, - pekli smo posebne mini pizze z domačimi ocvirki in česnom, različno slano pecivo idr. Nobena naša prireditev ne mine brez dobre “žive” glasbe in uspešne domače plesno-manekenske skupine EROR. Modna revija za najmlajše in odrasle je vedno v njenih rokah. Kupce na Mega žrebanje opozarja vrsta letakov in drugih opozoril. Ugotavljamo, da se število kupcev od prvih objav pa do zadnjega, velikega dogodka povečuje. Pri vsakem nakupu nad določeno vrednostjo kupci dobijo kupon, ga izpolnijo...potem pa čakajo. Letos seje v enem mesecu nabralo kar 25.000 kuponov. Pa niso naši kupci samo domačini, med oddanimi kuponi smo zasledili naslove z Gorenjske, Dolenjske, Prekmurja... Trgovci in kupci, živa in pisana druščina manekenk, godcev, plesalcev... vse je “špilalo” pod taktirko našega dragega prijatelja in voditelja prireditve Mileta Bitenca. Kljub poškodovani nogi je uspešno in duhovito povezoval celotno prireditev. Poleg zahvale gospodu Bitencu, zahvalo dolgujemo tudi vsem poslovnim partnerjem, ki so prispevali nagrade, omogočili pokušine ali kakor koli drugače prispevali k naši skupni prireditvi. Število kupcev in vrednost nakupov se v času zbiranja nagradnih kuponov izredno poveča. Če se v trgovini, pa ne samo v osrednji trgovski hiši - blagovnici v Lenartu nekaj dogaja, je trgovina bolj na očeh kupcev. Z Mega spomladanskim žrebanjem bomo nadaljevali kot osrednjo letno prireditvijo, pokušine in predstavitve izdelkov pa so “zvezde stalnice”, ki bodo bolj pogosto posijale tudi v okoliške prodajalne. V.Č P—^ Mercator ima svoje fo naredimo reklamo, l Še nekaj tednov, pa bo Mercator spet naš. Enkrat je že bil, menda. Takrat, ko smo še samoupravljali. Le da nismo imeli v rokah nič na papirju, pa so nam ga zato za nekaj časa vzeli. Ampak, kot rečeno, zdaj bo spet naš. Bog ve kaj škode ni utrpel medtem, ko je država premišljevala ali naj nam ga vrne ali pa dokončno vzame. Ampak tu in tam bo kakšno stvar že treba postoriti, da bo spet tak, kot je treba. Ena od teh stvari je ugled Mercatorja v javnosti. No, reklame na televiziji, pa morda kakšen velik plakat ob cesti (kot je bil denimo tisti s faktorji), to imamo v mislih v tem trenutku. In zakaj bi reklamnim agencijam prepuščali, da si izmišljajo zgodbo o Mercatorju. Kaj mogoče one bolje od nas, dvanajst tisoč zaposlenih, vedo, kaj je v Mercatorju dobro in kaj je slabo? Ali bolje od nas vedo, v čem je skrivnost našega preživetja v času, ko je šlo toliko drugih po gobe? Ne pustimo jim tega zadovoljstva. Naredimo sami svojo reklamno akcijo. Povejmo v kratkem stavku (morda dveh, ampak zares kratkih), kaj nam pomeni Mercator, zakaj smo mu zvesti, kaj smo v njem in z njim dosegli, kakšne načrte imamo z PROGRAM LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA POSLOVNEGA SISTEMA MERCATOR 30. septembra 1994 smo v Poslovnem sistemu Mercator prejeli odločbo Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo, s katero je odobrila Program lastninskega preoblikovanja Poslovnega sistema Mercator. Skupaj z njo pa tudi odločbe o odobritvi “mini” programov za preoblikovanje naslednjih podjetij: I. Mercator-Mlekarna, Kranj 2. Mercator-Blagovni center, Ljubljana 3. Mercator-Konditor, Ljubljana 4. Mercator-Meso Izdelki, Škofja Loka 5. Mercator-Sadje zelenjava, Ljubljana 6. Mercator-Tovarna olja Oljarica, Kranj 7. Mercator-Dolomiti, Ljubljana 8. Mercator-Golovec, Ljubljana 9. Mercator-Gradišče, Trebnje 10. Mercator-Jelka, Ribnica II. Mercator-Preskrba, Tržič 12. Mercator-Savica, Ljubljana 13. Mercator-Trgopromet, Kočevje 14. Mercator-Rožnik, Ljubljana 15. Mercator-KŽK Kmetijstvo, Kranj Na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur.l. RS 55/92, 7/93 in 31/93) in uredbe o pripravi programa preoblikovanja in izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij (Ur.l. RS 13/93, 45/93,55/93, 6/94 in 43/94) je skupščina Poslovnega sistema Mercator na sejah dne 19. maja in 9. septembra 1994 sprejela naslednji zunanje trgovine in za holdinsko dejavnost. 2. Pravna oblika organiziranosti 2.1. Podjetje je delniška družba. V strukturi kapitala družbe je 0,80 % delniški kapital ustanoviteljic * , 99,20 % pa je družbeni kapital. PROGRAM PREOBLIKOVANJA I. SPLOŠNI PODATKI 1.1. Firma podjetja glasi Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana 1.2. Sedež podjetja: Ljubljana, Dunajska cesta 107 1.3. Matična številka podjetja je 5300231 1.4. Osnovne dejavnosti podjetja 1.4.1. Poslovni sistem Mercatorje krovno podjetje koncerna, ki koordinira blagovno - tržne tokove v koncernu, združuje finančna sredstva članic za zagotavljanje financiranja tekočega poslovanja in investicijskih naložb ter usklajuje razvoj članic, razvija medsebojne poslovne povezave članic in uveljavlja njihov organizacijski in tehnološki napredek. 2.2. Podjetje je nastalo - s trajno finančno naložbo v protivrednosti premoženja, ki so ga imele članice v Delovni skupnosti SOZD Mercator-KIT in Mercator-Interni banki po stanju .12.1989, - z vplačilom 2% družbenega kapitala članic po stanju bilance na dan 1.1.1989 - s prenosi družbenega kapitala članic (hčerinskih družb) na krovno podjetje, ki je ta kapital kot trajno naložbo vlagalo nazaj v družbe hčere. Pri konsolidaciji medsebojnih navzkrižnih kapitalskih povezav med Poslovnim sistemom Mercator in članicami (glej 2.2.) delniški apital pripada 14 kmetijskim zadrugam in podjetju M-Rožnik v zneskih in deležih kot je razvidno iz točke V. 1.3. 2.3. Podjetje je vpisano pri registrskem sodišču v Ljubljani pod št. registrskega vložka 1/2785/00. 3. Spisek vseh lastninskih naložb v drugih podjetij in bankah 3.1. Naložbe v hčerinskih družbah koncema (per 1.1.1993) 1.4.2. Podjetje je registrirano za dejavnosti na področjih razvoja, 3.1.1. Družbe brez družbenega kapitala trženja, financ, ekonomike in informacijskega sistema. u. Flrira nominirani družbam kapital PSM v srr % lastništvo matična fttBvttkn šifra In naziv da|nvnoatl 1 M - AGROKOMBINAT 1,416,003,000 100.00 5151791 020140 živinorela 2 M - CIBES 34,272,000 100.00 5003342 000132 popravilo RTV aparatov 3 M - DEGRO 2,336,966,000 100.00 5301513 070132 druoa trgovina z m (>6. blagom 4 M - EMBA 827,220,000 100.00 5002516 013099 proizv.zaStmb in kavov.in dr.začimb 5 M - ETA KAMNIK 1.006,992.000 97.11 5049237 013030 predelava sadla in zelenlave 6 M - GRMADA 955,172.000 100.00 5007686 070114 tra.na drobno z drugimi živili 7 M - HOTEL ILIRIJA 815,561,000 100.00 5003768 080112 drugi hoteli in molek 8 M - KG KOČEVJE 2.123.342.000 89.99 5146017 020140 živinoreja 9 M - KMETIJSTVO KRANJ 1,146,667,000 100.00 5147123 020110 poljedeijsvo 10 M - MEDNARODNA TRGOVINA 3,726,852,000 100.00 5000080 070310 zunanja trgovina z živili 11 M - MESNA INDUSTRIJA U. 586,760.000 100.00 5002354 013042 predelava meea 12 M - MIR PTUJ 2.752,990,000 100.00 5181836 070132 druga trgovina z mož.blagom 13 M - MODNA HIŠA MARIBOR 190,840,000 100.00 5003652 070131 blagovnice 14 M - NANOS POSTOJNA 1,539,665,000 100.00 5004381 070132 druga trgovina z meš.blagom 15 M - NEBOTIČNIK 743,944,000 100.00 5240627 060129 druge storitve prehrane 16 M - OPT1MA 126,434,000 100.00 5473802 110404 inženiring 17 M - PEKARNA GROSUPLJE 366,736,000 88.08 5015596 000171 izdelava kruha in peciva 18 M - POTROŠNIK LENART 433,066,000 100.00 5002606 070132 druga trgovina z meš-blagom 19 M - PRESKRBA KRŠKO 821,446,000 100.00 5025613 070132 druga trgovina z meš-blagom 20 M - RUDAR IDRUA 314,772,000 100.00 5000106 070114 trg.na drobno z drugimi živili 21 M - SEVNICA 950,960,000 100.00 5142083 070132 druga trgovina z meš-blagom 22 M - SLOGA 265,395,000 100.00 5002501 070132 druga trgovina z meš.blagom 23 M - SREMIČ KRŠKO 681,579,000 100.00 S000475 060112 drugi hoteli in moleli 24 M - STANDARD NOVO MESTO 519,990.000 100.00 5002461 070132 druga trgovina z meš-blagom 25 M - STP HRASTNIK 354,147,000 100.00 5025560 070132 druga trgovina z meš-blagom 26 M - STP-METLIKA 203,194,000 100.00 5002460 070132 druga trgovina z meš.blagom 27 M - TRGOAVTO KOPER 847,604,000 100.00 5003202 070230 trgovina na debelo z vozili 28 M - UNIVERZAL LENDAVA 588,567,000 100.00 5002621 070132 druga trgovina z meš-blagom 29 M - ZARJA ORMOŽ 357.823.000 100.00 5025184 070132 druga trgovina z meš-blagom 3.1.2. Družbe z družbenim kapitalom Firma nominirani družbeni kapital PSM v SIT % lastništva matična številka šHra bi naziv dejavnosti 1 M BLAGOVNI CENTER 840.484 43.10 5002320 070219 traovina na debelo z driivili 2 M DOLOMITI 678.255 50.25 5008620 070114 troovina na drobno z driivili 3 M GOLOVEC 570,918 48.60 5008581 070114 traovina na drobno z driivili 4 M GRADIŠČE TREBNJE 69,986 40.23 5002486 070132 druaa traovina z mešanim blaaom 5 M JELKA RIBNICA 106,269 34.95 5002613 070132 druaa traovina z mešanim blaaom 6 M KONDITOR 168,672 51.00 5071429 013021 proizvodnja kruha 'm peciva 7 M MESO-IZDELK1 ŠK. L* 714,756 67.43 5048332 013041 klanje živine 8 M MLEKARNA KRANJ 103,389 21.81 5147131 013050 predelava mleka 9 M PRESKRBA TRŽIČ 162,455 42.86 5002508 070132 druaa traovina z mešanim blaaom 10 M SADJE ZELENJAVA 375,447 51.00 5000831 070212 tra.na debelo s sadjem in zelen. 11 M SAVICA 168,452 39.80 5048389 070114 traovina na drobno z driivili 12 M TOV.OUA OLJARICA 352,835 46.39 5147140 013080 proizvod .rastlinskih olj in masti 13 M TRGOPROMET KOČEVJE 107 286 41.11 5002559 070114 traovina na drobno z driMH Opomba: * združena M-Meso izdelki in M-lzbira Kranj Vir podatkov: Otvoritvena bilanca stanja 1.1.1993 ■ I. in l.a inačica / 1.1. Podjetja, članice koncerna znesek % nominiranega družbenega kapitala v nomlnir.kap. 1.1.1. Mercator - Blagovni center v znesku 1,109,395,000 SIT 56.90 1.1.2. Mercator - Konditor v znesku 162,057,000 SIT 49.00 1.1.3. Mercator - Meso izdelki * v znesku 189,867,000 SIT 17.91 1.1.4. Mercator - Mlekarna Kranj v znesku 203,886,000 SIT 43.01 1.1.5. Mercator - Sadje zelenjava v znesku 360,724,000 SIT 49.00 1.1.6. Mercator - Oljarica v znesku 212,441,000 SIT 33.90 1.1.7. Mercator - Dolomiti v znesku 671,381,000 SIT 49.75 1.1.8. Mercator - Golovec v znesku 603,907,000 SIT 51.40 1.1.9. Mercator - Gradišče v znesku 104,000,000 SIT 59.77 1.1.10. Mercator - Jelka Ribnica v znesku 201,536,000 SIT 65.05 1.1.11. Mercator - Preskrba Tržič v znesku 216,569,000 SIT 57.14 1.1.12. Mercator - Savica v znesku 254,794,000 SIT 60.20 1.1.13. Mercator - Trgopromet Kočevje v znesku 147,744,000 SIT 58.89 Opomba: * združena M-Meso izdelki in M-lzbira Kranj Vir podatkov: Otvoritvena bilanca stanja 1.1.1993 - I. in l.a inačica PONUDBA ZA RENTNO ZAVAROVANJE Št. police □□□□□□□□ Št. ponudbe □□LLDL EL”] Datum □□□□□□□□ Zavarovanje želim skleniti v valuti |_||___| in so vsi zneski v ponudbi navedeni v tej valuti. Strinjam se, da bom premijo plačeval v tolarski protivrednosti po srednjem deviznem tečaju Banke Slovenije 8 dni pred zapadlostjo plačila premije, za naprej. Mesečna renta se izplačuje v tolarski protivrednosti po srednjem deviznem tečaju Banke Slovenije na dan izplačila, za nazaj. Premijski sistem L J Valuta Pristopna starost [ jj I Začetek zavarovanja 1 1f ti li l II \\ I l Čas plačevanja premije I II II I Čas izplačevanja rente i 1 II I mesecev mesecev Mesečna premija 00000,DD Mesečna renta ! I |[ 1! II 1.1 II I PONUDNIK / SKLENITELJ Izpolnite le, če ta ni zavarovanec! oooooooooooooooooonooooooooooooooooooooooo Naslov 000000000000000000000000000000000000000 00000000000000 Rojen00000000 EMšo0000000000000 PREMIJO BOM PLAČEVAL: 0 z odtegovanjem na podjetju Zaposlitev: 1 I s trajnikom na TR ____ □ s položnico Banka: ___ 0 po zastopniku __________ PLAČILO V TEKOČEM LETU: H [2x] 4x] [l2x| Izjavljam, da sem ponudbo prebral in potrjujem, da so vse izjave resnične. Kraj in datum Sklenitelj S podpisom te ponudbe s strani obeh pogodbenih strank, le-ta postane pogodba. Zavarovalnica Mercator Kontrola ponudbe Datum in podpis Po obravnavi in po sprejemu vaše ponudbe, vam bo zavarovalnica izstavila polico RENTNEGA ZAVAROVANJA skupaj s splošnimi pogoji, premijskim sistemom, tabelo L, tabelo II. in odkupno tabelo. SPLOŠNI POGOJI ZA RENTNO ZAVAROVANJE UVODNE DOLOČBE 1. člen 1. Splošni pogoji za rentno zavarovanje so sestavni del pogodbe o rentnem zavarovanju, ki je sklenjena med Zavarovalnico Mercator (v nadaljevanju: Zavarovalnica) in skleniteljem zavarovanja. 2. V teh pogojih pomeni: ponudnik - oseba, ki želi z Zavarovalnico skleniti pogodbo o rentnem zavarovanju sklenitelj - oseba, ki z Zavarovalnico sklene pogodbo o rentnem zavarovanju zavarovanec - oseba, od katere doživetja ali smrti je odvisno izplačilo rente upravičenec - oseba, v korist katere se sklene rentno zavarovanje polica - listina o zavarovalni pogodbi premija - znesek, ki ga sklenitelj združuje (plačuje) v Zavarovalnici renta - mesečni znesek, ki ga Zavarovalnica od pogodbeno dogovorjenega roka dalje izplačuje upravičencu pogodba - ponudba o rentnem zavarovanju, podpisana s strani obeh strank SKLENITEV ZAVAROVALNE POGODBE 2. člen 1. Zavarovalna pogodba se lahko sklene le na podlagi pisne ponudbe, ki je obrazec Zavarovalnice in pomeni predlog za sklenitev rentnega zavarovanja. 2. Ponudba vsebuje vse bistvene elemente pogodbe. 3. Ko ponudbo o rentnem zavarovanju podpišeta obe pogodbeni stranki, le-ta postane pogodba. 3. člen 1. Polica je listina o sklenjeni pogodbi za rentno zavarovanje in jo izstavi Zavarovalnica na podlagi podatkov iz ponudbe. 2. Polica vsebuje podatke o Zavarovalnici, zavarovancu, sklenitelju, začetku in trajanju zavarovanja, premiji, dogovorjenem znesku mesečne rente (za vse življenje ali za določen čas), upravičencu, datumu izstavitve police in podpis Zavarovalnice. 3. Sestavni del police rentnega zavarovanja so splošni pogoji, tabela I. - znižana mesečna renta brez nadaljnega plačila premije zaradi smrti zavarovanca, tabela II. - znižana mesečna renta brez nadaljnega plačevanja premije - kapitalizacija in odkupna tabela. SPOSOBNOST ZA ZAVAROVANJE 4. člen Rentno za vse življenje se lahko zavarujejo le osebe od dopolnjenega 20. do dopolnjenega 65. leta starosti. Rentno za določen čas pa osebe od dopolnjenega 14. do dopolnjenega 65. leta starosti. RENTA 5. člen 1. S pisno pogodbo o rentnem zavarovanju se sklenitelj obvezuje, da bo pri Zavarovalnici združeval določena sredstva (premije). Zavarovalnica pa se obvezuje, da bo od pogodbeno dogovorjenega roka izplačala upravičencu dogovorjeno mesečno rento ali njen sorazmerni del (tabeli I. in II.). 2. S pogodbo, katere sestavni del so: polica, splošni pogoji za rentno zavarovanje in premijska sistema rentnega zavarovanja (A- za vse življenje, B- za določen čas), so določene vse obveznosti in dolžnosti med skleniteljem in Zavarovalnico. 3. Vsi dodatni dogovori med skleniteljem in Zavarovalnico veljajo le, če so sklenjeni v pisni obliki in so sestavni del te pogodbe. PREMIJA, NJENO PLAČEVANJE IN VIŠINA MESEČNE RENTE 6. člen 1. Znesek premije in mesečne rente sporazumno določita ponudnik in Zavarovalnica na podlagi pogodbe, premijskih sistemov (A in B), zavarovančeve starosti in trajanja zavarovanja. 2. Premijo se lahko plačuje mesečno, četrtletno, polletno in letno. Dogovorjeno premijo, ki je vedno določena v tuji valuti, se plačuje vnaprej in to do prvega v mesecu za dogovorjeno obdobje. Premija se plača v tolarski protivrednosti določene tuje valute, po srednjem deviznem tečaju Banke Slovenije 8 dni pred zapadlostjo plačila premije. TRAJANJE ZAVAROVANJA 7. člen 1. Zavarovanje se prične - če ni drugače dogovotjeno - ob 24.00 uri tistega dne, ki je na polici označen kot dan začetka zavarovanja in preneha ob 24.00 uri tistega dne, ki je na polici označen kot dan prenehanja zavarovanja, vendar se zavarovanje nikoli ne prične prej kot ob 24.00 uri tistega dne, ko je bila plačana prva premija. 2. Začetek in potek rentnega zavarovanja, ki je dolgoročno zavarovanje, sta navedena v ponudbi in na polici. 3. Začetek zavarovanja je vedno samo prvi dan v mesecu. OBSEG OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE 8. člen Zavarovalnica je na podlagi pogodbe o rentnem zavarovanju dolžna do premijskega sistema A plačati: 1. Zavarovancu (ko je ta tudi upravičenec), ki doživi dogovorjeni rok, mesečno rento vse do njegove smrti, oziroma če zavarovanec umre, upravičencu do leta, ko bi umrli zavarovanec dopolnil 78. let. 2. Upravičencu, (če zavarovanec umre pred dogovorjenim rokom), po izteku trajanja zavarovanja sorazmerni del rente po tabeli II., vse do leta, v katerem bi umrli zavarovanec dopolnil 78 let starosti. Zavarovalnica je na podlagi pogodbe o rentnem zavarovanju za določen čas (premijski sistem B) dolžna plačevati upravičencu mesečno rento vse do pogodbeno dogovorjenega roka. OBVEZNOSTI SKLENITELJA 9. člen 1. Vse izjave sklenitelja in zavarovanca morajo biti točne. 2. Če je izjava namenoma podana neresnično ali je ponarejena, lahko Zavarovalnica razveljavi pogodbo o rentnem zavarovanju ves čas trajanja zavarovanja. 3. V primeru napačno navedene pristopne starosti, se ponovno izračuna mesečna renta v sorazmetju med dogovotjeno premijo in premijo, predvideno za rentno zavarovanje na podlagi prave zavarovančeve starosti. Pri tem se upoštevajo določila 4. člena teh pogojev. 10. člen 1. Premija se plačuje pooblaščenemu predstavniku Zavarovalnice ali se nakazuje prek banke oziroma pošte. Dan, ko je vplačilo potrjeno na banki ali pošti, se šteje za plačilni dan Zavarovalnici. 2. Sklenitelj je dolžan plačevati premije Zavarovalnici. Zavarovalnica pa je dolžna sprejeti premijo od vsake osebe, ki ima pravni interes, daje premija plačana. NEPLAČILO PREMIJE 11. člen 1. Če sklenitelj zavarovanja premije, ki je dospela ne plača do dogovorjenega roka in to ne stori druga zainteresirana oseba, zavarovalna pogodba preneha po 30 dneh od dneva, ko je bilo sklenitelju vročeno priporočeno pismo Zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije. Ta rok ne more poteči prej kot v 30 dni po zapadlosti premije. V vsakem primeru preneha zavarovalna pogodba, če dospela premija ni plačana v treh mesecih. 2. Če so izpolnjeni pogoji iz 1. točke tega člena in premija ni plačana najmanj za dve leti, se ob prenehanju zavarovanja, do tedaj plačane premije ne vrnejo. 3. Če je premija plačana najmanj za dve leti se v primeru nadaljnega neplačila uporabi tabela II. - kapitalizacija. 4. V primeru smrti zavarovanca pred potekom trajanja zavarovanja pogodba o rentnem zavarovanju preneha. Za izplačilo sorazmernega dela rente se uporabi tabela L, za odkup pa odkupna tabela. 5. V roku enega leta od plačila zadnje premija se lahko zavarovanje, ki je prenehalo veljati ali pa je bilo spremenjeno v zavarovanje z znižano mesečno rento obnovi. Sklenitelj mora obnovo rentnega zavarovanja zahtevati pismeno, prav tako pa mora vse zaostale premije, povečane za zakonske obveznosti, plačati v enkratnem znesku. RAZPOLAGANJE S PRAVICAMI 12. člen 1. Sklenitelj zavarovanja razpolaga z vsemi pravicami iz rentnega zavarovanja, ves čas trajanja zavarovanja. 2. Če sklenitelj in zavarovanec nista ista oseba, mora sklenitelj od zavarovanca pridobiti pisno soglasje za sklenitev rentnega zavarovanja. 3. Ves čas trajanja zavarovanja ima sklenitelj pravico spremeniti upravičenca. 4. Če zavarovanec umre, pripadajo vse pravice upravičencu. 5. V primeru smrti upravičenca, lahko sklenitelj določi drugega upravičenca. Če ta ni določen, Zavarovalnica ob zavarovančevi smrti ravna v skladu z določbami Zakona o dedovanju. IZPLAČILO RENTE 13. člen 1. Takoj, ko nastopi s pogodbo predviden primer, mora oseba, ki zahteva izplačilo rente, o tem pismeno obvestiti Zavarovalnico in na svoje stroške priskrbeti in predložiti naslednje listine: - polico in dokaz o plačilu zadnje premije, - prijavo zavarovalnega primera, - izpisek iz matične knjige umrlih, če gre za smrt zavarovanca. Zavarovalnica lahko zahteva tudi druga dokazila, ki so potrebna za ugotovitev pravice do izplačila. 2. Takoj po pismenem obvestilu o nastanku pogodbeno dogovorjenega roka oziroma najkasneje v 14 dneh od obvestila, mora Zavarovalnica pričeti z izplačevanjem dogovoijene mesečne rente. Ta rok prične teči takoj, ko sta bila ugotovljena znesek in obstoj obveznosti Zavarovalnice. 3. Renta se izplačuje do desetega dne v mesecu za preteklo obdobje in to v tolarski protivrednosti dogovorjene tuje valute po srednjem deviznem tečaju Banke Slovenije na dan izplačila. UDELEŽBA NA DOBIČKU 14. člen Upravičencu pripada delež v pozitivnem rezultatu rentnega zavarovanja po merilih, ki jih določi Skupščina Zavarovalnice in po pravilniku o oblikovanju in uporabi matematične rezerve rentnih zavarovanj. Zavarovalnica vsako leto po zaključnem računu poroča, kako je gospodarila in koliko dobička bo delila z rentnimi zavarovanci. Tako ugotovljen dobiček se pripisuje k renti in po prenehanju zavarovanja izplačuje skupaj z rento. DVOJNIK POLICE 15. člen 1. Zavarovalnica nadomesti izgubljeno polico z dvojnikom tedaj, ko prejme pravnomočen sodni sklep, s katerim je izginula civilna polica razglašena za neveljavno (amortizacija). 2. Zavarovalnica lahko določi, da se izgubljena polica do določenega zneska mesečne rente nadomesti z dvojnikom tudi brez sodnega sklepa o amortizaciji. ZAKLJUČNE DOLOČBE 16. člen Spore med pogodbenima strankama, ki se ne rešijo sporazumno, rešuje pristojno sodišče v Ljubljani. 17. člen Za pogodbena razmerja med Zavarovalnico in skleniteljem zavarovanja, ki niso urejeni s temi splošnimi pogoji, se uporabljajo določila Zakona o obligacijskih razmerjih. Te pogoje je sprejel Upravni odbor Zavarovalnice Mercator, d.d. na seji dne 6.4.1994 in se uporabljajo od 1.6.1994 dalje. 3.2. Naložbe v druge družbe delniški kapital PSM šifra in naziv Firma v SIT % lastništva matična štev. dejavnosti L Interspar 9.972.402 10 5571693 070320 zunanja trg. z neživil.blagom 2. Spar - Mercator 41.142.080 10 5460620 070320 zunanja trg. z neživil.blagom 3. Unileasing 7.643.750 20 5517397 110303 komerc.posli pri ures.funkcij prom.blaga in storitev 4. Zavarovalnica - Mercator 21.016.23 50.46 5503736 110201 zavarovanje 5. BTC Shopping center 224.714.265 20.3 5552869 070320 zunanja trg. z meš. blagom 6. Interfin 70.000 100 5477689 110109 druge finančne organizacije 7. Slov.razisk. inšt. za management 97.388 1.5354 5459818 110611 8. Kovinotehna 13.383.717 2.38 5099501 070223 9. M-Spectrum 50.943.000 33.00 5004993 050302 zaključna in obrtna dela 3.3. Naložbe v banke Firma delniški kapital PSM v SIT % lastništva vrsta delnic matična številka šifra dejavnosti 1. A Banka 8.128 0.001 redne 5026024 110105 2. Slov.zadruž.kmet. banka 1.050.000 0.0839 redne 5349907 110105 3. SKB Banka 163.750 0.0075 redne 5026237 110105 4. M Banka 51.994.533 8.94 redne 5607957 110105 5. Creditanstalt -Nova banka 4.864.992 0.9564 redne 5314763 110105 6. Banka Noricum 771.706 0.08 navadne 5286514 110105 4.1. Predstavitev osnovnih finančnih podatkov iz bilance stanja in uspeha s številom zaposlenih za leti 1991 in 1992 s komentarjem je v prilogi 1 II. POSTOPKI PRED PRIČETKOM LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA Podjetje izjavlja, da je pred pričetkom lastninskega preoblikovanja, glede na 9. člen uredbe, izvedlo vse potrebne postopke, ki se nanašajo na: zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev v procesu lastninskega preoblikovanja v skladu z zakonom; NE; vračanje nepremičnin na podlagi 25. člena zakona o denacionalizaciji (Ur.l. RS, 27/91.1 in 31/91); Podjetje je v pravnomočni odločbi sekretariata za gospodarstvo, družbene dejavnosti in opčo upravo občine Ljubljana-Bežigrad, št. 301 D-8/93-3 / z dne 7.5.1993 navedene nepremičnine v znesku 11.327.166,90 SIT vrnilo denacionalizacijskim upravičencem (priloga 3). odplačno ali neodplačno pridobitev stvari, ki so predmet denacionalizacijskega zahtevka; DA; izjava v prilogi; izločitev kmetijskih zemljišč in gozdov; NE; izločitev nepremičnin na območju Triglavskega narodnega parka; NE; izločitev objektov in naprav oziroma omrežij po 76. in 77.členu zakona o javnih gospodarskih službah (Ur.l. RS, 32/93); NE; uskladitev lastninskih razmerij, če seje podjetje preoblikovalo z izdajo internih delnic oziroma potrdil o deležih po zakonu o družbenem kapitalu (Ur.l. SFRJ, 84/89 in 46/90 ter Ur.l. RS, 55/92) z dokumentom o soglasju agencije k programu uskladitve lastninskih razmerij; NE; uskladitev dolžniško-upniških razmerij in višine družbenega kapitala po stanju na dan 1.1.1993 v skladu z revizijskim poročilom revizijskega organa, oziroma odločbo, ki jo izda ta organ; Podjetje je bilo v postopku revizije, o čemer je revizijski organ izdelal revižijsko poročilo št. 380-183/5300231 z dne 9.2.1994. Podjetje je z revizijskim poročilom ugotovljena oškodovanja družbene lastnine odpravilo, kar je revizijski organ potrdil z uradnim zaznamkom o opravljenih uskladitvah št. 380-183/5300231 z dne 1.3.1994 (priloga 2). postopek revizije po zakonu, če je bil začet, z mnenjem družbenega pravobranilca samoupravljanja o revizijskem poročilu; Na podlagi ugotovitev v revizijskem poročilu družbeni pravobranilec samoupravljanja RS ocenjuje, da ni prišlo do oškodovanja družbene lastnine, ki bi zahtevalo vložitev ustrezne tožbe (R 645/94-8-JK-SD z dne 11.3.1994 - priloga 2). izjava, da podjetje ni predmet lastninskega preoblikovanja po zakonu o gospodarskih javnih službah (Ur.l. RS, 32/93) oziroma odločbo pristojnega organa o ugotovljenem deležu družbenega kapitala, ki postane lastnina republike, občine ali Mesta Ljubljane; NE; ureditev razmerij s pogodbo, če so v podjetje, ki se lastninsko preoblikuje, druge osebe po zakonu o združenem delu (Ur.l.SFRJ, 53/76, 57/83, 85/87 in 40/89) združile, vložile ali prenesle sredstva z obveznostjo vračanja sredstev ali udeležbo na dobičku; NE; - priznavanje lastniških deležev, če je podjetje upravljalo s sredstvi, ki sojih na podlagi pogodb financirale finančne oziroma pravne osebe in višino deležev, ki je bila priznana posameznim soinvestitorjem v taki družbi; NE; IH. PREDHODNO ORGANIZACIJSKO IN FINANČNO PRESTRUKTURIRANJE PODJETJA 1 .Na podlagi 51. člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij s svojimi programi preoblikovanja prenašajo na Poslovni sistem Mercator delnice oz. poslovne deleže, ki predstavljajo družbeni kapital: Navedena podjetja - hčerinske družbe - doslej še niso prenesle celotnega družbenega kapitala na krovno podjetje. Ker so učinki lastninjenja optimalni, če je družbeni kapital, namenjen privatizaciji, skoncentriran na enem mestu,vse preostale delnice oz. poslovne deleže, ki predstavljajo družbeni kapital, ta podjetja prenašajo na Poslovni sistem Mercator. 1.2 Druga podjetja % nominiranega družbenega kapitala 1.2.1. Pugled v znesku 247.349.000 SIT 100 Utemeljitev prenosa vsebuje program preoblikovanja navedenega podjetja. Podjetje izrecno izjavlja, da razen navedenih pod II. in III. ni drugih dejstev, ki bi zahtevali postopke in aktivnosti po 9. in 10. členu Uredbe. IV. OTVORITVENA BILANCA 1.1. V prilogi št. 4 prilagamo otvoritveno bilanco izdelano po uredbi o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja (Ur.l. RS 24/93, 62/93, 72/93, 19/94). 1.2. V prilogi št. 5 prilagamo ocenjevalno poročilo o vrednosti Poslovnega sistema Mercataor, ki gaje izdelalo podjetje ABECEDA d.o.o. Ptuj. 1.3. Bilanci iz 1.1. in 1.2. sta izdelani v dveh inačicah: prva pred prenosi družbenega kapitala iz III. 1. tega programa, druga pa upoštevaje te prenose. 2.1 Vrednost podjetja po ocenjeni vrednosti (1.2.) je 2.2. Vrednost podjetja po otvoritveni bilanci na podlagi uredbe (1.1.) je 38.851.737.000 SIT, pri čemer rezerve znašajo 4.133.337.000 SIT. Vrednost nominiranega kapitala, kije podlaga za lastninsko preoblikovanje podjetja, je torej 34.718.400.000 SIT, od tega je 34.439.370.000 SIT družbeni kapital, 279.030.000 SIT pa delniški kapital že znanih lastnikov. V. OPIS NAČINOV PREOBLIKOVANJA OZIROMA NJIHOVIH KOMBINACIJ 1.1. Podjetje se preoblikuje - s prenosom delnic na sklade (40%) - z javno prodajo delnic (60%) 1.2. Velikost družbenega kapitala podjetja, njegova ekonomska trdnost in stabilnost kot tudi položaj na trgu in medsebojna prepletenost dejavnosti so razlogi, ki v ospredje postavljajo javno prodajo delnic podjetja najširšemu krogu državljanov Slovenije. Zaposleni, upokojenci in bivši zaposleni, tudi če vsi v celoti vnovčimo lastninske certifikate v podjetju, ne dosežemo niti 15 % družbenega kapitala. Vključitev družinskih članov zaposlenih v interno razdelitev delnic bi bila v primeru premajhnega števila interesentov za podjetje neugodna, v primeru prevelikega števila pa neugodna za delničarje ob izredno komplicirani izvedbi. Zato sta tudi s tega vidika interna razdelitev in notranji odkup izpadla iz kombinacij načinov lastninskega preoblikovanja. Tako bodo zaposleni, upokojenci in bivši zaposleni v vseh Mercatorjevih podjetjih sodelovali v lastninjenju krovnega podjetja z zamenjavo certifikatov za delnice v javni prodaji delnic Poslovnega sistema Mercator. 1.3. Na podlagi vrednosti nominiranega kapitala, ki je podlaga za preoblikovanje (34.718.400.000 SIT) podjetje izda • 3.471.840 navadnih imenskih delnic po nominalni vrednosti 10.000 SIT,glede na izbrano kombinacijo načinov lastninskega preoblikovanja, na naslednje upravičence: Skupna nominalna Število Struktura Struktura Upravičenci vrednost delnic delnic družbenega nominiranega kapitala kapitala - Sklad RS za razvoj 6.887.870.000 688.787 20 19,84 - Pokojninski sklad 3.443.940.000 344.394 10 9,92 - Odškodninski sklad 3.443.940.000 344.394 10 9,92 - Javni razpis 20.663.620.000 2.066.362 60 59,52 SKUPAJ 34.439.370.000 3.443.937 100 99,20 - Že znani lastniki * 279.030.000 27.903 - 0,80 - Skupaj nominirani kapital 34.718.400.000 3.471.840 - 100,00 Že znani lastniki Skupna nominalna Število Deleži v Upravičenci vrednost delnic delnic nominiranem 1. M-KGZ Sora 36.810.000 3.681 kapitalu 0,11 2. M-KZ Cerknica 12.O30.OOO 1.203 0,03 3. M-KZ Trebnje 21.650.000 2.165 0,06 4. M-KZ Ribnica 11.420.000 1.142 0,03 5. M-KZ Velike Lašče 13.280.000 1.328 0,04 6. M-KZ Dobrepolje 4.190.000 419 0,01 7. M-KZ Stična 12.680.000 1.268 0,04 8. M-KZ Litija 13.270.000 1.327 0,04 9. M-KZ Črnomelj 18.000.000 1.800 0,05 10. M-KZ Logatec 16.930.000 1.693 0,05 ll.M-ZKZ Mozirje 31.690.000 3.169 0,09 12. M-KZ Krka 44.250.000 4.425 0,13 13. M-KZ Metlika 29.210.000 2.921 0,08 14. M-Kmečna zadruga 10.490.000 1.049 0,03 15. M-Rožnik ' 3.130.000 313 0,01 2. Na osnovi zakona o lastninskem preoblikovanju se navadne delnice v višini 40% družbenega kapitala prenese na: - Sklad RS za razvoj 20% družbenega kapitala v vrednosti .887.870.000 SIT, - Pokojninski sklad 10% družbenega kapitala v vrednosti 3.443.940.000 SIT, - Odškodninski sklad 10% družbenga kapitala v vrednosti 3.443.940.000 SIT, tako, da se prenese na: - Sklad RS za razvoj 688.787 delnic, - Pokojninski sklad 344.394 delnic, - Odškodninski sklad • 344.394 delnic Navadne delnice, izdane po 22.čl. zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, po nominalni vrednosti 10.000 SIT: - dajejo sorazmerno pravico do upravljanja in dividende - so imenske - so prenosljive - dajejo ob stečaju ali likvidaciji podjetja pravico do poplačila sorazmernega dela iz stečajne oziroma likvidacijske mase (delnice z oznako A). 3. Javna prodaja delnic Poslovnega sistema Mercator 3.1. Javni prodaji delnic je namenjeno 60% družbenega kapitala v vrednsoti 20.663.620.000 SIT oz. 2.066.362 delnic z nominalno vrednsotjo 10.000 SIT, ki se prenesejo na sklad. Navedene delnice predstavljajo 60% v družbenem kapitalu in v nominiranemu kapitalu podjetja 59,52 %. 3.2. Javna prodaja delnic je namenjena tako zaposlenim, upokojencem, bivšim zaposlenim, družinskim članom, kot najširšemu krogu državljanov Slovenije. 3.3. Cena delnic se določi po ocenjeni vrednosti podjetja - na dan 1.1.1993 in znaša 9.722 SIT. Skladno z veljavnimi predpisi se cena delnice v javni prodaji prilagodi deležu več oziroma manj vpisanih delnic glede na razpisano število in se temu ustrezno oblikuje v intervalu od 12.638 SIT do 6.806 SIT (+, - 30% od določene cene). 3.4. Pravice iz delnic, ki so predmet javne prodaje Izdane delnice: - so navadne in se glasijo na ime - prenosljive so po vpisu lastninjenja v sodni register in ko bodo zagotovljeni pogoji za trgovanje z delnicami na Ljubljanski borzi oziroma drugem organiziranem trgu vrednostih papirjev - izražene so v nematerializirani obliki - dajejo pravico do upravljanja in dividende - ob stečaju ali likvidaciji podjetja dajejo pravico do sorazmernega dela iz stečaja oziroma likvidacijske mase (delnice z oznako B). Z delnicami se bo lahko trgovalo samo na Ljubljanski borzi oziroma na drugem organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji. 3.5. Pogoji vplačila delnic: Državljani Republike Slovenije lahko vplačajo delnice: - z zamenjavo za lastniške certifikate državljanov Republike Slovenije - z zamenjavo za lastniške certifikate upravičencev do denacionalizacije - z gotovino Pri vplačilu z lastniškimi certifikati denacionalizacijskih upravičencev se cena delnic revalorizira z indeksom drobnoprodajnih cen od 1.1.1993 do dneva izdaje denacionalizacijskega certifikata , pri gotovinskih vplačilih pa se cena delnic revalorizira z indeksom drobnoprodajnih cen od dne 1.1.1993 do dneva razpisa javne prodaje delnic. Rok vplačila delnic je 30 dni odjavne objave v časopisu DNEVNIK. Maksimalni znesek vseh možnih vplačil delnic s certifikati v javnem razpisuje 3.000.000 SIT na osebo. 3.6. Javno prodajo delnic bo podjetje izvedlo takoj po pridobitvi vseh soglasij na naslednjih krajih in na naslednji način: 3.7. Uspešnost javne prodaje: Kadar se javna prodaja delnic konča tako, da se vpiše do 30 % več delnic od razpisanih, se cena posamezne delnice zviša za enak odstotek, vpisovalcem pa se proporcionalno zmanjša vpisano število delnic. Kadar se javna prodaja delnic konča tako, da se vpiše do 30% manj delnic od razpisanih, se cena posamezne delnice zniža za enak odstotek, vpisovalcem pa se proporcionalno zveča število vpisanih delnic. V primeru, da se ne vpiše in vplača 70% razpisanih delnic, se cena delnic zniža za 30%, preostale delnice pa se prenesejo na Sklad kot prednostne delnice po 29. členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetja. Kadar se javna prodaja delnic konča tako, da se vpiše nad 30% več delnic od razpisanih, se cena posamezne delnice zviša za 30%, neizkoriščen del vrednosti vplačil pa se vrne vpisnikom po proporcionalnem načelu. 4. Že znanim lastnikom pripada 27.903 delnic z lastnostmi iz 3.4. (delnice z oznako C). VI. POSTOPKI PO KONČANEM PREOBLIKOVANJU Po končanem preoblikovanju bo krovno podjetje do 49 % vrednosti vsakega podjetja ponudilo zaposlenim in drugim kandidatom - delničarjev v tem podjetju. Ti bodo delnice krovnega podjetja lahko zamenjali za delnice svojega podjetja. Način, pogoje in roke zamenjave bosta določila statut in skupščina krovnega podjetja. VII. SODELOVANJE IN SEZNANITEV ZAPOSLENIH Kot dokaz o sodelovanju delavcev v smislu 14. člena uredbe podjetje prilaga poročila sindikatov podjetij koncerna o obravnavi tega programa. Podjetje bo zaposlene v PSM in vseh podjetjih, kjer ima PSM lastniški delež, seznanilo z objavo programa v časopisu Poslovnega sistema Mercator. Predsednik skupščine Poslovnega sistema Mercator Štefan Plankar VPISNA MESTA ZA JAVNO PRODAJO DELNIC 1. Sedež koncerna Poslovni sistem Mercator, Dunajska 107, Ljubljana. 2. Ekspozitura M Banke, Dunajska 107, Ljubljana 3. Ekspozitura M Banka, Trg Ajdovščine 3, Ljubljana 4. Sedež podjetja Mercator-Standard, Glavni trg 3, Novo mesto 5. Sedež podjetja Mercator-Nanos, Tržaška 59, Postojna 6. Sedež podjetja Mercator-Dergo, Seča 190 a, Portorož 7. Sedež podjetja Mercator-MIP, Rogozniška 8, Ptuj 8. Sedež podjetja Mercator-Preskrba, Cesta krških žrtev 47, Krško 9. Sedež podjetja Mercator-STP Metlika, Cesta bratstva in enotnosti 57, Metlika 10. Sedež podjetja Mercator-Jelka Ribnica, Šeškova 52, Ribnica 11. Sedež podjetja Mercator-Modna hiša, Partizanska 3, Maribor 12. Sedež podjetja Mercator-Sloga, Partizanska 16, Gornja Radgona Vpis delnic z denacionalizacijskimi certifikati je možen samo na sedežu koncerna, Ljubljana, Dunajska 107. Vpis delnic z gotovino pa je možen samo v ekspoziturah M Banke. Odločbe o odobritvi programov lastninskega preoblikovanja smo prejeli tik pred tiskom te številke časopisa. Zaradi izjemne pomembnosti dokumenta, se je poslovodni odbor Poslovnega sistema Mercator odločil, da se besedilo odobrenega Programa lastninskega preoblikovvanja Poslovnega sistema Mercator v celoti objavi v našem časopisu tako, da se iz njega lahko iztrga kot samostojno besedilo. Zaradi potrebnega dotiska je časopis tudi izšel z zamudo. orje v ljudeh ali skupaj bo zasenčila faktorje njim in sami v njem, kaj nas razlikuje od konkurence in zakaj mislimo, da je Mercator najboljša izbira za tiste, ki jih imamo radi. Napišite nam ta stavek ali dva in pošljite v Ljubljano, na Center za obveščanje. Čim prej, takoj zdajle, ko ste to prebrali. Premislite, napišite in dajte v ovojnico. Saj veste, drugače boste pozabili. Najboljše ideje bomo seveda nagradili. Si bomo že kaj prijetnega izmislili. Zanesljivo pa vemo, kaj bomo počeli z najboljšimi izmed najboljših. Ti se bodo pojavili v naši novi reklamni akciji. Na televiziji in na plakatih. Takšnih, kot so bili tisti s faktorji, ne. V reklami, s katero bomo povedali, kaj je v Mercatorju dobro in kaj je slabo. Seveda, če boste sodelovali. V kratkem stavku ali dveh, zapomnite si. Prav zares, zakaj neki bi morala prav vsako našo reklamno akcijo krojiti reklamna agencija! Torej še enkrat na kratko: kaj vam pomeni Mercator, v čem je drugačen od drugih, v čem uspešnejši, kaj ste v njem dosegli, kakšne želje in cilje imate v Mercatroju, zakaj ste mu ostali zvesti... Andrej Poznič mVA TRGOVINA MERCATOR-KMECKE ZADRUGE SEVNICA Mercator-Kmečka zadruga Sevnica je v letošnjem maju odprla nov maloprodajni lokal v Sevnici. Trgovska dejavnost z živilskimi izdelki je kupcem v občini Sevnica znana predvsem v okoliških krajih, po trgovinah v Tržišču, Šentjanžu, Studencu, Boštanju, na Bučki. Z otvoritvijo novega lokala NA BAZENU v Sevnici smo želeli popestriti in razširiti svojo dejavnost tudi v mestnem predelu Sevnice. Trgovina je namenjena predvsem prodaji osnovnih prehrambenih izdelkov, še posebej pa smo želeli izpostaviti prodajo zelo kakovostnih mesnih izdelkov, ki prihajajo iz naše predelovalne enote DE Klavnica. V trgovini prodajamo tudi sveže sadje in zelenjavo s polj naših kmetov, kruh, spečen na samotni opeki in pestro izbiro ostalih prehrambenih izdelkov. Če vas pot zanese v Sevnico, obiščite tudi trgovino Mercator-Kmečke zadruge Sevnica - NA BAZENU, nakup boste lahko opravili tudi z Mercatorjevo kartica Prepričali se boste o urejenosti prodajalne ter prijaznosti in ustrežljivosti naših delavcev. Milica Stojanovič Trgovina na sevniškem bazenu. MERCATOR ZA UREJENO IN ČISTO DEŽELO L jubljana, 16,8.1954 • Turistična zveza Slovenije in Poslovni sistem Mercator sla podpisala sporazum o sodelovanju Mercatorja v projektu Turistične zveze Slovenije ■ “Moja dežela urejena in čista”, Predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič je na tiskovni konferenci ob podpisu sporazuma povedal, da v projekt urejene in čiste dežele sodi tudi urejena trgovina in kakovostna storitev. Poslovni smisel sodelovanja trgovine v projektu Turistična zveza vidi predvsem v soodvisnosti razvoja turizma in trgovine. Turist si zasluži dobro trgovino in obenem tudi varstvo kot potrošnik. Po mnenju predsednika poslovodnega odbora Poslovnega sistema Mercator Živka Pregla, pa so na Mercatorjevi strani trije temeljni razlogi za sodelovanje. Udejanjanje gesla “Mercator, najboljši sosed”, lastninjenje Mercatorja in razvojna vizija oziroma strategija. Kot prva konkretna odločitev, ki pomeni nekakšen uvod v Mercatorjevo sodelovanje v projektu, je ocenjevanje njegovih trgovin. V. B. Predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marijan Rožič in predsednik PS Mercator, Živko Pregl. Bo dežela res bolj čista in urejena? VPRMESTJU VISOKA MEN PONUDBE "*■ Tnajbolj vročih avgustovskih dneh je Mercator-Golovec 1 / odprl prenovljeno trgovino v Zadvoru pri Ljubljani. W Prenova zunanjosti in prostorska ureditev sami po sebi T nista nič posebnega, bolj velja poudariti povsem prenovljeno vsebino ponudbe. Že pri prenovi trgovine na Vevčah je obveljala Golovčeva usmeritev, da se iz samopostrežne trgovine pospravi vse, kar kupci, ki se dnevno mudijo v Ljubljani, lahko kupijo v specializiranih prodajalnah s tekstilom, galanterijo, posodo..., pospravi se vse, vključno z bifejem. Izključno živilska trgovina z nekaj drobnarijami kot so časopisi, zvezki...Vendar z živili in pijačami založena nič slabše kot velika mestna samopostrežna trgovina. Od pakiranega svežega mesa, sadja in zelenjave do delikatesnih izdelkov za prefinjene okuse. Ob otvoritvi raj za ljubitelje sladoleda! Tudi ljubitelji “vse iz morja” bi imeli kaj dati v lonec. Skratka, trgovina z bogato in popolno izbiro prehrambenih izdelkov, ki prebivalcem primestnega, bolj vaškega kot ne naselja, zagotavlja povsem mestno, če ne v mnogih primerih celo višjo raven ponudbe. Preurejena trgovina meri skupaj okrog 340 kvadratnih metrov, sam prodajni prostor nekaj čez 240, prenova je bila končana v slabih dveh mesecih in pol, stala je približno 60 milijonov SIT. V.B. ZMAJČKOV BUTIK ■ POBUDNIK PRAZNIKA PRVOŠOLČKOV TT 7 Mercator-Konditorju smo se odločili, da otrokom, ki so 1 / letos prvič prestopili šolski prag, pripravimo še posebej w zabaven in prazničen prvi šolski dan, Na zahodu je navada, da prvošolček ob vstopu v šolo dobi torto, saj je to zanj praznik. Praznik tudi za vso njegovo družino. Očka in mamica vzameta dopust in spremljata nadebudneža do šole, kjer se spoznajo z učiteljico in sošolci ter si ogledajo učilnico. Zmajčkov butik izvrstnih slaščic in časopis Dnevnik sta letošnji praznik prvošolcev izpeljala v ljubljanskih občinah. Zmajčkov butik je pripravil trojno presenečenje. Otroci, ki so letos prvič prestopili šolski prag in imeli 1. septembra tudi rojstni dan, so v Zmajčkovem butiku za svoj s podelitvijo torte v prostorih Mercator-Konditorja seje udeležilo pet otrok s starši in vsi so bili z akcijo zelo zadovoljni. Otroci so se posladkali s torticami, si ogledali, kako torte nastajajo, vsem pa je čestital direktor Uroš Gros. V drugem delu akcije, objavljene v Dnevniku, je Mercator-Konditor odobril 30 % popusta za torte, ki so bile namenjene praznovanju prvega šolskega dne. Med 32 tortami za prvošolčke, ki so jih morali naročniki prevzeti v Konditorju, je imelo kar 22 tort obliko šolske torbice. Za to akcijo smo se v Mercator-Konditorju odločili z namenom, da bi v prihodnje tudi pri nas praznovali 1. september - dan Zmajčkovih slaščičarn. Tretji del akcije je bilo zbiranje kupončkov, ki jih je objavljal Dnevnik. Iz šestih kupončkov se je sestavila čestitka, s katero so prvošolčki z rumeno rutico okrog vratu, lahko zastonj dobili kos torte ali sladoled v eni od šestih ljubljanskih Zmajčkovih slaščičarn. Da pa je bil šolski dan res vesel in razigran, je poskrbel tudi Zmajček na kotalkah - maskota Mercator-Konditorja. S polnimi pladnji piškotov in minjonov je obiskal prvošolčke na OŠ Tone Čufar. Otroci so Zmajčka vlekli za rep, z njim peli in plesali, najbolj pa so se razveselili pisanih balonov z Zmajčkovo podobo... Otroci so občudovali barvni katalog tort, ki jih Zmajček izdeluje po naročilu. V katalogu je preko 40 vrst različnih tort za vsako priložnost. Če pokličete Mercator-Konditor (061-123-22-22) ali nam pišete na Koprsko 100, Ljubljana, vam bomo z veseljem poslali katalog, iz katerega si boste izbrali torto za vaše slavje. Andreja Vidic dvojni praznik dobili brezplačno praznično okrašeno torto. Svečanosti TRADICIJA DOBREGA SODELOVANJA 11 /f ercator-Catering je podjetje, ki je nastalo z 1 /I reorganizacijo Mercator-Mednarodne trgovine. Med W I drugo dediščinoje podjetje od nje prevzelo tudi X T Atradidonalno dobro sodelovanje z Rusijo in Ukrajino. V sklop dobrega sodelovanja in predvsem uveljavljanja dobrega imena slovenske države sodi tudi nova restavracija v Moskvi. Nova restavracija je bila odprta v letošnjem maju. Sodi v visok kakovostni razred, kr ustreza ne samo poslovnežem, temveč tudi diplomatom. Slovi po odlični dunajski kuhinji, pa tudi slovenske kuhinje, predvsem pa slovenskih vin, se ne odrečejo. Restavracijo vodi gostinski strokovnjak Rudi Novak. In še ena značilnost restavracije: storitve restavracije so na voljo tudi izven njenih prostorov, na domovih oziroma kjerkoli jih naročijo. V gostinstvu dobro ime ustvarjajo in zagotavljajo predvsem ljudje. In v moskovski restavraciji ne manjka strokovno usposobljenih in razgledanih delavcev, delovnega in prijateljskega vzdušja. Stalni gostje Mercatorjeve “dunajske restavracije” so japonska in južnokorejska ambasada, gospodarstveniki, kulturniki, novinarji, ki prihajajo iz vseh evropskih držav, Indije, Avstralije in Amerike. Toda, pravijo slovenski Moskovčani, še vedno so najzahtevnejši in najzvestejši gostje Slovenci. In da se ne bo samo Moskva ponašala z odlično restavracijo, ki jo vodijo Slovenci, bo Mercator-Catering podobno restavracijo visokega nivoja kmalu odprl tudi v Ukrajini, v Kijevu. Anton Strajnar Za dobro sodelovanje so potrebni tudi osebni obiski. Vladimir Vladimirovič Semago, član ruske Dume (desno) na obisku pri namestniku predsednika poslovodnega odbora mag. Alojzu Klemenčiču. Po vseh 'predpisih' pripravljena servirana miza v Moskovski restavraciji VELIKO IN BOGATO, TODA PREMALO RAZPOZNAVNO N 'a 32, Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni je na 150 kvadratnih metrih skupnega razstavnega prostora sodelovalo 11 Mercatorjevih podjetij oziroma kmetijskih zadrug, Če seštejemo predstavitve predvsem kmetijskih zadrug v okviru zadružne družbe in poslovnih združenj, je bil Mercator kar na petih koncih sejma in našteli bi 22 članic njegove družine. Po pravici povedano, nekaj jih je bilo tudi brez polnega imena (M-KZ Ribnica, M-KZ Velike Lašče, M-KZ Krka). Letošnja udeležba iz Mercatoijeve družine je bila doslej naj večja. Med Mercatorjevimi zadrugami je opazno izstopala M-KZ Črnomelj, kije posebej predstavila belokranjske mesnine. Letos na sejmu nismo prodajali, izredno slikovito pa smo na skupnem razstavnem predstavili paleto izdelkov posameznega podjetja. Zal pa so v tej pisanosti posamezni izdelki in proizvajalci izredno težko razpoznavni. Zato je ideja, da bi ob vsaki taki prireditvi imeli katalog razstavljenih izdelkov, dobra. Vendar glede na sedanjo “sejemsko disciplino”, . skorajda neuresničljiva. Večina razstavljalcev namreč do zadnjega trenutka nima (izjema M-Oljarica) jasno določenih razstavnih eksponatov, čeprav naj bi na sejmih pokazali le nove izdelke oziroma razvoj. Poleg dnevnih obiskov iz Mercatorjevih vrst in vrst poslovnih partnerjev, seje na našem razstavnem prostoru oglasilo kar precej tujcev. Ponujali so prodajo in nakup. Vse smo skrbno evidentirali, naknadno preverili zanimivost ponudbe in preverjene podatke posredovali Mercator-Konsumu. Morebitni konkretni dogovori so zdaj v njegovih rokah. Še nauk: tudi zunanjetrgovinska podjetja bi morala poskrbeti za ustrezno “personalno zastopstvo”. Posrednikov je že tako in tako preveč. Pred sejmom so bila tradicionalna ocenjevanja mesnih in mlečnih izdelkov ter vin. Mercatorjevi proizvajalci se niso prav dobro odrezali. Sodelovanju v ocenjevanju izdelkov sta se odrekla dva eminentna proizvajalca MIP, Nova Gorica in Kraljeve mesnine iz Zaloga, Mesna industrija iz Radgone je tako pobrala smetano. V mlečni branži sta sodelovali le pomurski mlekarni (brez drugih 12 mlekarn). O razlogih za nesodelovanje kdaj drugič. V mednarodni konkurenci držav ALPE JADRAN so M-Meso Izdelki dobili srebrno medaljo za suho junetino. V domači konkurenci je sodelovalo pet Mercatorjevih mesnopredelovalnih podjetij, ki so dobila skupaj 9 srebrnih (M-KG Kočevje, M-KZ Črnomelj, M-Mesna industrija, Ljubljana in M-Meso Izdelki) in 17 bronastih medalj. Včasih so naši “mesarji” segali po zlatih. Sicer pa je splošna kakovost mesnih izdelkov precej nižja kot v prejšnjih letih. Podeljenih je bilo le pet zlatih medalj in 4 diplome za inovacijo v konkurenci 230 izdelkov 21 proizvajalcev. Na ocenjevanje vina je bilo poslanih 591 vinskih vzorcev, podeljenih pa 46 velikih zlatih medalj, 238 zlatih in 241 srebrnih medalj ter 61 priznanj. Metliška klet je dobila dve zlati (Metliška črnina in Laški Rizling) ter dve srebrni medalji (Chardonnay in Rose). Stanko Klemenčič-Saražin Stojnica M- KG Kočevje. Veliko in bogato, toda premalo razpoznavno v Gornji Radgoni. FOTOVEST LJUDJE POTREBUJEMO DRUG DRUGEGA DOBROTO f~W begunsko družino Grbic iz bosanske Dervente, ki je pred tremi leti s komaj dobro rojenimi četvorčki pribežala v Slovenijo, smo se pogovarjali pri direktorju Mercator-Grmade, Edvardu Gabrovšku. L Z objavo pogovora smo malo odlašali. Razlog je preprost. Preveč grenkega, nasilnega, razumu komaj dosegljivega, smo slišali o usodi nesrečne begunske družine in še nesrečnejše države. Zbežati iz uničujočega bosanskega pekla in zagotoviti varno streho štirim štručkam, trem deklicam in dečku, je bil edini cilj Belkise in Nedžada Grbiča. “Najin dom, ki naj bil najbolj varno gnezdo najinim dolgo pričakovanim otrokom, je razdejan. Beg je bil odrešilen, vendar tvegan. Z nekaj deset litri prekuhane vode in oblačili za otroke, sva sedla v avto in bežala proti slovenski meji. Patrulje vojakov vseh sort vojska so naju ustavljale, ene prijazneje, druge grobo. Vso pot pa strah za življenje otrok, za najini. Čim hitreje doseči mir. Po treh dneh popotovanja, sva ga našla v Sloveniji”, sta pripovedovala diplomirana farmacevta iz Dervente. Sedaj imajo dom v Strahinju pri Kranju. Mir in zdravje. Dragocenosti, kiju mnogi njuni nekdanji sodržavljani nimajo. Imajo prijatelja, imajo Mercator-Grmado. Zgodba o tem prijateljstvu seje začela nenavadno. Nedeljski dnevnik je objavil reportažo o begu družine s četvorčki. Bral jo je Edvard Gabrovšek, direktor Mercator-Grmade. Stiska mlade družine je sprožila prvo povsem zasebno dobrodelno dejanje, ki je preraslo v stalno skrb za družino. V skrb Mercator-Grmade za kolikor toliko znosno življenje šestčlanske družine. “Težko je sprejemati dobroto in pozornost, če veš, da imaš dve zdravi roki, da imaš poklic, s katerim bi družini sam odrezal pošten kos kruha. Nemoč, ki te ob tem razjeda, blaži spoznanje o prijateljstvu in odprtem srcu, ki so ti ga ponudili še včeraj popolni tujci. Najini otroci so skupaj z nama na varnem, smo zdravi in imamo dom, v katerega ne more treščiti granata. Res smo v Sloveniji tujci - begunci, toda sprejeti smo kot prijatelji in na način, ki nam niti za trenutek ne krni našega dostojanstva in identitete. To nama izredno veliko pomeni.” Grbičeva sta se spominjala študentskih dni, ustvaijanja družine, doma v Derventi, Slabo vam je šlo od rok je ugotovila komisija, ki je pregledala prispevke o pivu Goesser. Nič izvirnega, slabe rime, včasih komaj še sprejemljiva vsebina. Pa vseeno hvala vsem, ki ste se potrudili in bilo vasje celih šestnajst. Da ne bi izgubili poguma se je Mercator-Konsum vseeno odločil kar z žrebom določiti enega med vami in mu poslati nagrado. Srečnica je gospa Rezka Rijavec, Bratov Učakar 38, 61000 Ljubljana. Nagrado bo dobila po pošti. poklicnih načrtov, pričakovanja otrok, njihovega rojstva, bega...ostalo je upanje. Upanje, da bodo nekega dne spet doma, doma tam, kjer imajo družinske korenine. Ta zapis je nastal v jesenskih dneh, v času, ki je ravno pravšnji za razmišljanje o dobrem. O dobrem v sebi, ki gaje treba deliti z drugimi ljudmi. Razmišljajmo. Morda bo koga zazeblo - z nikomer nimam deliti dobrega, nihče ne deli dobrega z menoj. Sam sem. Je še kaj hujšega kot uničujoča in boleča samota? Vsak je na svoj način lahko Edvard Gabrovšek, vsi skupaj smo lahko Mercator-Grmada, vsak med nami bo lahko nekega dne eden od Grbičev. Ljudje potrebujemo drug drugega dobroto.' VB. Nedžad in Belkisa Grbič s prijateljem Edvardom Gabrovškom. SLOVENSKI REKORDER V PRIREJI MLEKA TVredsednik upravnega odbora Mercator-KZ Krka je ■^slovenski rekorder v proizvodnji mleka. Alojz Kastelic. | kmetijski inženir živinoreje ima na Malem vrhu pri X Mokronogu 20 krav mlekaric. Pri vsaki kravi namolze letno povprečno 9.2001 mleka. Diplomiral je na ljubljanski Agronomski fakulteti (I. stopnja) leta 1983 in se za 6 let zaposlil kot pospeševalec v novomeški zadrugi. Doma je iz kmečke družine in med 4 otroci je bil določen za naslednika na kmetiji. Odločitev - kmetija ali služba, ni bila prav težka. Predvsem zaradi strokovnega znanja je domačo kmetijo povsem podredil proizvodnji mleka. Tako danes kmetija živi od edinega vira -proizvedenega in prodanega mleka. “Verjamem, daje večino proizvajalcev mleka, predvsem manjših in majhnih, prizadela sprememba pravilnika o kakovosti mleka, ki je prišla tako rekoč čez noč. Mene ta sprememba ni prizadela, saj sem uvedel in vzdržujem proizvodnjo, ki po kakovosti povsem ustreza evropskim merilom. Vso krmo za 20 repov pridelamo doma, obenem pa kupujemo le tri temeljne sestavine za močna krmila, ki jih po lastnem receptu dodajamo osnovni krmi. V kmetijstvu so predvsem naravne danosti tiste, ki krojijo ekonomski položaj kmeta. Posledice lanske suše so očitne šele letos, ko so hlevi praktično prazni, saj ekonomika na tipični slovenski kmetiji ne vzdrži dodatne uporabe krmil in drugih sredstev, potrebnih za pridelavo prehrambene baze živali. Samo z veliko in visoko kakovostno proizvodnjo mleka se pokrijejo stroški proizvodnje in vloženo delo enega odraslega člana družine. Trdim pa, da brez znanja ne bi bilo nobenega uspeha, “ nam je povedal rekorder. Sicer pa je mnenje našega sogovornika o sedanjih razmerah v kmetijstvu, kar precej ostro. Meni, da bo zelo težko ustvariti prave tržne pogoje za kmetijstvo, če bo država le verbalno prisegala na strateški načrt razvoja slovenskega kmetijstva. V. B. Ing. Alojz Kastelic, slovenski rekorder v proizvodnji mleka. SEPTEMBRA NA VRATA POTRKA MERCATOR-KZ KRU % Toro mesto, 17, september 1994 • Na grabnu, kjer ima .Mercator-KZ Krka največji oskrbni center, sta bili svečanost in zabava, name-^ njeni najzvestejšim zadružnim delavcem in kupcem v zadružnih trgovinah, V slovesnem delu so Jože Starič, direktor Mercator-KZ Krka, Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije in Živko Pregl, predsednik poslovodnega odbora Poslovnega sistema Mercator, v lahkotnem, vendar zato nič manj Krkino trkanje na vrata je vodil Mile Bitenc (skrajno levo), govorniki pa so bili Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije, Jože Starič, direktor M-KZ Krke in Živko Pregl, predsednik Mercatorjevega poslovodnega odbora. prepričljivem jeziku, poudarili pomen sodelovanja zadrug s sistemom Zadružne zveze in Mercatorja. Gospod Frelih je ponovil zahteve po sodelovanju zadružnikov v oblikovanju jasne kmetijske politike, gospod Pregl pa je posebej poudaril vizijo Mercatorjevega razvoja po končanem lastninskem preoblikovanju. Jubilanti, ki se ponašajo 10, 20 in 30 letnim delovnim stažem v M-KZ Krki -letos jih je bilo 59, so prejeli posebna jubilejna priznanja in nagrade. Izročila sta jim jih direktor zadruge Jože Starič in predsednik zadružnega upravnega odbora Alojz Kastelic. “Mercator-KZ Krka na vaša vrata trka”, je geslo, ki opozarja Novomeščane in okoličane na tradicionalno prireditev, ki jo zadruga namenja svojim kupcem. To je prireditev z žrebanjem kuponov tistih kupcev, ki so v določenem času kupovali in v zadrugi pustili najmanj določeno kupnino. Izžrebani srečneži so deležni bogatih nagrad. Sicer pa je bilo za vse, ki so bili v cmerikavem popoldnevu pod šotorom Na grabnu, poskrbljeno. Družabne igre so prinašale drobne nagrade, godci so godli, da so pete srbele pozno v noč, žejni in lačni pa na Dolenjskem prav gotovo ne morete biti. V dušo nam je vsem segla pesem Dolenjskega okteta in recital dveh mladenk o Dolenjski in Beli krajini. V.B. S POTI PO ANGLIJI TV)t meje zanesla v Anglijo v Vorkshirsko pokrajino, kije l^bolj kot žitnica, “krompirjevka” Anglije. Pokrajina je | prijazna in podobna naši, zelena polja so razgibana z X griči. Pot me je zanesla v Harogat, trg, ki se ponaša s tridnevno veliko predstavo. Živinska razstava v Harogatu To je živinski sejem, kjer pa živine ne prodajajo, temveč jo samo ”na ogled postavijo’’. Strokovnjaki ocenjujejo njeno kakovost in podeljujejo modre in drugih barv trakove oziroma embleme. Razstavo živine (konj, govedi, ovac, koz, kuncev in perjadi) spremljajo poslovni razgovori proizvajalcev kmetijske mehanizacije. Seveda pa na sejmu ne manjka različnih manjših in večjih trgovcev in kramarjev, ki prodajajo predvsem tekstilne in usnejne izdelke, gospodinjske potrebščine in celo vrsto drugih potrebnih in nepotrebnih izdelkov. Angleži svojo prireditev imenujejo “SHOW” in letošnji je bil že 137. Zaradi vsem razumljivega gentlementskega odnosa do živali, dogodek traja le tri dni. Vendar pa “show” v tem kratkem času obišče preko 100.000 obiskovalcev. Živinorejci so pripeljali na ogled preko 2.000 konj, od težkih delovnih shirov, clydesdasov, Cleveland bayov do lahkih jahalnih konj in ponijev. Številke odražajo angleško ljubezen do konj. Poleg razstave so za “show” značilna različna tekmovanja. Na letošnjem sejmu so umetelnost vzgoje in obvladovanja konj pokazali danski huzarji s 27 konji in 24 postavnimi vojaki. Res mojstrske vragolije. Po številu in pasmah so bile za konji ovce. Kar 1.428 ovac 29 pasem so pripeljali iz vse Velike Britanije. Kako so ovce različne! Po velikosti, obliki glave in telesa, pa seveda barvi in kakovosti volne. K ovcam pridajmo še 263 razstavljenih primerkov različnih pasem koz, tudi takih, ki dajejo enako kakovostno volno kot ovce (angora koze). Zame so bili vsekakor najbolj zanimivi primerki različne goveje živine. Kar 948 goved seje pokazalo v najrazličnejših barvah, velikostih in po tem, čemu so namenjena. Poleg krav mlekaric frizijske, simmenthalske in holsteinske pasme so mojo pozornost pritegnile domače pasme, predvsem tiste med njimi, ki imajo dlako kot volna. Zanimive so tudi posebej za meso vzgojene okrogle rjave in mišičaste pasme charolais, ki so videti kot “body-builderji”. Seveda ni šlo brez plemenskih svinj številnih pasem. Angleži imajo vsakoletna tekmovanja za prašiča in svinjo leta, ki poteka na travniku pred strogo komisijo in obiskovalci. Ob našteti živini se je “razkazovala” tudi številna perjad, kunci in lovskih psi. Prav z njimi so se gospodarji posebej ponosno razkazovali. Vsa razstavljena živina je v času razstave “bivala” v pokritih boksih oziroma zidanih stajah z boksi za “zasebnost”. Živali pa so bile negovane tako, kot da so pravkar stopile iz lepotilnega salona. Del sejemskih površin je namenjen cvetju. Evropski krompirjevci Mojo pozornost je pritegnilo “Združenje za trženje s krompirjem”, ki deluje že od leta 1934. Vodi raziskave o pridelovanju in razvoju novih vrst krompirja ter tako pomaga pridelovalcem. Izdalo je poučno brošuro o zgodovinskem razvoju pridelave krompirja v Evropi/seveda pa je v njej poudarjena pridelava na angleških tleh. V Anglijo je ta “zaklad” kot ga imenujejo, prispel iz Andov ob koncu 16. stoletja preko Španije. Britanci pridelajo preko 6 mio ton krompirja letno, pojedo pa ga največ med državami Evropske skupnosti, kar 102 kg na prebivalca. Pri nas v povprečju pridelamo okoli 0,4 mio ton in pojemo v povprečju 85 kg, kolikor ga pojedo tudi Nizozemci. Več ga pospravijo Belgijci 90 kilogramov in Portugalci 94 na prebivalca. Manj pa Grki (84 kg), Nemci (74 kg), Francozi (70 kg), Danci (65 kg), Španci (55 kg) in najmanj Italijani - le 38 kilogramov na prebivalca. Na tujem...pri nas pa... Kaj pa primerjava z našimi sejemskimi prireditvami? Preprosto ni mogoča, ker že samo sejemskih površin, vsebine sejma in števila obiskovalcev, ni mogoče primerjati z našimi razmerami ali katerikolim našim sejmom n.pr. Kmetijsko živilskim sejmom v Gornji Radgoni. Toliko različnih vrst in pasem živine tudi ni na naših tleh in tudi ne verjetno še v mnogo večjih evropskih državah. Delno pa lahko primerjamo kramarsko ponudbo na Gorenjskem poletnem in Radgonskem sejmu, vendar velja poudariti, da so pri nas kramarske stojnice lepše. Stojnice na “šovu” pri Harogatu zapolnjujejo zgolj prazen prostor med zaprtimi razstavnimi prostori. Uporabimo tudi pri nas! Na sejmu ne sodeluje živilsko predelovalna industrija (niti mesna niti mlečna) niti industrija kmetijskih strojev in orodij. Vse se dogaja na odprti sceni pod vedrim nebom ali pa pod šotori in v prikolicah, zidani so le objekti za živino. In še nekje tiči neprimerljivost- v skrbi za živino in obiskovalce! Opremljenost celotnega prostora s številnimi toaletnimi prostori (tudi montažnega tipa) in njihova čistoča je fenomen, ki mu še dolgo ne bomo dorasli. Molzne staje za krave, da ne izgubljajo mleka tja v en dan... Poslovala je angleška kraljeva pošta, banke, posebni sprejemni uradi za neangleške obiskovalce itd. Poučen in zabaven obisk, marsikatera zamisel prenosljiva na naša tla. Stanko Klemenčič-Saražin ZELENA STRAN Nasveti za vrt in vsakdanjo rabo • Iz vodnih cevi, ki so speljane po vrtu, spustite vodo in vodotesno zaprite napeljavo zaradi možne zgodnje zmrzali. • Presajajte zimsko solato, ob koncu meseca pospravite zelje in kolerabo. Endivjo dobro prekrijte, da bo zdržala dolgo v zimo. • Prazne vrtne površine rahljajte z zobato rahljačo in jih prekrijte z grobim kompostom ali z organskimi odpadki. • V tem mesecu oberite zimske sorte hrušk in jabolk, ki jih pazljivo zložite v čiste in razkužene shrambe. Plodove zložite le v eno plast tako, da so dobro vidni za sprotno pregledovanje. • Posadite vse vrste spomladi cvetočih čebilnic: hiacinte, tulipane, žafrane, narcise, lilije. • Od zdravilnih zelišč ta mesec nabirajte predvsem robustne rastlinske dele:korenine, korenike in skorjo. • Ob bregovih potokov in rek ter v vlažnih gozdovih nabirajte korenine angelike, iz katerih lahko pripravite čaj za umirjanje želodčnih bolečin. • Za preprečitev drisk, posebno pri otrocih, je zelo učinkovita skorja črne jelše. Tudi ta raste v vlažnih gozdovih, ob potokih in jezerih. • Proti zaprtju nabirajte plodove čistilne krhlike. Odvajajo poačsneje kot skoija navadne krhlike, zato so primerni proti kroničnemu zaprtju. • Okusno marmelado ali sok z veliko vsebnostjo C vitamina pripravite iz plodov jerebike. • Bivališče, ki je v vročih dneh služilo psu za hladen prostor, naj bo zavetje pred mrazom, dežjem in snegom. Pred zimo kočo dobro razkužite, za notranjost pa je najprimernejša slama, ki jo je treba večkrat zamenjati. Pasja hrana naj bo močna in kalorična, gibanje pa naj ne bo omejeno. Zelje, toda kakšno Genski inženirji na francoskem inštitutu INRA so pridelali zelje, katerega glava meri dva metra v višino in nič manj v širino. Je edini tak primerek v Evropi, nekaj “manjših” primerkov raste še v ameriških raziskovalnih centrih. Raziskovalci se zdaj lotevajo še drugih kmetijskih proizvodov. Čez nekaj mesecev boste že lahko brali o krompirju in gobah. Nato se bodo morali podati še v boj za dovoljenje za množično vzgajanje takšnih orjakov. Ti namreč zbujajo hude dvome o tem, ali so vami. Zato se bodo morali spoprijeti še s predsodki ljudi, potencialnimi kupci. Doslej je paradižnik, ki ne gnije, edini kmetijski proizvod, ki je genetsko manipuliran, pa ga množično prodajajo - v ZDA seveda. Smetarji bodo vozili na smeti Tovornjaki,ki odvažajo smeti v švedski prestolnici, bodo v prihodnosti za gorivo uporabljali etanol, ki ga bodo pridobivali kar iz smeti, kijih prevažajo. “Pilotski projekt bomo pričeli spomladi in če bo šlo vse po načrtih, bomo leta 1997 začeli proizvajati etanol za potrebe mestne smetarske službe,” je povedal direktor stockholmskih komunalcev. Etanol, ki je manj škodljiv za okolje kot na primer nafta, bodo pridobivali večinoma iz papirnatih odpadkov. Iz 100.000 ton odpadkov bodo dobili 10.000 ton etanola. Takšna rafinerija bi švedsko prestolnico stala približno 26 milijonov dolarjev, lahko pa bi oskrbovala tudi 50 avtobusov, ki v mestu že vozijo na etanol. Vrtnice bodo dalj časa ostale sveže Nizozemski znanstveniki trdijo, da so odkrili razlog, zakaj vrtnice venejo, in da bodo izpopolnili metodo, s katero bodo dalj časa ostale sveže. Trdijo, da vrtnice, ko pridejo v vazo, ne živijo več dolgo, ker neke bakterije zamašijo kapilare v njihovih steblih, to pa onemogoča pretok vode in duši vrtnico. Zdaj razmišljajo, kako bi v steblo spravili protein, ki bi obračunal z bakterijami in tako omogočil pretok vode. Nova živalska vrsta na Velebitu Člani komisije za speleologijo hrvaške planinske zveze so v špilji Lukina jama na severozahodu Velebita v globini prek tisoč metrov našli do sedaj neznano živalsko vrsto, piše Slobodna Dalmacija. Neznana žival je velika kot pijavka, ima šest psevdoudov in barvo človeške ribice. Poslali sojo na nadalnjo analizo v Zagreb. Zračenje v strelskih prostorih V Veliki Britaniji so ugotovili, da imajo navdušenci za streljanje s pištolo nenavadno visoko količino svinca v krvi. Ker je svinec zelo škodljiv, so strokovnjaki svetovali nekaj varovalnih ukrepov za strastne športne strelce: takoj po streljanju zapustite strelsko mesto, v prostoru ne jejte, ne pijte in ne kadite, bistveno pa je, da se zaprta strelišča redno zračijo. Avto na bencin in plin Čeprav katalizatorji močno zmanjšajo količino škodljivih plinov, ki jih oddajajo bencinski motorji, si v Franciji prizadevajo, da bi se uveljavili še “čistejši” motorji na plin. V Parizu so avgusta odprli prvo “plinsko črpalko”, tako da so v Franciji skupaj že štiri. Po Parizu so do sedaj vozili trije avtomobili na plin, po odprtju črpalke pa jih to gorivo uporablja 30 vozil, do konca leta pa jih bo predvidoma že več kot 70. Hkrati z odprtjem črpalke so predstavili tudi avto, za prebivalce velikih mest) pa bodo prinesli šele električni avtomobili, vendar bo nanje treba še malo počakati. Nevarni pesticidi Večina pesticidov draži, povzroča alergije in težave s prebavo ali dihanjem. Najbolj ogroženi so poljedelci. Še vedno ni znano, kakšne so nevarnosti zaradi dolgotrajne izpostavljenosti pesticidom. Do sedaj narejene študije so pokazale, da obstaja povečano tveganje za nastanek redkih oblik levkemije. Vsi, ki delajo s pesticidi, bi morali nositi rokavice in maske, prav tako pa je znano, da to osnovno zaščitno ki lahko uporablja bencin ah plin. Tisto pravo olajšanje za naravo (in še posebej pravilo upošteva le slaba tretjina uporabnikov. Plastika na drevesih Našo dobo sicer imenujejo informacijska, vendar pa bi bilo morda bolj prav, če bi jo imenovali kar plastična. Ni mogoče našteti vseh plastičnih izdelkov, kijih uporabljamo vsak dan in brez katerih si je življenje težko zamisliti. Zato strokovnjaki že dolgo sanjajo o tem, da bi iznašli naravno plastiko in napovedujejo, da se bo to zgodilo še pred letom 2.000. Na Tehnološkem inštitutu v ameriški državi Massachusetts so uspeli shraniti gene bakterij, ki proizvajajo biosintetične materiale. Te gene bi radi uporabili za vzgojo plastičnih dreves, na katerih bi rasla plastika, podobno kot rastejo jabolka na jablani. Genetski inženiring je že tako napredoval, daje le še vprašanje časa, kdaj bomo dobili prva plastična drevesa. Na Inštitutu se ukvarjajo z vgrajevanjem omenjenih genov v semena, iz katerih naj bi zrasle rasline, ki bi s pomočjo sončne svetlobe proizvajale plastiko. Največ poskusov delajo s semeni krompirja in gob, vendar pa jim plastičnih rastlin še ni uspelo vzgojiti v naravnem okolju, pač pa samo v steklenih tubah. Nekaj britanskih in ameriških podjetij že izdeluje plastiko, ki je biološko razgradljiva, vendar pa je njena izdelava izjemno draga, saj zanjo porabijo kar štirikrat več denarja kot za izdelavo običajne plastike. Poleg tega pa je ta nova plastika nekoliko preveč šibka, saj se začne razgrajevati že v le nekoliko vlažnem okolju in se rada prilepi na roke uporabnika. Medtem pa vzgajanje plastičnih dreves, ki naj bi obrodila visoko kakovostno naravno plastiko, ki bi jo bilo mogoče uporabiti tako za nakupovalne vrečke kot za računalnike, iz dneva v dan bolj napreduje. Prosimo, črtajte kače z jedilnikov Kitajske oblasti si močno prizadevajo prepričati svoje državljane, naj si za kosilo manjkrat omislijo kače. Kitajci namreč pojedo zelo veliko kač. Zanje je to zelo okusna hrana, pripisujejo pa jim tudi zdravilne učinke. S kačami postrežejo tudi na najuglednejših sprejemih, lovijo pa jih tudi še kmetje. Z njimi si izboljšajo jedilnik tudi v najrevnejših družinah. Kitajske oblasti zdaj pravijo, da ljudje polovijo in pojedo toliko kač, da že motijo naravno ravnovesje. Prepričevanja, naj ljudje manj lovijo kače, so se lotile po tistem, ko so v pokrajini Fujien našli tovornjak s poldrugo tono kač. Namenjene so bile prodaji na črnem trgu. Zeleni recept Bučke z baziliko Potrebujemo: 12 dag skute, 2 žlici sladke smetane, šopek bazilike, šopek peteršilja, 1 čebulo, eno jajce, 4 žlice moke, sol, olje. Iz skute, smetane, sesekljanih dišav in čebule zmešamo gosto gladko omako. Solimo po okusu in omako postavimo na hladno. Bučke oplaknemo, po dolgem jih narežemo na rezine. Jajce razžvrkljamo in ga nekoliko osolimo. Narezane bučke povaljamo v moki in jajcu, pečemo jih v vročem olju z vsake strani po pet minut. Se vroče ponudimo s hladno omako iz bazilike in skute. Andrej Remškar PRAVA IZBIRA ZA NALOŽBO LASTNINSKEGA CERTIFIKATA mn Mercata Poblaščena investicijska družba d. d.