Celje - skladišče D-Per
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
26. MARC4 BODO ZBORI DELOVNIH LJUDI PO VOLILNIH ENOTAH
PRED VSAKIMI VOLITVAMI V ORGANE UPRAVLJANJA SO ZBORI DELOVNIH LJUDI PO POSAMEZNIH VOLILNIH ENOTAH, NA KATERIH PREDLAGAMO KANDIDATE V ORGANE UPRAVLJANJA IN SPREJMEMO KANDIDATNE LISTE. TAKO JE TUDI PRED LETOŠNJIMI VOLITVAMI PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA SKLICAL ZBORE DELOVNIH LJUDI PO POSAMEZNIH VOLILNIH ENOTAH V TOREK, 26. MARCA 1968, OB 13.30 - ZA VSE VOLILNE ENOTE.
PRIPRAVE PRI EVIDENTIRANJU ŽE KAŽEJO, DA BODO ZBORI DELOVNIH LJUDI DOBRO PRIPRAVLJENI NA IZBIRO KANDIDATOV ZA ČLANE DELAVSKEGA SVETA, SVETOV DELOVNIH ENOT IN SVETOV POSLOVNIH ENOT. VSAK ZBOR DELOVNIH LJUDI MORA PRIPRAVITI KANDIDATNO LISTO Z NAJMANJ TOLIKO KANDIDATI, KOLIKOR JIH BO IZVOLIL POTEM V ORGANE UPRAVLJANJA. CE VOLI DELOVNA ENOTA 10 ČLANOV V DELAVSKI SVET PODJETJA, MORA BITI TOREJ NA KANDIDATNI LISTI NAJMANJ 10 KANDIDATOV. KANDIDATOV ZA ČLANE ORGANOV UPRAVLJANJA PA JE LAHKO TUDI NEKAJ VEC, TAKO DA BODO IMELI VOLILCI IZBIRO PRI VOLITVAH. CE BOMO IZVOLILI V DELAVSKI SVET 10 KANDIDATOV, JIH JE NA KANDIDATNI LISTI LAHKO 14 ALI 15, PREOBŠIRNA KANDIDATNA LISTA PA NI PRIPOROČLJIVA.
ZBORI DELOVNIH LJUDI BODO V PROSTORIH POSAMEZNIH VOLILNIH ENOT. SE POSEBEJ NAJ POVEMO, DA BODO ZBORI DELOVNIH LJUDI ZA VOLILNO ENOTO ST. 12 - PRIPRAVA PROIZVODNJE - V JEDILNICI, ZA VOLILNO ENOTO ST. 13 - VZDRŽEVALNA SLUŽBA - V STROJNEM KLJUČAVNIČARSTVU, ZA VOLILNO ENOTO ŠT. 14 - SLUŽBA TEHNIČNE KONTROLE - V PROSTORIH STK, ZA VOLILNO ENOTO ST. 15 - PRODAJA IN ZUNANJA TRGOVINA - V SKLADIŠČU GOTOVIH IZDELKOV IN ZA VOLILNO ENOTO ŠT. 16 - UPRAVNO ADMINISTRATIVNE SLUŽBE - V SEJNI DVORANI DS. DRUGE VOLILNE ENOTE IMAJO ZBORE DELOVNIH LJUDI V SVOJIH PROSTORIH.
IZ OBJAVE DELOVNEMU KOLEKTIVU DNE 12. MARCA 1968 JE RAZVIDNO, DA SO ODGOVORNI ZA UDELEŽBO NA ZBORIH DELOVNIH LJUDI ZA VSE PODREJENE, DIREKTORJI SEKTORJEV, VODJE OBRATOV IN SLUŽB, VODJE POSAMEZNIH DELOVNIH ENOT, PA TUDI DRUGI SODELAVCI, KI SO NA ODGOVORNIH POLOŽAJIH V PODJETJU.
ej
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimtimiiiiiiiiHi
I »NAJPREJ DELO, NATO I | OSEBNI DOHODKI«, pravijo v obratu VII
E Minilo je že precej časa S	odkar sem obiskal naš
E	obrat VII, TOBI Bistrica,
|	vendar se še vedno ne mo-
|	rem otresti besed delav-
i	cev, ki sem jih slišal v
=	tem obratu. Pogovarjal
|	sem se z mnogimi in vsi
S	so govorili, da je pri njih
E	še vedno prvo delo, šele
|	potem osebni dohodek. Da
E	je njihovo govorenje res-
|	nično, sem se prepričal iz
|	pripovedovanja. Povedali
|	so mi, da so v preteklem
|	letu dva meseca delali za
|	15 tisočakov. Čeprav so
|	vedeli koliko bodo zaslu-
5	žil so vseeno pridno prije-
=	li za delo, da bi pokazali,
=	da hočejo izpolniti obveze,
=	ki so jih sprejeli. Ob tem
§	pripovedovanju in ob dej-
|	stvu, da jim je res veliko
E	do tega, kako bo realiziran
I	plan tudi po združitvi, se
delom nismo zaslužili. To	=
lahko prikažem z dejst-	§
vom, da se na mnogih se-	§
Stankih samoupravnih or-	|
ganov borimo za 5 odstot-	*
kov ali pa še celo manj,	E
ki bi jih potem dobili ne-	|
zasluženo pri plačah. Ali se	E
ne bi tudi pri nas enkrat	|
spomnili, takrat ko zahte-	|
varno procente, na tiste,	|
ki, čeprav njihov doho-	E
dek ni bil zagotovljen, ni-	|
so zahtevali denarja, am-	E
pak delo. Bo tudi pri nas	§
kdaj prevladovalo mišlje-	=
nje; najprej borba za do-	|
seganje plana, šele nato	I
borba za osebne dohodke.	|
Bodimo odkriti in sprej-	|
mimo naše napake kot na-	S
palce. Ne prikrivajmo jih	|
sami sebi in spoznali bo-	=
mo, da lahko z večjo de-	S
lovno disciplino storimo	§
veliko več, kot pa nam ka-	§
V obratu VII. — montaža pomivalnih omaric (Foto M. Breči)
=	človek zamisli in mu ne-
|	hote pride na misel, da bi
=	primerjal ta obrat z ma-
|	tičnim podjetjem. V mi-
|	slih takoj opazim, da je pri
§	nas bistveno drugače. Ze-
|	lo redko ali pa nikoli, smo
=	se	vprašali, ali delamo
|	dovolj za izpolnitev plana,
=	ki smo si ga zadali. Vedno
=	nam je prvi osebni doho-
|	dek, čeprav smo lahko ne-
!	štetolcrat sami opazili, da
|	ne dosegamo sprejetih ob-
|	vez.	Mnogokrat smo bili
|	neodkriti do lastnih na-
|	pak,	in smo zahtevali, ter
=	še	zahtevamo izplačilo
|	osebnih dohodkov, ki jih z
žejo podatki v zadnji šte-	=
vitki Emajlirca: JANUAR,	i
plan dosežen le z 92 od-	§
stotki, FEBRUAR z 89 od-	E
stotki, MAREC...?	=
Ko bomo dosegli števil-	|
ke, ki smo jih v začetku	|
sprejeli, bomo lahko upra-	§
vičeno pričakovali nekaj	E
odstotkov presežka. Dok-	§
ler tega ne bomo spoznali	|
naj nas spremljajo bese-	1
de delavcev v obratu VII	=
TOBI: »PRI NAS JE PR-	§
VO DELO, ŠELE NATO	=
OSEBNI DOHODKI«.	=
Milan Bred
NAŠI MESEČNI OPERATIVNI PLANI
Kot vemo, pri nas iz upravičenih ali neupravičenih razlogov večkrat ne dosegamo mesečnih operativnih planov proizvodnje. Zaradi tega je upravni odbor na eni zadnjih sej razpravljal o tem pojavu, ki je posebej, v letošnjih prvih mesecih občuten, saj smo dosegli operativni plan v januarju po količini 92 odstotno, po vrednosti pa 90 odstotno, v februarju pa po količini le 90 odstotno, po vrednosti pa 85 odstotno in tudi v marcu ne kaže mnogo bolje.
Zaradi tega je upravni odbor zahteval, naj v podrobnem gospodarskem poročilu opozorimo, zakaj ne dosegamo mesečnih operativnih planov. Poročilo mora vsebovati tudi točne ugotovitve, zakaj prihaja v proizvodnji do krajših ali daljših zastojev in zakaj nimajo posamezni delavci ali delovne skupine dovolj dela.
To poročilo bodo obravnavali na prvem prihodnjem zasedanju delavskega sveta, ki bo predvidoma v začetku meseca aprila.
Kaj je s sklepom UO
V mesecu oktobru lani je upravni odbor na eni izmed sej sklenil, da morajo v skladu s 45. členom pravilnika o delovnih razmerjih vsi tisti člani kolektiva, ki žele opravljati privatno obrt, poleg redne zaposlitve v podjetju, ali pa žele skleniti dopolnilno delovno razmerje, imeli zato potrebno soglasje organa upravljanja. Vsi tisti delavci, ki to že izvajajo in takega soglasja nimajo, morajo v roku enega tedna od objave prijaviti svojo dejavnost v privatni obrti ali v dopolnilnem delovnem, razmerju kadrovski službi, ta pa mora te prijave posredovati organu upravljanja, ki je pristojen, da da .svoje soglasje. Neupoštevanje; tega določila se bo po sklepu upravnega odbora obravnavalo kot hujša, kršitev delovne dolžnosti, ki ima za posledico celo odpust iz delovne organizacije. Sklep tudi navaja, da je potrebno z okrožnico seznaniti c tem vse člane kolektiva.
Od tedaj je že preteklo šest mesecev, toda upravni odbor ni prejel nobenega obvestila o taki ali drugačni izvršitvi tega skle-
pa, čeprav je več ali manj znano, da so med nami člani kolektiva, ki se poleg svojega rednega dela ukvarjajo tudi z drugo dejavnostjo.
Dobro namerno naj bo povedano, da bi bilo potrebno malo več spoštovanja in odgovornosti za opravljanje sklepov organov upravljanja, zato menimo da je prav, če na take pojave kolektiv tudi opozorimo.
POPRAVEK
V prejšnji številki Emaj-lirca je na 2 strani v sestav- : ku .Delovnemu kolektivu EMO v tretjem stolpcu napisano v drugi vrsti pred-, zadnjega odstavka brez — i namesto odraz.
; Ker napaka bistveno spreminja smisel stavka, prosimo, da nam spodrsljaj ' oprostite in popravek upoštevate.
Prestavljene proste sobote
Upravni odbor je na eni zadnjih sej razpravljal o predlogu za prestavitev prostih sobot v letu 1968 zaradi remotnih del, ki se morajo izvršiti v obratih in delavnicah in sklenil, da se proste sobote prestavijo kakor sledi:
namesto v soboto 20. aprila bo prost dan v ponedeljek
29.	aprila;
namesto v soboto 18. maja bo prost dan v torek 30. aprila; namesto v soboto 22. junija bo prost dan v petek 5. julija; namesto v soboto 20. julija bo prost dan v soboto 6. julija; namesto v soboto 19. oktobra bo prost dan v četrtek novembra;
namesto v soboto 23. novembra bo prost dan v ponedeljek decembra in
namesto v soboto 21. decembra bo prost dan v torek
28.
30
31. decembra.
ej
Izredni prispevek za zdravstveno zavarovanje
Zaradi primanjkljaja, ki je nastal v zdravstvenem zavarovanju v letu 1967, je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja v Celju sklenila, da uvede plačevanje izrednega prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev v znesku 1,85 % od neto osebnih dohodkov za kritje tega primanjkljaja.
Zavod komunalne skupnosti socialnega zavarovanja v Celju pa je obvestil vse delovne organizacije, da lahko sklenejo, da dajo svoj prispevek k plačilu tega izrednega prispevka, toda največ 50 % od 1,85 %, kar je 0,925 % od neto osebnih dohodkov, ostali del pa morajo plačati zavarovanci sami, tako da se jim odtegne ta znesek pri izplačilu osebnih dohodkov.
O tem je razpravljal upravni odbor na zadnji seji in sklenil, da bo plačal 1 % tega izrednega prispevka vsak posameznik, ki je zaposlen v podjetju, 0,85% pa bomo poravnali iz skupnega sklada osebnih dohodkov.
Prispevek bomo plačevali od 1. marca do 31. decembra
1968.	Ce bo neto osebni dohodek na primer 70.000 S-din, bo delavec moral plačati 1 odstotek kot izredni prispevek za zdravstveno zavarovanje — to je od 70.000 S-din 700 S-din.
0 uporabi osebnih avtomobilov
Osebni avtomobil, ki je last podjetja, je delovno sredstvo, na katerega mora uporabnik prav tako paziti, da je v dobrem stanju in da se smotrno uporablja, kot na stroj v proizvodnji ali kako drugo delovno, sredstvo v podjetju. Osebnega avta, ki je last tovarne, se ne sme uporabljati za osebne namene, temveč samo za službene opravke. V zadnjem času smo videli, da se na osebne avtomobile, ki jih uporabljajo posamezniki za službene namene in so last podjetja, kaj malo pazi, tako da je bila na teh vozilih že precejšnja materialna škoda, ki bi jo sicer ne bilo treba, če bi imel vozilo v rokah previden in izkušen voznik. Tu ne gre za tiste avtomobile, ki jih upravljajo naši poklicni šoferji, temveč za tiste, ki jih upravljajo posamezniki, ki gredo z njimi po službenih opravkih.
Da bi stvari okrog uporabe osebnih avtomobilov, ki so last tovarne, uredili, je predložen upravnemu odboru nov pravilnik p uporabi osebnih avtomobilov. V tem pravilniku je določeno, za katera službena opravila uporabljamo osebne avtomobile in kdo jih ima pravico uporabljati.
Po tem pravilniku ne bo mogel uporabljati osebnega avtomobila, ki je določen za komercialne posle, vsakdo, temveč bo uporabo tega avtomobila razporejal direktor sektorja prodaje in zunanje trgovine, in le v primeru, ko tega avtomobila ne bodo rabili v tem sektorju, bo lahko direktor sektorja odločil, da
ga uporabi v druge namene in to samo strogo za službene posle, čeprav niso ti komercialne narave.
Oseba, ki mu bo zaupana uporaba osebnega avtomobila za službena potovanja, mora imeti vozniško dovoljenje in mora biti usposobljena za upravljanje zaupanega mu vozila. Usposobljenost pa ugotavlja in preiskusi vodja garaže, ali pa drug poklicni voznik, ki ga zato pooblasti vodja garaže.
S tem pravilnikom je tudi podrobno določen postopek pri evidenci uporabe osebnega avtomobila. Izjemen postopek velja za prevoz z osebnimi avtomobili v primerih obratnih nesreč, bolezni ali ob drugih nujnih primerih, ko je treba nuditi hitro pomoč. V takih primerih se uporabi vsak osebni avtomobil, ki je trenutno na razpolago.
S sprejetjem novega pravilnika bo vsekakor vpeljan določen boljši red pri uporabi osebnih avtomobilov, zlasti pa jih ne bodo mogli uporabljati tisti, ki jih ne znajo ali tisti, ki smatrajo, da osebni avto, ki je last tovarne, ni tudi njihova last, ter ravnajo zaradi tega z njim brezvestno in neodgovorno.	ej
Dopisujte v nas Ust!
EÂHC\ftie*>
3
Delovne norme
Že dalj časa smo ugotavljali, da je dosedanji pravilnik o delovnih normah, ali kot se je doslej imenoval, pravilnik o normah in akordih zastarel, in da zaradi tega zahteva določene spremembe. Že v maju leta 1967 je bila postavljena komisija, ki naj bi pripravila nov pravilnik. Ta komisija ga je sedaj pripravila in na zadnji seji upravnega odbora je bil tudi sprejet osnutek, ki bo na vpogled članom kolektiva. Ti naj dajo svoje pripombe še pred obravnavo osnutka in pred potrditvijo na delavskem svetu. O tem pravilniku bodo nedvomno razpravljali tudi sveti delovnih enot in dali svoj prispevek k dokončnemu oblikovanju osnutka.
Osnutek pravilnika o delovnih normah določa, da so delovne norme za vsa dela določena po učinku za enoto proizvoda (časovne delovne norme).
Predpogoj za določitev delovne norme pa je, da so delovni postopki za posamezne operacije ali- skupine del že vnaprej točno določeni po odgovornem tehnologu za delovni postopek. Delovna enote mora ustvariti pogoj za uvedbo norme s tem, da primerno organizira delovno mesto in ga oskrbuje s predpisanim materialom ter zagotovi potrebno varnost delavca na delovnem mestu.
Osnutek tega pravilnika tudi podrobno določa, kako se postavljajo delovne norme, ceniki del po delovnih normah, odgovornost strokovnih služb pri uvajanju in pravilni uporabi delovnih norm, pri evidenci in obračunu za delo po delovni normi, preverjanju in spremembah delovnih norm in podobno.	ej
Stanovanja še vedno pereč problem
Čeprav v naši tovarni v okviru naših možnosti gradimo in smo gradili nova stanovanja, je stanovanjski problem pri nas še vedno pereč. Naša enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami razpolaga s 55 stanovanjskimi zgradbami. Od teh stavb je 24 starih manj kot dvajset let, druge pa so bile zgrajene že prej. Nekatere so stare celo več kot 80 let. V teh stanovanjskih hišah je več kot 600 stanovanj s povprečno kvadratno površino 48,50 m2 iz česar lahko sklepamo, da so stanovanja precej tesna, ker smo mnoge stanovanjske probleme v preteklosti reševali z utesnitvijo stanovalcev.
Letos gradimo nov stolpič na Hudinji, v katerem bo dvajset
NOVO V KNJIŽNICI
—	Kostič Ž. K. — S. K. Ku-koleča: »ORGANIZACIJA PROMETA«, Zagreb 1967.
—	»PRIROČNIK O BLAGOVNEM PROMETU«, Ljubljana 1967.
—	Stock E.: »REZEPTTASCHENBUCH FÜR FARBEN, LACKE UND CHEMISCHTECHNISCHE PRODUKTE«, Stuttgart 1960.
—	Brunklaus J. H.: »INDUSTRIEOFENBAU«, Essen 1962.
—	Nègre J.: »LE SOUDAGE ÉLECTRIQUE PAR RÉSISTANCE«, Paris 1965.
stanovanj. To bodo enosobna in dvosobna stanovanja.
Težišče za graditev novih stanovanj (lokacija) je na Hudinji, kar odgovarja tudi interesom tovarne, ker je ta lokacija v bližini tovarne.
Naš zazidalni načrt na Hudinji predvideva gradnjo še dveh stolpičev — takih kot smo jih gradili doslej. Dva od teh sta že zgrajena, eden pa je — kot že rečeno — v gradnji. Tamkaj bi lahko zgradili še stolpnico s 45 stanovanji, stanovanjski blok z 80 stanovanji in samski dom. Toda to so le predvidevanja, ki ne bodo tako kmalu uresničena. Ni denarja. Z ozirom na ugodno lokacijo na Hudinji pa je naša želja, da bi tam zgradili še kakih 200 stanovanj.
Vodja naše enote za upravljanje stanovanjskih hiš je kot vedno optimist in pravi da bi s tako gradnjo lahko začeli takoj če... no ja, če bi bilo na voljo približno 12 milijonov novih dinarjev.
Menda pa bi lahko to uredili, če bi enota za upravljanje stanovanjskih hiš dobila na voljo letna sredstva iz sklada za stanovanjsko gradnjo (50 % za gradnjo stanovanj, 15 % za gradnjo stanovanj za kadre, prispevek enote — krediti in drugi vidi5. Ali ne kaže o tem nekoliko bolje razmisliti kot smo razmišljali doslej?!
em
Proslava 8. marca v obratu Tobi Bistrica
Sodelavke v obratu TOBI so se 8. marca sestale v delavskem domu v Bistrici, kjer jim je izvršni odbor sindikata pripravil proslavo in skromno zakusko. Tovarišica Ivanka Godec je spregovorila o pomenu DNEVA ŽENA in o težavah, s katerimi se srečujejo žene v vsakodnevnem življenju. Od 360 članov kolektiva tega obrata je 224 žensk. Želijo, da bi njihove probleme reševali stalno in da bi besede prešle v dejanja.
V kulturnem delu programa
je moški pevski zbor DPD SVOBODA Bistrica zapel več narodnih pesmi ,mladi tamburaši pa so zaigrali nekaj koračnic.
Po zakuski je za dobro voljo poskrbel ansambel POHORSKIH FANTOV. Prijetno pa so bile članice presenečene, ko so prejele darilo sindikata podjetja.
Iz razpoloženja na tej prireditvi je bilo očitno, koliko pomeni takšna pozornost.
Milan Robnik

OSNOVAt ZDRAVSTVENA ZAŠClI A Ml D FORMALNIMI IN STVARNIMI PRAVICAMI
Javna razprava o predlogu novega sistema osnovnega zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, je začela pred dnevi in bo predvidoma trajala do konca maja. Osnovo za to javno diskusijo, ki mora dobiti najširši pomen, so dali zvezni poslanci, člani Zveznega in Socialno-zdravstve-nega sveta Zvezne skupščine, ki so obenem sprejeli tudi besedilo navedenega zakonskega predloga.
V skupščinskem življenju že dolgo ni bilo zabeleženo toliko različnih stališč, kot v času, ko so ta dokument osvajali kot material za javno razpravo. Stvar je toliko bolj neobičajna, ker so v lanskem letu v zvezni in v republiški skupščini o tem materialu večkrat zelo žolčno razpravljali.
Največ nesporazumov je okrog osnovne zdravstvene zaščite. Še je odprto vprašanje ali bo zvezni zakon predvidel enotni obseg osnovne zdravstvene zaščite za vso državo ali bo to v pristojnosti republike. To je vsekakor eden osnovnih problemov in prav zaradi tega lahko pričakujemo, da bo v javni razpravi na ta rovaš precej resnih pripomb.
S predlogom predvidevajo možnost, da bi zvezni za-
kon lahko reguliral enoten obseg osnovne zdravstvene zaščite za vso državo. Argumentov za in proti temu predlogu je precej. Eni na primer izhajajo iz tega, da bi formalno iste pravice, ki bi jih ustvarili na nivoju federacije, ne bile iste kot pravice na nivoju republik, ker so materialne možnosti republik precej različne. Predlagajo pa, da bi zvezni zakon proklamiral samo tisti obseg varstva, s katerim ga vežejo razne mednarodne konvencije.
Tisti, ki zagovarjajo drugi predlog, pa menijo, da osnovna zdravstvena zaščita ne bi smela biti v rokah komun in republik, ampak v rokah federacije. Vprašujemo se, zakaj bi na primer, prebivalci siromašnejših komun imeli slabše zdravstveno varstvo kot pa v bolj razvitih komunah. Naposled — bolezni ne poznajo nobenih komunalnih mej. Svoje stališče, da mora biti osnovna zdravstvena zaščita enotna, je neki poslanec komentiral z besedami: »Ali lahko v slučaju vojne, damo eni komuni tanke in rakete, drugi pa metlo!«
Že samo taki primeri kažejo, da bodo razgovori prebivalcev na to temo zelo živahni in vsebinski.

= IZ D E LOV N # H ENOT
ZADOVOLJNI SMO
Ko sem si ogledal delovne prostore v obratu VII. TOBI Bistrica, sem sklenil, da je najbolje, če povprašam nekatere delavke in delavce, kako so zadovoljni z integracijo TOBI-EMO in kakšni so njihovi vtisi. V vsem obratu sem povprašal po vtisih šest delavk in enega delavca. Prednost sem dal ženam zato, ker jih je več kot polovica in ker so ravno še slavile svoj praznik 8. marec. Na Vprašanje so odgovorili:
LOKAR MAJDA, tajnica:
»Mislim, da se je precej stvari v tem času že izboljšalo. Veseli me, da smo v dobrih stikih in odnosih. Prej, ko smo pripadali EM, nismo vedeli kaj so dobri odnosi. Poleg dobrega kontakta, pa smo veseli zato, ker vidimo, da se zanimate za naš obrat in za njegovo proizvodnjo. Menim da je to kamen s katerim bomo lahko dogradili našo združitev.«
TOPLAK MARIJA, montaža grelnih teles: »Zadovoljna sem, ki so nastali po združitvi s tovarno EMO, sem zelo zadovoljna. Mislim, da moje zadovoljstvo potrjuje dejstvo, da so tudi osebni dohodki večji. Upamo, da bo tako tudi ostalo, saj mi želimo in hočemo delati. Želeli bi pa tudi, da material prihaja bolj redno, da nam ne bo treba kdaj ustaviti proizvodnjo.«
Naš novi obrat v Bistrici — obrat VII. Tobi — je obiskal sodelavec v uredništvu Emajlirca, ki nam v naslednjih prispevkih predstavlja nekatere nove člane našega kolektiva. A^eseli smo, da lahko novi obrat in člane tega kolektiva predstavimo kar v začetku sodelovanja, želimo pa, da bi nas iz obrata VIT redno obveščali kaj je novega pri njih, kako delajo in kakšne težave imajo, tako da bi naše uredništvo poleg stalnih sodelavcev' v matični tovarni pridobilo še nekaj novih dopisnikov v obratu VII.
KERLATEC ANTONIJA, montaža štedilnikov in pomivalnih omaric: »V TOBI JU delam že 14 let in vem kako težki so začetki raznih združitev. Malo nam gre teže še zato, ker nismo imeli ustreznega plana za to leto. Vendar mislim, da smo vsi zadovoljni, saj smo poleg stoodstotne plače dosegli še minimalni presežek.«
MARN ANGELA, montaža grelni teles: »Zadovoljna sem. Zavedam pa se, da je vsak začetek težak, tako tudi začetek te združitve z EMO. Je pa že boljše, saj imamo že stoodstotne plače.«
PAPEŽ ANGELA montaža štedilnikov in pomivalnih omaric:
»Lahko rečem, da je sedaj veliko bolje. Boljši so pogoji in organizacija dela. Mislim pa, je tudi disciplina že veliko boljša. Šestnajst let sem v TOBIJU in zdi se mi, da šele sedaj delamo z veseljem, ker naš obstoj ni več v nevarnosti.«
VABIČ BOGOMIR, montaža štedilnikov in pomivalnih omaric: »Dela je dovolj. Nisem še preveč zadovoljen, saj so plače še vseeno nizke. Upam, da bo tudi to kmalu urejeno in da bomo dosegli tudi željene osebne dohodke.«
HORVAT ANTONIJA, obliko-valnica: »Zadovoljna sem. Dela je dovolj. Mislim, da bo združitev uspešna in da bomo vsi zadovoljni. Menim, da je bila takšna rešitev — združitev z EMO — dobra in da se bodo kmalu pokazali uspehi.«
To so misli večine delavcev v obratu VII, čeprav sem povprašal samo nekatere. Njihov skupni imenovalec so besede zadovoljstva. Iz večine odgovorov in pogovorov z ostalimi delavci čutiti, da nad nijimi ne bdi več skrb za obstoj tovarne. Vsi želijo čimveč in kvalitetno delati, saj pričakujejo tudi višje osebne dohodke.
Konferenca samoupravljalcev v Mariboru
Zbor delovnih skupnosti skupščine občine Maribor, je v dneh 5. in 12. marca sklical konferenco samoupravljavcev. Iz obrata TOBI sta se konference udeležila predsednik sveta obrata Vili Sere in predsednik sindikalne podružnice Milan Robnik.
Prvi dan so udeleženci poslušali referat dr. Vane-hd Štiftarja, predsednika pripravljalnega odbora. Nato so se razdelili v tri skupine. Prva je obravnavala »gospodarjenje iti samoupravljanje«. druga »iz braževatije, kadre in zaposlovanje, tretja pa »medsebojne odnose in. varnost pri delu«. Drugi dan so na-vzroči na plenarni seji poslušali zaključke posameznih skupin.
Viti Sere nam je o tej konferenci dejal: »Vsekakor je pozitivno, da se pri nadaljnjem razvoju samoupravljanja iščejo nove oblike aktivnosti. Na konferenci smo ocenili dosedanjo prakso v samoupravnih odnosih. Ugotovili smo, da mora organizacija samoupravljanja zagotoviti gospodarjenje, kakor to terjata tehnologija in organizacija dela, ob upoštevanju nenehne skrbi za človeka. Odločitve morajo sprejemati na tistih ravneh organizacije proizvodnje, kjer to zahtevajo ekonomičnost, racionalnost in funkcionalnost. Posebej sta v tej zvezi pomembna vloga in pomen delovnih enot, tako v proizvodnem, poslovnem, kot samoupravnem pogledu. Menim, da bomo ugotovitve konference s pridom uporabili pri razvijanju samoupravnih odnosov tudi v našem podjetju.«
Milan Robnik
RUBRIKO IZ DELOVNIH ENOT (NA 4. IN 5. STRANI) POSVEČAMO TOKRAT V CELOTI OBRATU VII. TOBI BISTRICA.

'V
USPEŠNA AKCIJA
S tem ko sem povprašal po mnenju in vtisih delavce v obratu VII, še nisem zvedel vsega. Lahko bi rekel, da je bila to samo ena stran medalje-zdru-žitve. Da bi spoznal še drugo plat, sem moral prositi za razgovor delavce v vodstvu in predstavnike družbeno-političnih organizacij v obratu. Mojo željo sem zaupal obratovodju obrata VII, ki je brez oklevanja poklical predstavnike družbeno-političnih organizacij. Zbrali smo se v pisarni obratovodje za srednje veliko okroglo mizo in začeli pogovor. Kakor delavcem sem tudi njim zastavil vprašanje, kakšni so njihovi prvi vtisi po združitvi. Odgovorili so:
odpuščanje delovne sile in negodovanje članov obrata. Opazili smo, da je bil cilj EM likvidirati obrat s pretvezo, da nima ekonomske osnove in nismo sposobni prodre* na trg s konkurenčnimi cenami.
S tako ugotovitvijo EM se nismo mogli strinjati. Na raznih sestankih smo z izčrpnimi analizami prikazovali rentabilnost obrata. Vedno smo poudarjali, da moramo menjati organizacijo dela in da bo potrebno sprejeti perspektivni plan. Omeniti pa moram, da nismo naleteli na razumevanje, ker je bila združitev politična ne pa gospodarska. Situacija je bila čedalje hujša. Vztrajali smo, da je obrat rentabilen in da ne dovolimo odpuščanja delavcev. Od leta 1963 je obrat delal dobro in ustvaril tudi nekaj sredstev, ki pa se niso nikdar vrnila v obrat v obliki investicij. Kot sem že prej omenil, so vsi želeli propad tega delovnega obrata. Zato tudi nismo krivi, da smo imeli prav v našem obratu v preteklem letu najslabše osebne dohodko v mariborski občini. Ko pa se je začelo govoriti in je prišlo nato do združitve z EMO, smo bili vsi zadovoljni. Delavci vidijo v združitvi z EMO obstoj in perspektivo. Vsi želimo v zadovoljstvo vseh opraviti delo, ki nam ga je omogočila matična tovarna. V tej združitvi vidimo obstoj in delo tudi za jutri. Zelje vseh nas pa so, da z delom dosežemo boljše osebne dohodke, saj smo v preteklem letu, čeprav smo trdo delali, imeli samo osemdesetodstotne dohodke. Lahko rečem, da smo se že precej vpeljali. So še nekatere težave, največja med njimi je dotok materiala.
SERC VILI, (predsednik delavskega sveta): »Do letošnjega leta nisem videl svetle perspektive v tem obratu, sedaj v teh
mesecih pa je bistvena razlika. Lahko rečem, da se vodstvo v matični tovarni trudi, da ne bi imeli zastojev v proizvodnji in da je dela dovolj. Srečujemo sc še s težavami, ki jih ni mogoče takoj rešiti. Upamo pa, da bomo te probleme rešili že v aprilu. Kaj naj še rečem? Nadvse smo zadovoljni, saj nas večkrat presenetite. Naše delavke so bile presenečene in srečne, ko so dobile darilo‘za svoj praznik. Rečem vam, da se je prvič v njihovih očeh pojavila radost, ki je skrh za delo in dohodek pomaknila na stranski tir.
nemarili izobraževanje, rekreacijo in druge oblike dela. Prvi» važnejša akcija v tem letu bodo volitve. Merim, da bomo sedaj lahko govorili o pravem delavskem samot-pravi jan ju, ki smo ga prej pogrešali. Prej to ni bilo mogoče zaradi drugačne organizacije v EM.
KOVAČIČ MIHAEL, (predsednik mladinske organizacije): »Sedenji položaj je mnogo boljši. To opažamo tudi pri delu mladih. Klub mladih je organiziral plesni tečaj, v katerega smo se vključili tudi mi. Letos nameravamo razpisati mladin-
Montaža grelnih plošč
ROBNIK MILAN, (predsednik sindikata): »Mislim, da se je sindikat težko vživel v novo situacijo. Lansko leto smo bili vsi usmerjeni v prizadevanje za obstoj obrata. Navezali smo že tesne stike s sindikatom v matični tovarni. Izdelali smo okvirni plan dela. Mislim da bo s to združitvijo manj težav in se bomo lahko posvetili konkretnemu delu sindikata. Prevec smo za-
sko akcijo za ureditev športnega igrišča, sodelovati nameravamo pri volitvah in povsod, kjer nas bodo rabili in vabili.
Misli teh delavcev me niso presenetile. Pravzaprav sem jih pričakoval, saj vem, da mislijo enako kot delavci v obratu. Sem pa v teh odgovorih opazil veliko skrb za sodelovanje in za proizvodnjo. Težave, ki jih spremljajo, hočejo čimprej odpraviti in se vključiti v normalno delo, ki bo pregnalo marsikatero skrb. In prav je tako. Vsi člani obrata VII si to s svojim delom in trudom pravgotovo' zaslužijo.
—>X(	i /-\XI	£\'v'i £\>T|	I i~y<J >~\
. Tekst in posnetke v § |	setavkih iz obrata VII.	=
|	je zbral in pripravil	j|
E	Milan Breči.	~
KREUH RUDI, (obratovodja): »Z rešitvijo lanskoletne situacije sem zelo zadovoljen. Obrat je bil pred likvidacijo, ker se prejšnje vodstvo v EM Maribor ni zanimalo za težave in proizvodnjo v tem obratu. S potekom proizvodnje v letošnjih mesecih smo lahko zelo zadovoljni, čeprav zaradi poznega sklepa CDS EMO koncem lanskega leta ni bilo možno urediti vseh priprav za proizvodnjo v tekočem letu. V prvih dneh po združitvi je bilo nekaj zastojev, vendar smo v januarju dosegli vseeno nepričakovan uspeh, ki so ga omogočile službe v matični tovarni EMO. S proizvodnjo smo malo v zaostanku. To pa zaradi težav v lanskem letu in zato, ker surovinski oddelek v Tobiju v začetku ni imel dovolj surovin.«
TOFANT ANTON. (Sekr. ZK TOBI): »Preden odgovorim na vprašanje moram nanizati nekaj dejstev, ki so povzročila tako težko stanje v preteklem letu. Pcudarfti moram, da smo se vsekozi borili z vsemi silami za delo in naš obstoj. Podjetje EM, s katerim smo bili združeni prej, nam je odvzelo nekaj izdelkov, ki so bili rentabilni, v izdelavo pa so nam dali nekonjunkturne izdelke. Posledica tega je bilo
Priprava »Spiral« za grelna telesa štedilnikov v Tobiju
EÀnajfiheG
6-------------------------
Zbori volivcev in proračun
V	nedeljo, 24. marca so bili zadnji zbori volivcev, na katerih so občani razpravljali o predlogu proračuna celjske občine za letošnje leto. S tem se je končala tudi javna razprava o razdelitvi letošnjih proračunskih sredstev v občini, vsekakor najbolj zanimvia, saj gre za denar in delovne programe posameznih družbenih področij-
V	tem tednu je bila tudi redna seja zbora delovnih skupnosti celjske občinske skupščine, na kateri so ocenili gospodarski razvoj v lanskem letu ter možnosti razvoja letos.
Proti koncu meseca pa bo še seja članov obeh zborov celjske občinske skupščine, na kateri bodo med drugim sprejeli proračun za letošnje leto pa tudi razdelitev in uporabo sredstev posameznih skladov.
Zvone Dragan — politični sekretar
OBČINSKEGA KOMITEJA ZK V CELJU
V	torek, 12. marca je bila tretja seja konference občinske organizacije Zveze komunistov v Celju, ki so jo posvetili aktualnim idejno-političnim problemom skladnega družbenega razvoja gospodarstva in negospodarstva v občiin. Uvodne misli k izredno živahni razpravi, v kateri je sodelovalo blizu 20 delegatov, je imel predsednik idejno politične komisije, Boris Strohsack.
Kot v referatu in tezah za sejo konference, tako so tudi na njej opozorili, da gre za organsko povezanost gospodarstva in negospodarstva, za neločljivi sestavni del celotnega družbeno političnega življenja. In prav V tem gre tudi za vlogo delovnih ljudi, kot oblikovalcev družbenih dogovorov na področju družbenih služb.
Glede na to, da je dosedanji politični sekretar občinskega komiteja ZK v Celju, inž. Andrej Marinc, sprejel novo delovno obveznost pri CK ZK Slovenije v Ljubljani, so udeleženci tretje seje konference izvolili za novega političnega sekretarja dosedanjega organizacijskega sekretarja, Zvoneta Dragana.	-b
Kupite premog spomladi
Tudi letos je v pomladanskih mesecih nastal zastoj v prodaji premoga. To seveda ni ugodno niti za trgovino, niti za rudni-
ke. Zato so se nekateri odločili za znatne popuste, ki jih nudijo za nakup kurjave v pomladanskih mesecih. To velja tudi za »Kurivo» celjske »Kovinotehne«, ki v tem času zagotavlja nižjo ceno, hitro dobavo in v redu kvaliteto. Nakup premoga in ostale kurjave spomladi se torej bogato obrestuje. Poleg tega pa vas reši skrbi in slabe volje. Kajti jeseni se bo gotovo spet primerilo, da bo treba na premog čakati po dva ali celo tri mesece.
Tudi letos male šole
Otroci, ki bodo jeseni zares prestopili šolski prag in s' tem postali šolarji, so te dni začeli hoditi v »male šole«. Nekateri hodijo v vrtec, drugi pa v šolo, kjer so spoznali tudi že »tovarišico«, ki jih bo popeljala čez prag sveta učenosti. »Male šole«, ki smo jih v Celju prvič videli lani, so prikupna oblika priprave predšolskega otroka za začetek resnega dela v šoli. Ker se življenje predšolskega otroka bistveno razlikuje od kasnejšega, mu je ta prehod včasih težak in mučen. No, »male šole« bi mu naj pri tem pomagale. Otroci se v njih učijo risati, seznanjajo se z najrazličnejšimi materiali, življenjem, učitelji jih navajajo na koncentracijo, delo v kolektivu in podobno. Prosvetni delavci težijo za tem, da bi v male šole zajeli vse otroke, ki so se vpisali v prve razrede. Res je, da to ni obvezno, saj morajo šolnino starši sami plačati, vendar nujno. Tudi letos se je namreč pokazalo, da je med otroki, ki obiskujejo varstveno ustanovo in tistimi, ki so svoje detinstvo preživeli doma, bistvena razlika in da so otroci iz vrtcev veliko bolj prilagodljivi ter pripravljeni za vstop v šo-
lo.	V »malih šolah« pa se ta razlike precej izravnajo in jeseni je začetek za vse približno enak. To pa lajša delo tako učiteljem kot tudi otrokom.
Celje vključeno v avtomatsko telefonsko omrežje Jugoslavije
Prejšnji teden je bila na celjski pošti slovesnost ob izročitvi celjske omrežne skupine v avtomatsko telefonsko medkrajevno omrežje Jugoslavije. S tem je bilo izpolnjeno pomembno poglavje sedemletnega načrta modernizacije PTT naprav v Sloveniji, saj je izven avtomatskega omrežja ostala le še
murskosoboška skupnia.
Nova glavna avtomatska telefonska centrala v Celju je izdelek švedske tovarne Erico
son.	S tranzitno centralo v Ljubljani jo povezuje 60 visokofrekvenčnih kanalov, ki delujejo po koaksialnem kablu. Dvajset enakih kanalov povezuje glavno centralo v Celju z enako v Mariboru.
Ureditev in postavitev glavne telefonske avtomatske centrale v Celju je bila izvršena po zaslugi združevanja sredstev vseh PTT podjetij v Sloveniji, njena vključitev pa pomeni pomembno prelomnico v vzpostavljanju zvez med telefonskimi naročniki. Odslej si lahko sleherni naročnik sam vzpostavi zvezo brez posredovanja s katerim koli telefonskim naročnikom v Jugoslaviji, če je vključen v avtomatsko telefonsko omrežje. To pa je ogromna večina. Zato vključitev celjske omrežne skupine v avtomatsko telefonsko medkrajevno omrežje Jugoslavije zagotavlja sodoben in kvaliteten telefonski promet.
Na slavnosti je o teh delih in načrtih govorii direktor PTT podjetja v Celju, Edo šepec, razen tega pa tudi direktor Združenega PTT podjetja Slovenije, Jože Gerbec. Novo glavno avtomatsko telefonsko centralo pa je ob čestitki kolektivom PTT podjetij Slovenije izročil namenu podpredsednik celjske občinske skupščine, Zdravko Trogar.	-mb
Jacques Audiberti:
Iz zla se zlo rodi
V petek, 8. marca je bila premiera (peta abonmajska) igre sodobnega francoskega avtorja Jaequesa Audibertija IZ ZLA SE ZLO RODI v režiji Francija Križaja.
IZ ZLA SE ZLO RODI je pravljična igra za odrasle. Postavljena je v baročni ali pa poznogotski čas, kar pa je samo scenska metafora za sedanjost ali večnost problema, ki ga obravnava. Vse polno je namreč v igri aluzij — na primer na politiko državniških interesov pri velikih in malih, na vladanje in še kaj. Sredi dogajanja je mlado dekle, kraljična, ki postane žrtev državnih spletk. Na meji v sosedno kraljestvo, kamor se pelje, da bi se še tega dne poročila s kraljem sosednega kraljestva, prenočuje v samotni krčmi. In tukaj, v eni sami noči, v eni sami sobi se ji dogode čudne stvari. V tej noči dozori iz navadnega dekleta v ženo. To zorenje pa ubere takšno pot, kakršno ji je pripravil svet okoli nje. ki pa mu potem sama vrača milo za drago.
To bo prvo srečanje z Audi-bertijem na jugoslovanskih odrih.
VEST I I Z KOMUNE
.	-j.
Zaradi hitrega postopka — časovna stiska
Vse bolj pogosto se pojavlja, da posamezne zakonske predloge in odloke v Zvezni skupščini sprejmejo po hitrem postopku. Inicia-tor te izredne procedure je Zvezni izvršni svet. V takih primerih skupščinski odbori in sveti nimajo niti časovne niti tehnične možnosti, da opravijo neobhodne konsultacije z delovnimi organizacijami, občinskimi skupščinami, zbori volilcev, kot tudi z ostalimi volilnimi telesi, ki so jih izvolila in katerih mnenja morajo zastopati v Zvezni skupščini.
Proces hitrega postopka običajno zagovarjajo s potrebo, da se rešitev sprejme v pravem času, s potrebo zaščite odrejenih družbenih interesov in celo vrsto drugih argumentov. Februarsko zasedanje Zvezne skupščine to nazorno dokazuje. Takrat je bil hitri postopek nujen za sprejem zakona o spremembah in dopolnitvah carinske zaščite, za reguliranje medsebojnih dolgov in povpraševanja, za sprejem posebnih kvot za uvoz opreme v letu 1968, kot tudi za odložitev plačevanja anuitet za progo Sarajevo—Ploče.
Parlamentarni sistem v svetu pozna metodo hitrega postopka. Toda, v naših družbeno-ekonomskih odnosih, v katerih je Zvezna skupščina ne samo najvišji predstavniški, ampak tudi najvišji samoupravni organ, bi proces hitrega postopka moral biti zelo redek, a ne praksa, ki se iz dneva v dan širi. Kot se večkrat omenja, se poslanci znajdejo v taki situaciji, da zaradi časovne stiske ne morejo s svojimi volilnimi telesi obravnavati problema in zato njihovo glasovan je pomeni samo golo formalnost.
Zaradi tega je nujno potrebno. da se proces hitrega postopka uporabi samo takrat, kadar redni proces nikakor ne pride v obzir.
(Po Press servisu)
E^Mijpieo
Tečaj za
Na osnovi ugotovitev, da vratarji in čuvaji v našem podjetju ne poznajo dovolj svojih dolžnosti in nalog ter kompetenc v zvezi z opravljanjem svojega dela, so v splošni službi skupaj z oddelkom za izobraževanje organizirali ter izvedli tečaj v podjetju.
Organizirana sta bila dva tečaja, I. skupina - 12 tečajnikov — v času od 12. do 17. 2. 1968 in
II.	skupina — 10 tečajnikov — v času od 19. do 29. 2 .1968. Program tečaja je obsegal naslednje teme oziroma predmete:
— Poznavanje pravilnika o
vratarje
službi zavarovanja premoženja na območju tovarne EMO
-	temeljne določbe
-	organizacija službe
-	pravice in dolžnosti službe
-	posamezni členi in primeri v praksi
— Načrt zavarovanja premoženja tovarne EMO
-	opis varovanega področja
-	opis stavb
-	način, čas in dolžnosti opravljanja službe zavarovanja premoženja
-	vrste orožja in drugih tehničnih pripomočkov in sredstev s katerimi so vratarji in čuvaji
iniiiiiiiifiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiimi
| DOPISNA	OSEMLETKA 1
I	V EMO	|
-i V šolskem letu 1967/68 se je v naši delovni organizaciji = | vpisalo v prvo in drugo stopnjo dopisne osemletke 41 slu- = i šateljev. Največ slušateljev je iz emajlirnice. To so ljudje, | E ki so na delovnih mestih skupinovodij. Morali bi imeti kon- i E čano osemletko, a te nimajo. Vsem tem slušateljem, ki jih E = je 39,4 % plača celotno šolnino podjetje. Ostalim slušateljem E | — teh je 60,6% pa plača podjetje polovico šolnine, prvi in = E drugi pa morajo uspešno končati razred. Če kandidat ne bi i E uspešno opravil razreda ali pa bi odstopil, bo nosil vse stroške E S šolanja sam.	E
; Za ta sistem šolanja smo se odločili iz več razlogov. E E Na delovnih mestih bomo obdržali ljudi z delovnimi izkušnja- § E mi, nekaterim pa omogočili, da se bodo lahko prijavili za delo = E na zahtevnejših delovnih mestih. Šolanje je dopisno in slu- | E šatelji se lahko nemoteno izobražujejo, kljub troizmenskemu E E delovnemu času. Študij je skupinski, obstajata dve skupini, E | obenem pa nudimo pomoč s predavanji.
- Prvi zadovoljivi uspehi šolanja so se že pokazali. V red- = E nih rokih in uspešno polaga izpite 63,5 % slušateljev. Po- § E vprečna ocena je dobro. Glede na sedanji uspeh in prizade- | = vanje slušateljev, bodo prva spričevala podeljena v začetku | | junija.	Čj |
Miiiiiiiiiiimi!iimi!iiiiiiiriiii!iiiiiiiiiiiiiiiii)ii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiimiiiiiiii!iiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffi
in čuvaje v EMO
opremljeni in s katerimi razpolagajo med opravljanjem službe.
—	Dolžnosti in postopek vratarjev in čuvajev v slučaju elementarnih nezgod.
—	Dolžnosti v zvezi s protipožarno varnostjo
-	alarmi in obveščanje gasilcev ter vodilnih delavcev
-	plinske in električne inštalacije
-	uporaba gasilskih naprav — vaje.
—	Zavarovanje kraja kaznivega dejanja in zasledovanje sumljivih oseb.
—	Nošenje in ravnanje z orožjem
-	kdo in kdaj lahko uporablja
orožje
-	vzdrževanje in shranjevanje orožja
-	praktične vaje na strelišču.
—	HTV predpisi in varstvo pri delu.
—	Osnove računstva.
—	Splošno o telefoniji in telefoniranju s praktičnimi vajami.
Ob koncu tečaja so tečajniki opravljali ustmene in pismene izpite, povprečen dosežen uspeh je bil prav dober. Kljub temu pa nas doseženi uspehi ne smejo varati. Že sam tečaj je pokazal, da bo treba še mnogo vložiti, tako od strani vratarjev in čuvajev, kot tudi od strani merodajnih dejavnikov v podjetju, za nadaljnje izpopolnjevanje varnostne službe, da bo ta v bližini prihodnosti dosegla primerno raven znanja pri zaposlenih, za kar najbolj kvalitetno opravljanje dela na delovnih mestih, ki vendarle niso tako nepomembna, kot nekateri v podjetju radi omenjajo in žal še vedno tudi smatrajo.
Andrej Bevc — vratar II. — pri delu — Foto LT
Izobraževanje vodilnih v emajlirski delavnici
Že vsa leta nazaj je problem v emajlirski delavnici znanje delavcev in s tem v zvezi kvaliteta in produktivnost. Vzroke za stanje v emajlirnici smo iskali povsod od pogojev dela, naprav najprej. Končno smo prišli do spoznanja, da bomo mnogo teh faktorjev izločili, če bodo delavci poznali delo, tehnološki proces, pravilne gibe in bodo poučeni tudi o škodi, ki nastane zaradi slabe kvalitete. Najprej smo zato ustanovili učno delavnico za emajlirnico in začeli usposabljati delavce za različne delovna mesta. Ta akcija se je pokazala kot zelo uspešna, saj so delavci, ki so prišli iz učne
delavnice najbolj zavzeti za dobro kvaliteto. Nastala pa je vrzel in to med starejšimi nanosil-ci in delavci iz učne delavnice. Ta diferenca še ne bi bila tako kritična, če ne bi bil fond znanja o emajliranju pri delavcih iz učne delavnice večji od skupinovodij, ki vodijo dela skupine.
Zaradi nasprotij in nerazumevanja med delavci in skupino-vodji smo organizirali enomesečni tečaj za vodilne v emajlirnici. Prva skupina je obiskovala tečaj ves november 1967, druga pa ves februar 1968. Tako je šlo »skozi« intenzivno izobraževanje 15 vodilnih. Vidiki iz-
obraževanja so bili, praktična izpopolnitev načina dela, s čemer želimo doseči poenotenje dela po predpisani tehnologiji, in teoretično znanje, ki ga naj vodilna oseba osvoji. Za teoretična znanja smo predvideli najvažnejše predmete, kot so organizacija dela, tehnologijo emajliranja, napake pri emajliranju, matematika in delo z ljudmi oziroma osnove iz pravilnika o delovnih razmerjih. Zanimivo je, da so udeleženci tečaja hvaležno sprejemali podano snov in ugotavljali, da bi bilo zelo koristno, že prej organizirati takšno usposabljanje. Ob zaključku so vodilni opravljali izpit pred komisijo. Preverjanje znanja so udeleženci večidel zelo dobro prestali. razen posameznih izjem. Smatramo, da je potrebno s tako prakso nadaljevati, posebno še, ker so do takega spoznanja prišli sami udeleženci tečaja in
so zahtevali, da bi tudi njihovi nadrejeni obiskovali tak tečaj in s tem dosegli, da bodo tudi oni razumeli njihove težnje za izboljšanje postopkov.
Kakor smo rešili vprašanje usposabljanja za vodilne v emajlirnici, tako bi morali tudi najti rešitev in intenzivno izobraževati vodilne vdrugih delavnicah. Če bi vodilni delavci poznali organizacijo, bi imeli lažje delo pri uvajanju novih postopkov, dosegli bi boljšo poznavanje tehnologije in tudi kadrovskih problemov bi bilo manj.
BA
Dopisujte v Emajlirec!

DAN ŽENA V SLIKAH
Tako je bilo v društvu Ljudske tehnike ...
... med obiskovalkami iz TAM (Foto David)
!tiii!iiimmi!iiiiiiiiimi!iiiiii!inmiiiimiiiiiiiimuMiiiinmiii!ii!H!ii!i!!miii!nimiiuiiiiiiiiniiinmiHim
| Žene — sodelavke obrata VII — TOBI Bistrica, se po tej g § poti najtopleje zahvaljujemo sindikalni podružnici tovarne g = EMO, kot ljudski tehniki EMO — za poklonjeno darilo ob = g prazniku DNEVA ŽENA,	__	5
| Povedati moramo, da nas je darilo res zelo prijetno | 1 presenetilo, saj nam je v zadnjih nekaj letih naša sindikalna S g podružnica v obratu TOBI lahko prirejala le skromne za- g | kuske — žal, več ni zmogla.	;
= Še enkrat najiskrenejša hvala za izkazano pozornost! g =	Žene — sodelavke =
|	obrata VII	|
j=	,	TOBI — Bistrica §
iiuiuiiiiiiiMiiiuiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiaiis
Sodelavke - za vas
Čiščenje madežev iz tkanin
Madeži na oblekah in drugem tekstilu so navadno majhni po obsegu, zato pa tembolj vidni in neprijetni. Z običajnim pranjem ali kemičnim čiščenjem jih le težko ali pa sploh ne moremo odstraniti. Za čiščenje madežev moramo uporabljati posebna sredstva in postopke. Danes naštejmo le nekatere:
Madeže od anilinskih črnil in tininih svinčnikov na belem perilu čistimo z vinsko kislino. Čim starejši je madež tem bolj naj bo koncentrirana. Barvarsta blaga čistimo z razredčeno kislino, da ohranijo barvo. Pomaga tudi mešanica iz 1 dela špirita, 1 dela ocetne (ali citronove) kisline in iz 4 delov vode, ki ima 8C° C. Pazimo pri delu, ker je mešanica nevarna za kožo.
Madeže od apna in luga speremo z belega perila kar z vodo, iz barvarstega blaga in volne pa jih odstranimo z razredčeno ci-tronovo kislino ali limoninim so-
kom.
Madeže od katrana, kolomaza in mastnih saj na belem perilu čistimo z milom in terpentino-vim oljem. Pri barvastem blagu in volni natremo madež s svinjsko mastjo ali surovim maslom, ga namilimo, čez nekaj ur pa izperemo, menjaje vodo in ter-pentinovo olje.
Madeže — kisle — od sadja, vina, kisa in kisline izpiramo z mrzlim razredčenim amoniakom (salmiak).
Madeže od masti na belem bombažnem perilu čistimo z mi-
Objavljamo sliko kompleta jedilnih skled, ki smo jih pričeli izdelovati v minulem letu in ki so tako razveselile vse članice kolektiva, ko so po en tak komplet prejele kot darilo Sin-
lom, na barvanem blagu iz bombaža ali umetne svile z mlačno mlinico in nato previdno z bencinom ali etrom, na barvani volni z mlačno milnico ali z mrzlim, srednje močnim salmiakov-cem.
Madeže od mlečnih in jajčnih jedi ter od gnoja in krvi čistimo dokler so sveži, samo z mlačno vodo. Za čiščenje starejših madežev dodamo vodi malo salmia-kovca (amoniak).
Madeže od oljnih barv, firne-ža in smol na belem perilu čistimo s terpentinom ali špiritom, na barvarstem blagu in volni z bencinom zatem pa z milnico.
dikalne podružnice in Društva ljudske tehnike ob 8. marcu. Naj se za pozornost in domiselnost obema organizacijama po tej poti še enkrat zahvalimo.
Dadeži od plesni nastanejo na perilu, ki je dalj časa vlažno. Dokler so sveži zadostuje, da namočimo perilo v kis ali v 2 % citronovd kislino. Starejše madeže operimo z milom, dobro iz-plaknimo, nato umazano mesto belimo z vodikovim prekisom (1 del 3 % prekisa, kot ga prodajajo za grgranje in 30 do 50 delov vode). Nazadnje ga speremo še z vodo, ki vsebuje 1 % žveplene kisline in nato dobro izplaknemo. Lahko pa plesnivo mesto namočimo v razredčeno solno kislino in^ga nato dobro izpfererhb 'z vodo.1' : !
EAHcftihec____________________________________________________
Letni občni zbor tovarniškega gasilskega društva
Na občnem zboru so se kot vsako leto tudi letos zbrali člani našega gasilskega društva da pregledajo svoje delo v preteklem letu in se pogovorijo, kaj in kako bo treba delati v bodoče.
Predsednik gasilskega društva Rihard Pompe je v svojem poročilu opisal, kako pomembna je požarnovarnostna služba za podjetje. Prav v tem času, ko obravnavamo načrt temeljnega zakona o varstvu pred požari, so naši samoupravni organi in vodstvo to vprašanje večkrat obravnavali. To je tudi prav, če pomislimo kakšno vrednost predstavlja naše podjetje in koliko ljudi bi bilo brez dela, če bi se pripetila podobna nezgoda, kot se je v preteklem letu v nekaterih podjetjih. Zato je treba našo skupno imovino vesi no varovati pre dpožari, za kar pa niso dovolj samo gasilci, ampak se morajo tega zavedati tudi vsi člani kolektiva. Bo sedaj tega ni bilo in zato bo treba poostriti ukrepe proti tistim, ki namerno kršijo požarnovarnostne predpise.
O delu društva v preteklem letu je poročal komandir društva Franc Medved, ki med drugim poudarja tudi to, da delo gasilcev ni samo gašenje požarov in odklanjanje nepravilnosti, ki bi lahko požare povzročile, ampak je potrebna pomoč gasilcev tudi v času remontov za razna črpanja vode iz bazenov, varovanje pri varjenjih po obratu, prediranje kanalov in razna druga dela, ki jih je bilo v preteklem letu nič manj kot 428. To jc številka, ki pove, da dežurna služba le ni brez potrebe v podjetju kot to nekateri radi pripominjajo. S hitrimi in srčnimi posegi pri požaru in remontih prihranijo podjetju težke milijone ki opravičujejo obstoj gasilskega društva. Zelo zanimive so besede, ki jih je tovariš Medved povedal ob koncu svojega poročila in glasijo:
»Ne bi mogel trditi, da je kljub prizadevanju požarna preventiva v našem podjetju na najboljši višini, vendar sem prepričan da bomo z dobro voljo tudi to dosegli. Zavedamo se, da vodne razmere — kar zadeva požarno vodo niso zadovoljive. Zapadna stran podjetja je skoraj brez požarne vode. V primeru požara bi imeli po tej strani težave, ker bi bilo v tem primeru potrebno dovajati vodo s precej oddaljene četrti obrata. V bodoče bo treba misliti tudi na to. Toda tu se nam nehote takoj pojavi izraz »reforma«, ki nam narekuje tisoč potreb, poleg malo denarja. Spričo tega pa živimo v upanju, da bomo uspeli
z živo besedo navaditi ljudi—člane kolektiva — na požarni red in disciplino, ki bo največ prispevala k preprečevanju požarov. Bodimo prepričani, da so le ljudje tisti, ki povzročajo požare s svojo nepremišljenostjo in malomarnostjo. Ce bi se vsak
Vsako leto prireja Zveza radioamaterjev Jugoslavije tekmovanje radioamaterjev s kratkovalovnimi postajami! Ker radioamaterji tesno sodelujejo z Jugoslovansko armijo, je to tekmovanje vsako leto ob Dnevu armije. Zadnje tekmovanje je bilo 24. in 25. decembra 1967. Namen tekmovanja je, da radioamaterji pomerijo svoje sposobnosti pri delu s postajami. Naši radioamaterji so se temeljito pripravili na tekmovanje, saj so vedeli, da bo borba huda.
Zanimivi so pogoji tekmovanja. Tekmovanje traja 24 ur v treh etapah, tako da je čistega tekmovanja 16 ur. Klubska postaja mora dobiti čimveč zvez z drugimi postajami v Jugoslaviji. V zadnjem tekmovanju je bilo 500 udeležencev. Vsak si je želel dobiti čimveč zvez, zato je bil uspešnejši tisti, ki je bil bolj sposoben in imel boljšo primopredajno postajo. Pri takih tekmovanjih ni navijačev, sodniki pa so brezkompromisni, ko pregledujejo dnevnike o vzpostavljenih zvezah.
Naši radioamaterji so dosegli prvo mesto. Da je to lep uspeh, lahko vidimo iz podatka, da je tekmovalo 166 postaj in skoraj 500 amaterjev. Izračun pokaže, da so vsake 2 minute in 23 sekund vzpostavili po eno zvezo. To je res fizični napor, saj moraš 16 ur aktivno poslušati in vzpostavljati telegrafske zveze.
državljan ravnal po požarnovarnostnih napotkih, bi bila škoda-ki bi jo povzročili požari zelo skromna. Tak opa smo med letom imeli priliko prebrati, da je zgorelo eno najmodernejših in največjih skladišč v Pločah, da je v Beogradu do tal pogorela
Na postaji so delali Drago Gra-benšek, Drago Koštomaj in Emil Boštjančič. Hkrati s prvim mestom so priborili klubu prehodni pokal, pokal v trajno last in zastavico. Ne gre toliko za nagrade kot za priznanje našemu klubu v jugoslovanskem merilu. Prehodni pokal bo potrebno osvojiti še trikrat, da ga bomo dobili v trajno last kluba. Radioklub iz Novega Sada je pokal dvakrat že osvojil, pri zadnjem tekmovanju pa so naši radioamaterji pokal rešili, tako da možnost tekmovanja za pokal še obstoja. Radioamaterji iz Novega Sada so bili namreč drugi. Če bi uspeli biti prvi, bi imeli
tovarna, prav tako velika tovarna drugje v Srbiji itd. Samo ti požari so veljali našo skupnost več deset milijard SD. Kaj vse bi lahko zgradili za ta denar, tako pa so ga upepelili, ker niso upoštevali požarnih predpisov.«
Po poročilih na občnem zboru so razpravljali predvsem o tem kako bi bilo možno s čimmanjši-mi stroški izboljšati požarnovarnostno prevetivo. Gasilci menijo, da bi bilo treba iti v akcija skupaj s strokovnim kadrom in vodstvom podjetja, ki pa žal premalo sodeluje z gasilci, že nekaj let nazaj, pa tudi letos na gasilskem občnem zboru pogrešajo tovariše iz vodstva podjetja in predstavnike samoupravnih organov, čeprav bi si morda prav ti lahko prihranili precej sedenja na sejah, če bi se predhodno pogovorili s člani gasilskega društva o njihovem delu ter dobili jasno sliko in pogled v delo, ki ga gasilci opravljajo. Verjetno tako tudi ne bi prišlo do razprave, če so gasilci pri nas potrebni ali ne.
EŽ
v Jugoslaviji
veliko slavje. Lahko torej čestitamo k uspehu radioamaterjev v imenu vseh članov kolektiva in posebno članov Ljudske tehnike!
Hkrati obveščamo vse člane radiokluba in Ljudske tehnike, da so v radioklubu tečaji iz ra-diotehnike za začetnike in nadaljevalni tečaji. Pravtako je v teku telegrafski tečaj. Vse, ki jih ta dejavnost zanima vabimo, da se oglasijo v klubu na Mariborski cesti 76/a — v stolpnici za radiotehniko — in v klubskih prostorih na Titovem trgu 1 za telegrafiste ob torkih in petkih od 17. ure dalje.
Zadovoljni s pokalom
Med občnim zborom gasilcev ..,	Foto LT
Radioklub dosegel prvo mesto
Sma^ihe<>
Potovanje od Celja do Bistrice
V prvi pomladanski soboti sem se na celjski avtobusni postaji »vselil« v moderen avtobus mariborskega avtobusnega prometa. Po nekaj minutah čakanja na postaji smo se počasi odpeljali po prašnih in luknja-vih celjskih ulicah, mimo Ce-leie. Hitro smo bili ob tovarni EMO, ki sem jo z lahkim nasmehom pozdravil in ji zaželel mnogo resnega dela to soboto. Spanec me je začel preganjati v toplem avtobusu. Edina sreča, da je ustavljal skoraj za vsako malo večjo hruško, kajti drugače bi prav gotovo prespal Maribor. Ponovno, danes že neštetokrat, sem v snu slišal sprevodnikov glas:	»Hoče«!
Zavpije in doda, »Izstop«. Druga beseda me je popolnoma vrgla iz sanj in vesel sem je bil. Bližal sem se Mariboru in svojemu cilju. Pogled sem usmeril skozi avtobusna stekla ob cesto, po kateri smo se vozili. Toda glej! Ob cesti pred novim mostom čez Dravo sem opazoval velike reklamne panoje za centrifuge in električne štedilnike z napisom: PROIZVAJA EM TOBI. Postal sem zmeden. Naj se vrnem? Sem se začel vpraševati. Jaz grem v EMO TOBI, tu pa nazorno piše, da ni EMO TOBI, ampak da je EM TOBI. Me bodo v tovarni EM napodili, ko bom želel pogledati naš Tobi? Maribor! Beseda me je vrgla iz razmišljanja. Hitro sem pograbil stvari, ki sem jih vzel s sabo in se nerodno skobacal iz avtobusa. Pogledi na vse strani sončnega Maribora in zastavljeno prvo vprašanje prvemu Mariborčanu, ki sem ga srečal: »Kje stoji avtobus in kdaj odpelje za Bistrico«, je bilo prvo
kar sem napravil po izstopu iz avtobusa. Na vprašanje sem dobil odgovor starejšega možaka, da avtobus stoji na številki 14 in da odpelje ob deseti uri in deset minut. Torej še pet minut časa, sem si na tihem dejal, ko sem pogledal na svojo uro. Sklenil sem, da bom avtobus kar počakal. Točno je pripeljal. »Sto dinarjev«, mi je zazvenelo v ušesih, ko sem delal, »eno za Bistrico«. Plačam in se pomaknem k sedežu v zadnjem delu avtobusa. Po hitri in »gugajoči« vožnji sem prispel v Bistrico. Pred Bistrico pa sem spet doživel presenečenje. Smerokaz z napisom EM TOBI z veliko in lepo rdečo puščico se je šopiril ob cesti. Spet se me je polastil dvom in pomislil sem, da sta mogoče v bližni Maribora dva Tobi ja ali pa EMO noče spremeniti naslova. Mogoče je tako bolj prav. Če bo kdaj kupec kupil slabši izdelek ne bo kriv EMO ampak EM.
Po vsem prijetnem in neprijetnem sem izstopil na postajališču Bistrica. Kot na dlani so se mi pokazale zgradbe obrata VII. Vratarja, ki me je ustavil, sem prosil, naj me spusti v obrat. Povedal sem mu, kdo sem, odkod sem in da iščem vtise o obratu VII. Omehčal se je in poklical ob-ratovodjo, ki me je potem vodil po obratu.
Hodila sva dolgo, kot da bi hodila po neki zelo veliki tovarni. Gor, dol, gor, tako je potekala najina pot, To pa zato, ker je skoraj polovica obrata v prvem nadstropju. To so najbrž naredili zato, ker nimajo tako velikega upravnega po-
llI9lflillllllllljlllilllIliiIllllilimlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllirilllllIlillllllIIIIIIillIilll!lliinmi!li!ll!lllllli!l!lll!l!!!li
NISO ZADOVOLJNI | S SKLEPOM UO |
Svet poslovne enote prodaje in zunanje trgovine je na = § zadnji seji med drugim razpravljal tudi o osebnih dohodkih | = za mesec januar. Razprava je zajela sklep upravnega odbora H = sprejet na 13. izredni seji v februarju leto. O tem sklepu § | upravnega odbora je predvideno, da bo veliko odstopanje = | v višini realizacije in dohodka med posameznimi meseci v = = letu 1968. Zaradi tega je letni izračun v okviru postavljenega I = cenika, v posameznih mesecih pa se izplačila gibljejo enako- i § merno v višini S9% gibljivega dela, vzporedno s planiranim | = gibljivim delom, ki so ga dosegale tudi proizvodne enote v = | letu 1967.	|
V zvezi s tem so sklenili, da bodo vložili pritožbo na = = upravni odbor proti temu sklepu ker je po njihovem mnenju = = — kot pravijo — nevzdržen z ozirom na ugodnejše poslovne i = rezultate v mesecu februarju nasproti januarju ter je delitev g = osebnih dohodkov po tem sklepu destimulativna in neopra- | = vičljiva.	g
iTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiim
slopja kot mi, pa lahko vsaj tako delijo delavce na tiste gor in tiste dol (Tega nisem zvedel pri njih). Precej sem se pogovarjal z delavci, ki so v precejšnji meri zadovoljni z združitvijo. Niso pa bile zadovoljne ženske, ker se ni hotel nihče od tistih, ki so prinesli darila za 8. marec udeležiti njihove proslave. Čeprav so bile z darilom zelo zadovoljne in srečne. Res škoda, da so jim moški še ta dan, s tem ko se niso hoteli udeležiti njihove proslave, po-
kvarili dan. No malo je res nerodno, je pa tudi res da ima leto 365 dni in da bo gotovo še kak dan, ko bodo lahko dale svojo »korbco« tudi ženske. Točno ob dveh sem se poslovil od obrata. Hotel sem oditi na avtobus, pa sem srečal znanca, ki sta me z veseljem potegnila do Celja. Tako se mi je končalo moje 140 km dolgo potovanje od Celja do Bistrice in nazaj. Doma sem ugotovil, da je samo en Tobi, zaradi nepaz-Ijviosti pa dva »lastnika.«
i
V	vsaki številki Emajlirca bomo skušali do poletja opo- f zoriti na kakšno prijetno in ne predrago letovišče. Vi pa boste *. morda eno med temi izbrali za letošnji dopust.
KAM \A DOPUST? IZBIRAMO ZA VAS
V	pripravah za letošnji odmor bo naša splošna služba
poleg informacij o počitniškem domu v Crikvenici posredo- < vala članom kolektiva tudi podatke o drugih letoviščih, ob < morju, jezerih in v hribih. Cene penzionov niso visoke, saj * so od 15,00 do 35.00 N-din, kar je seveda odvisno od urejenosti hotela in pomembnosti turističnega kraja.	\
Veekend hišica v Poreču ...
Naše delo bo toliko lažje, ker smo v stalnem stiku z IZLETNIKOM Celje, ki nudi letovalcem mnogo ugodnosti pri potovanjih in letovanju.
Dovolite, da vam tokrat predstavimo avtocamp in weekend naselje Poreč:
Če se odločite za avtocamp plačate 0,50 N-din turistične takse dnevno. Poleg tega pa nosite stroške taks za šotor in vozilo.
V weekend naselju stane prenočišče po mesecih: maj in oktober	15,00 N-din
julij in avgust	29,00 N-din
junij in september	17,75
Otroci do 7 let imajo 30 % popust, če uporabljajo svoje ležišče. In kakšne so weekend hišice? Lahko bi rekli — čudovite. Enodružinska weekend hišica sestoji iz: kopalnice, predsobe, niše, spalnice in terase. Veččlanska družina lahko koristi weekend hišico ki ima: dve sobi, dnevno sobo, nišo, predsobo, kopalnico in WC.
Vse weekend hišice so vborovih gozdičkih, na lepi legi in v neposredni bližini morja.
i
s
J
\
\
i»
\
EMUjftKeo
11
AKCIJA
»HOBOTNICA«
(Nadalj. iz prejšnje številke) Levo in
desno so štrlele v morje razvejane skale, tik pred nami so se dvigali proti nebu strmi previsi, porastli z nežnim zelenjem, spodaj pa se je širila skalovita ravnica, med čermi posuta z drobnim okroglim kamenjem. Voda je bila bistra kot studenčnica, in, kot sem kasneje ugotovil, v globini pet do osem metrov skoro sladka, da sem jo lahko pil, kar priča o sladkih izvirih na dnu.
Pravo lepoto pa smo odkrili šele pod vodo. Obala pod gladino je bila izrazito slikovita in lepa; obdana je bila z najrazličnejšo favno in floro v vseh mogočih oblikah in barvah. Nedaleč od zaliva sem odkril v globini treh do šestih metrov tri votline zaprtega tipa, od katerih je ena segala vsaj kakih dvajset metrov globoko v obrežje. Sončni žarki so vanjo prodirali pod rahlim kotom in se na svetleči peščini pred vhodom odbijali poševno proti
Zadnji pozdrav kameri — naj živi snemanje!
stropu, da je bila vsa votlina nežno osvetljena in je v svojih rdečih, oranžnih, rumenih, zelenih, modrih in rjavih odtenkih bila podobna nekakšnemu vhodu v paradiž. Pozabil sem, da bi moral naloviti nekaj rib za kosilo in samo občudoval okolje. Zlezel sem v votlino, se opekel na nekem ožigalkarju, zbodel na črnem ježku, toda v takem veličastnem trenutku so se mi zdele te bolečine neznatne in nekje daleč — v drugem svetu. Žal mi je bilo samo, da nismo imeli s seboj snemalne kamere.
Ko sem se z bornim plenom vračal v bazo, je mojo pozornost pritegnila skala v obliki gobe, katere klobuk gleda ob oseki v celoti iz morja. Morje se že leta in leta zaganja v to čer, ki je morala biti nekoč kompaktna. Spod-: jo rr”"h”.r> razžirajo sol, polži, školjke in
rastlinstvo, zgoraj pa jo eroziv-na moč morja počasi načenja s svojimi ostrimi zobmi — valovi in jo spreminja v čer, kamor ne more več stopiti bosa človeška noga. Toda izgleda, da je moč teh zob vseeno šibkejša
od neprekinjenega delovanja sil pod gladino, o čemer zgovorno pričata klobuk nad gladino in pecelj, ki bo sčasoma postal tako tanek, da se bo klobuk ob kaki večji burji odlomil in zgrmel na dno. Kdaj se dovršila ta zgodba? Morda ga vez eno leto ne bo več tam, morda čez dve, morda bo kljuboval še deset ali dvajset let počasnemu vendar gotovemu koncu! Preklinjal sem policijo, ker nam je prepovedala snemanje.
Tudi drugi so danes manj lovili in se bolj predali občudovanju zadnjih trenutkov morskega vzdušja in okolja, ki je bilo ta zadnji dan res izredno. Celo »Gentleman v morju« je danes podaljšal čas kopanja in pustil kuharijo bolj ob strani.
—	Saj se boste kmalu, na žalost, doma najedli na civiliziran način opečenih šniclov, — se je opravičil.
—	Nikar ne bodi skromen, — smo ga pohvalili. — Tako dišeče opečenega mesa, kakor si ga ti znal pripravili, prav gotovo ne bomo kmalu jedli. —
Od žaliva smo se ločili s težkim srcem in temu primemo šele proti večeru pripluli v matično pristanišče. Po večerji
smo se ob telskori in vinu še »uradno« poslovili od morja, »kapitana« in njegove barke, njegove soproge in od vonja po olivah ter v srcu želeli, da bi leto dni kmalu preteklo.
POT VODI DOMOV
9.	7., nedelja. Spali smo malo dlje, ker smo imeli včeraj zvečer v »Toš konoba baru« poslovilni večer, razen tega pa smo si morali odpočiti za potovanje. Po zajtrku smo zložili opremo v avtomobile in krenili proti Šilu na trajekt. Morje v kanalu je bilo malce nemirno, vendar smo ob 12. uri srečno prispeli v Crikvenico. Tu smo se ustavili za dobro uro, da se pred dolgim in napornim potovanjem še zadnjič okrepčamo.
Z Valterjem sva stopila v prvo restavracijo. Za »šankom« so dominirale štiri točajke ali vsaj nekaj podobnega. Dve sta prebirali neke tuje modne revije, drugi dve pa sta se vzajemno masirali. Za naju se nobena od njih — vsaj očitno ne — ni zmenila.
—	Dobra gospa, — sem se obrnil k prvi. — Ali pri vas tudi strežete? —
—	Dobri gospod, — je odvrnila. — Bog vam grehe odpusti, saj jaz vam jih ne bom. Ali res mislite, da smo tukaj ob morju sužnji turizma? —
Povej mi, o preljubi bog, če nisem po pravici zdvomil nad
gostinstvom? In preklinjal sem ga in kradel čas gostincem in si želel boljših časov. Potem sem se obrnil k drugima dvema in ju vprašal če potrebujeta maserja.
—	Vi me prav gotovo ne bi znali dobro zmasirati. —
—	V tem se motite, dobra gospa, sem ji ugovarjal. — Kajti sem poklicni maser vojne bolnice v Rimskih Toplicah. —
Potem smo se lep čas pogovarjali o fizioterapiji in točajke bi me skoraj nagovorile, da bi se kmalu res spoprijel z novo obliko športa — z masažo. Na jogurt, ki sva ga naročila že ob prihodu, so, razen naju, vse pozabile, dokler nisem podal uradne urgence. Najstarejša se kar ni mogla ločiti od fizioterapije.
—	Marica! — je razočarano vzkliknila. — Daj dva jogurta s pecivom! —
—	Ana-Maria! — je prenesla le-ta zapoved dalje. — Blokiraj dva jogurta s pecivom! —
—	Evo ti Milice, posluži one lavove! —
In vendar je minilo še kakih pet minut, preden sta ta dva »lavova« zagledala svoj jogurt.
Med potjo nas je zajela bur-ja s strahotnim nalivom, vendar je potovanje minilo brez nezgod, najbrž po čudežnem naključju, kajti vsakih nekaj kilometrov smo srečali ob cesti razbito vozilo. Naša »perfekcija avtomobilske industrije« — fičko — nam je zopet zakuhala, da se je za nami kadilo kakor izpod kopit splašenih mustangov, ki bežijo preko »Adobe-Flat« puščave in smo vsled tega tik pred ciljem še enkrat padli v roke policiji. No! Ob pol osmih zvečer smo vendarle zagledali klubske prostore in z žalostjo v srcu za nedoločen čas spravili opremo.
—	Ne morem verjeti, da smo že doma, — je dejal Veliki lovec. — Bilo je čudovito! —
— Prelepo, da bi moglo dolgo trajati, — je pripomnil Snajpe-rist.
Pot vodi domov
KONEC
O akciji »Hobotnica« nam je napisal Emil Spec, član kolektiva izvoza, ki je za objavljanje prispeval tudi nekaj posnetkov. Del posnetkov pa je dal uredništvu na voljo Tone Krebs.

SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE 1968
Kot vsako leto bodo tudi letos
naše športne ekipe tekmovale na sindikalnih športnih igrah. V preteklem letu smo na tem področju dosegli v ekipnem plasmaju 1. mesto in prehodni pokal. Naši športniki so ob prevzemu pokala obljubili, da bodo to trofejo obdržali. Upamo, da bo njihova obljuba izpolnjena. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da za takšen uspeh ni potrebna samo volja in prizadevnost tekmovalcev, temveč je važno tudi razumevanje in podpora vseh družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in društev, pa tudi celotnega kolektiva.
Vsem ekipam želimo čim več uspeha na tekmovalnih poljih.
Porgram sindikalnih športnih iger je sestavljen na osnovi dosedanjih izkušenj in predlogov športnih referatov sindikalnih podružnic ter obravnavan na skupnem razgovoru s predsedniki komisij za športno rekreacijo pri sindikalnih podružnicah. V posameznih mesecih bodo organizirana naslednja tekmovanja:
Marec: namizni tenis: (dve ligi, ekipe sestavljajo trije tekmovalci).
Priporočamo predhodna interna tekmovanja v delovnih organizacijah.
April: namizni tenis: (turnir za starejše člane in ženske);
Nogomet (I. in II. kvalitetna liga, tekmujejo samo neaktivni igralci).
Maj: nogomet: (nadaljevanje tekmovanja);
Nogomet: (nadaljevanje tekmovanj starejših članov);
Odbojka: (tekmovanje v ligi);
Odbojka: (turnir za starejše člane in ženske)
Streljanje:	(tekmovanje za
vse kategorije).
Junij:	nadaljevanje tekmo-
vanj.
Julij: plavanje (za vse kategorije predhodna interna tekmovanja v delovnih organizacijah).
Tekmovalni pohod po poteh I. celjske čete (poseben razpis).
Zaključek I. dela SŠI.
September: atletika (tek na 60 m, met krogle, skok v daljino), predhodna interna tekmovanja v delovnih organizacijah.
Oktober: rokomet (tekmovanje v ligi).
Mali nogomet: (2—3 lige odvisno od števila ekip).
November: kegljanje (vse kategorije, predhodni treningi in interna tekmovanja v delovnih organizacijah).
December—januar:	smučanje
—vse kategorije.
Jidcbcoifrke, vesti
NOVI ČLANI KOLEKTIVA:
Iz JLA so se vrnili: POGAClČ Ivan — emajlirnica, JEZOVŠEK Jože — emajlirnica, KRAJNC Milan — emajlirnica, NOVAK Drago — surovinski oddelek, ELER Alojz — radiatorski oddelek, KOSMAČ Anton — surovinski oddelek, GAŠPERLIN Silvo — orodjarna, PEVEC Alojzij — topilnica, KOZOLE Franc — surovinski oddelek, KROPEČ Štefan — emajlirnica, PEČNIK Anton — surovinski oddelek, BOŽlCKO Ivan — emajlirnica, MACUR Ivan — surovinski oddelek, ZORKO Jože — emajlirnica, KOTNIK Srečko — surovinski oddelek, JAZBINSEK Ivan — emajlirnica, BREŽNIK Milan — surovinski oddelek, PETERNEL Franjo — orodjarna, KOLAR Alfonz — surovinski oddelek, MAJCEN Matevž — surovinski oddelek. SKOBERNE Franc — surovinski oddelek, ŠKRUBEJ Ivan — surovinski oddelek, ŠROT Edvard — uslužbenec, ROZMAN Franc — emajlirnica. Med nami vam želimo obilo delovnih uspehov in prijetno počutje.
IZSTOPILI:
ŠKREBLIN Vekoslav — samovoljno, MERNIK Franc — samovoljno, SAJOVIC Anton — upokojen. FIJACKO Edvard — potek pogodbe, CVETREŽNIK Alojz — disciplinski odpust,
m FILM FILM
KINO UNION:
Od 29. do 1. 4. - »MURIETA« — ameriški barvni film.
Od 2. do 4. 4. - »TOLPA AL KAPONA« — angleški film.
KINO METROPOL:
Od 1. do 3. 4. — »ZID« — francoski film.
Od 4. do 7. 4. - »TRIJE NA KAVČU« — ameriški barvni film.
od 8. do io. 4. - »Črni OPAT« — zah. nemški film.
KINO DOM:
Od 27. do 31. 3. - »DIAMANTI V BILJARDU« - francoski barvni film.
Od 1. do 3. 4. - »BATERFI-ELD 8« — ameriški barvni film.
Od 4. do 7. 4. - »SMRTNI ŽARKI DR. MABUSEA« - zahodno nemški film.
CRNKOVIČ Slavko — sporazumno. SEVER Janez - JLA. ŽNIDAR Franc — JLA, KERŠ Anton
-	JLA, MANSUTI Jože - JLA, KOMPLET Ivan - JLA, JAN-ClC Dušan - JLA, PLATOVŠEK Rudi - JLA. ŠPAN Stanko -JLA, ARNŠEK Franc - JLA, DOŠLER Jože - JLA, PILKO Leopold — JLA, KOšTOMAJ Franc - JLA, POTOČNIK Mirko - JLA, JEKL Drago - JLA, PANIČ Ivan - JLA, KNEZ Dušan — JLA, KARLATEC Franc
-	JLA. PAJTLER Vinko - JLA, PODJAVORŠEK Ivan - JLA, ZUPANC Janez — inv. upokojen, ILlC Molosav - JLA, KAC Ivan
-	JLA, ZUPANC Kost j a - JLA, NAREKS Branko - JLA, CILENŠEK Marjan — sporazumno, PUŠNIK Marjan - JLA, LINHART Jože - JLA, REBERNIK Jože — invalidsko upokojen, NOVAK Egon — sporazumno, REBERŠAK Albin — upokojen, BRECL Milan — potek pogodbe, MAJETlC Karlo — inv. upokojen, GALUF Milena — sporazumno, BRGLEZ Doroteja — sporazumno, KOPITAR Zorisla-va — samovoljno, ULAMEC Ljudmila — umrla, VREČKO Olga — sporazumno, GORIŠEK Frančiška — inval. upokojena, KVARTIC Marija — sporazumno, AHTIK Alojzija — samovoljno, VODUŠEK Štefanija — inv. upokojena.
POROČILI SO SE:
ŽUMER Vida - REPINA, LAMPRET Franc, STROPNIK Vladimir, MEH Ivana — STROPNIK. ODER Ivana - KRAJNC, Krajnc Ivan, LEŠEK Veronika
-	VRBOVŠEK, KOŠTOMAJ Ivana - NOVAK, PUŠNIK Ciril, POVH Veronika - KOŠTOMAJ, AHTIK Bogomir, KOŠTOMAJ Karl. Vso srečo na novi življenjski poti!
PISMA
♦
Ekonomski enoti II in sindikalnemu odboru se za denarno pomoč ob moji bolezni najis-kreneje zahvaljujem.
Lado Kvas
Oglasi
Novo garažo pri Samopostrežni trgovini Merx na Dečkovi cesti zamenjam za garažo na Otoku. Informacije v uredništvu Emajlirca — tel. št. 240.
Ugodno prodam magnetofon znamke Grunding (v trgovini velja precej več kot 2000 N-di-narjev) za 1600 N-dinarjev, z dvema trakovoma. Vprašajte ha
tel.	št. 204.
Poceni prodam globok in športni voziček — temnomodra barva. Vprašajte Sumrak Rudi, emajlirnica.
VAŠ AVTOMOBIL ZAŠČITIM PRED KOROZIJO. Naslov v
uredništvu.
V neposredni bližini Braslovč na hribčku v Podvr-hu so naprodaj naslednje nepremičnine:
7 arov vinske trte,
11 arov gozdička,
11 arov njive in 69.45 arov travnika, po zelo ugodni ceni.
Poizvedbe v PODVRHU št. 92, pri Braslovčah.
OBVESTILO
Obveščamo vse, ki imajo vrtove in ostale, ki se zanje zanimajo, da bomo razdeljevali parcele ob 15. uri na
—	Krožni poti, Delavska cesta, Gologrančevo zemljišče 28. 3.
1968.
—	Pokopališki cesti 29. 3 1968.
—	Dobrovi 30. 3. 1968.

Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk dvakrat mesečno v nakladi 4800 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: Eva Orač, dr. Franc Zupančič, Emil Jejčič, Peter Videnšek, Jože Zidanšek, Mirko Breznik in Vili Korošec. Glavni in odgovorni urednik Eva Orač. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 240. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje
Ob smrti
LJUDMILE ULAMEC
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje, vence in nam ob teh hudih trenutkih stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo tovarni EMO, godbi, govorniku, sindikatu za nudeno denarno pomoč, duhovniku in vsem ostalim.
Žalujoči: mati, sinova Dušan in Marjan ter hčerka Ljudmila