V mrežah greha 24 16. Ko se je dan razprave približal, se je napetost v zavodu s. Benigne stopnjevala do najvišje stopnje. Sestra, Alojzija, gojenke in varovanke so dan za dnem molile za srečen konec. Vsem se je zdelo, da so ravno tako prizadete ko Štefan sam in mati, ki je sedaj tudi bila med njimi. Zadeva jih je tembolj zanimala, ker je Alojzija kot Kellvjeva tipkarica pri njej sodelovala. Mati in Alojzija sta vsak dan prisostvovali razpravi. Vsak dan sta šli že navsezgodaj, da sta si preskrbeli sedeže. Potem sta dolge ure'sedeli druga ob drugi in z napeto pozornostjo sledili vsemu, kar sta videli in slišali. Prvi dan sta hlastno opazovali obraz sodnika Harrisa, v nadi, da morda zasledita na njem vsaj najmanjši znak usmiljenosti. Alojziji se je zdelo, da je ta častitljivi delivec pravice kuštravih las, nabranih obrvi, ki so senčile velike oči, in dvojne brade, ki se je stiskala med trd ovratnik, podoben nagačeni sovi. Na njegovem obrazu ni bilo niti ene črtice, ki bi pričala o kaki sočutnosti. Obrazi porotnikov so dajali še manj upanja na usmiljenost. Vsi so bili mrki, brezčutni in človeku se je dozdevalo, da se ne bi spremenili, četudi bi bilo treba izreči smrtno obsodbo nad lastno materjo. Stefan in njegov zagovornik sta sedela čisto spredaj za majhno mizo. Alojzija je vedela, koliko se je Kelly zadnji čas trudil in je često izrekla zanj kako kratko molitvico, da bi mogel razviti vse svoje zmožnosti, ko bo nastopil kot zagovornik. In ona je bila edina med zbranimi, ki je vedela, kako važen dokaz je dobil Kelly od tistega zdravnika, ki je zadnji govoril s Kazimirom. Pet minut pred pričetkom razprave so se odprla stranska vrata in na pragu se je pojavil Skanlon s sladkim smehljajem na obrazu. Z igralsko kretnjo se je obrnil in priklonil osebi, ki mu je sledila. V naslednjem trenutku je vstopila Nina, opiraje se na Skanlonovega mladega pisarja. Fant ji je nekaj zašepetal, nakar se je nekam izzivalno nasmehnila. »To bolj daje videz poroke kakor sodnijske razprave,« je tiho pripomnila Alojzija. Štefanova mati je močno stisnila ustnice in ni spregovorila. Nina je imela na sebi tesno plavo obleko in klobuk s peresom, ki je pri vsakem gibu glave veselo pokimavalo. Alozija je z začudenjem ugotovila, da Ninin pojav ni nikakor v soglasju z grozno neusmiljenostjo, s katero je izvršila umor. »Ta Nina,« je razmišljala v sebi, »je obenem odvratna in privlačna. Prava zloba. Zdi se, da so ženske, ki jih vodijo samo nagoni. Kar storijo, je za nje vedno dobro. Če jim zaradi dejanj preti zlo, skušajo prepričati svet, da niso storile nič slabega, o gotovih dejanjih pa sploh nočejo vedeti, da so jih storile. Taka je tudi Nina. Umorila je Kazimira, a ker se boji posledic, je vso krivdo zvrnila na šte-«ko zavoha plen, se je odločno postavil zoper njega, fana. Morda si je dopovedala, da je res nedolžna inJker je med obema zagovornikoma njega smatral za J3 Štefan izvršil grozni zločin.« Razprava je že tri dni trajala. Skanlon se je na vss načine trudil, da bi ovrgel dokaze, ki so obremenjevali njegovo varovanko. Najbolj se je bcril zoper tisto zaniazano, zmečkano kuverto, ki je nanjo umirajoči Kazimir napisal besede: »Nina Mateskas, od tvoje roke zadet bom moral umreti. Povejte Stanislavu. Pisano v petek zevečer. Jaz Kaz. Pav ...« V dvorani je zavladala smrtna tišina, ko je litvanski tolmač prestavil te besede. Vse oči so bile obmjene v Nino. Obtoženka je z dvoumnim smehIjajem vračala te poglede. Skanlon je odločno ugovarjal temu, da bi te besede sodišče vzelo za dokaz. S povečalnim steklom je gledal pisavo in medtem majal z glavo, kakor da bi hotel izraziti, da se iz teh besed ne da nič določiti. Nato je začel trdo izpraševati tolmača. »Ali morete dokazati, da je to Kazimirova pisava? Da ali ne? Ali to ni spretna potvorba? Kje ste se usposobili za tolmača? In kje ste študirali? Na kaki srednji šoli? Ah, tako? Niste obiskovali Erednje šole? Hm, hm, hm. . .« Tolraača so Skanlonova vprašanja zmedla in razjarila. Umolknil je in ni hotel odgovarjati. Skanlon se je zraagoslavno obrnil k predsedniku razprave in porotnikom. i Skanlonu je vkljub vsej premetenosti trda| predla. Državni prardnik. ki je bil podoben zveri, bolj nevarnega. Neizkušenega Kellyja je zaenkrat pri roiru pustil. Zoper Štefana dosedaj še ni bilo dokazov. Ninino ime pa se je venomer ponavljalo. Če je Stanislav izpovedal, da mu je Kazimir pred smrtjo razločno povedal, da ga je Nina zvabila k smreki, inu zakrila oei z robcem in nato večkrat ustreliia nanj. Žepni robec, dva samokresa, britev, kuverta so bili na mizi rasstavljeni in so močno ogrožali Ninino prostost in življenje. Zoi3er Štefana je Stanislav samo eno stvar izpovedal. Pod prisego ie izjavil, da mu je Kazimir na vprasanje: ,AJi je še kdo bil tam?' odgovoril: ,Štefan Kmicic. Nina j- bila pa ponoči in zjutraj.' Mati je vsa obupana poslušala to izpoved. Alojzija pa je upala, da bo zdravnikova izpoved odtehtala Stanislavovo. On je Kazimira tik pred smrtjo izpraševal. Stavil mu je sledeča vprašanja: ,Kako veste, da vas je Kraicic ustrelil, ko ste sami rekli, da je stai za vašo glavo. Ali ste ga videli?' Kazimir je odgovoril: ,Ne, a Nina je tako rekla.' K starki se je sklonila in jo tolažila. ter zagotavljala, da bo zdravmik, ki je zadnji govoril s Kazimirom, drugače pričal. Nadaljevanje razprave so odložili na naslednji dan. Ko je Alojzija naslednjega dne v spremstvu Štefanove matere stopila v dvorano, je takoj opazila, da vlada med množico precejšnja razburjeoost. Kelly je bil nekam pobit. Državni pravdnik je trdo hodil sem ter tja in grizel konec svinčnika. Sodnik je bil podoben razdraženi stari sovi, ki so jo nenadoma potegnili iz temne luknje na svetlo. Samo Skanlon je bil na videz miren. Prvi se je oglasil državni pravdnik. \z njegovih besed je občinstvo kmalu izvedelo, kaj se je zgodilo. »Jutranji list« je priobčil neko pisrno, ki je bilo naslovljeno na Nino in njenega zagovornika Skanlona. V pismu je Nini nekdo s smrtjo zapretil, če ne bo priznala, da je samo ona ubila Kazimira. Litvansko pismo je bilo tako sestavljeno, kakor da bi ga bilo pisalo neko tajno društvo, ki je v njem tudi Štefan bil včlanjen. Državni pravdnik je z gromkim glasom obsodil Skanlona, ker je pismo dal objaviti. Dokazoval je, da je to postopanje bilo protizakonito in je imelo namen, javno mnenje pridobiti za obtoženko in vplivati na sodni zbor. Omenil je tudi možnost in verjetnost, da je pismo zlobna potvorba. Svoj govor je končal z besedami: »Ta razprava stane državo dvajset tisoč dolarjev, a ni dovedla do najmanjšega uspeha. Po vsem tem, kar se je zgodilo, se pred tem porotniškim zborom ne more nadaljevati, zaradi tega zahtevam, da se prekine ter obravnavata pri naslednjem porotniškem zasedanju. Za gospoda odvetnika Skanlona pa zahtevam ukor zaradi njegovega neprimernega postopanja.« Sodišče je ugodilo zahtevi državnega pravdnika in razpravo za nedoločen čas odložilo. 17. Po neuspeli razpravi so Štefana prepeijali iz po iicijskega zapora v državno jetnišnico. Jetnik se za spremembo ni zmenil. Že nekaj tednov sem je bil za vse otopel. Ob spominu na potek razprave mu je vse bolj upadel pogum. Zdelo se mu je, da se je vse zaklelo zoper njega. V ubijajoči enoličnosti je mineval teden za tednora. Edina sprememba v enoličnosti so bili Alojzijini obiski. Njej se je štefan srnilil, zaradi tega ga je večkrat obiskala. Ob koncu marca je Štefan doznal, da se bo na daljevanje razprave začelo 5. aprila. Ta vest ga je vzdramila iz otopelcsti. Kellyjeva zagotovila, da stvar zanj dobro stoji, so mu vlivala pogum in upanje. Dan razprave je napočil. Sodna dvorana je nudila skoraj isto sliko kakor pri prvi razpravi, samo porotniki so bili drugi. Borba med državnim pravdnikom, Skanlonom in Kellyjem se je takoj od začetka zaostrila. Državni pravdnik je oba obsojenca hotel spraviti na vislice. Mirno, ironično je govoril in se nikdar ni razburil. Dokazal je, da je pisava na ovitku Kazimirova. Dokazal je tudi, da je Nina vedela, kje ima Kasimir svoj samokres. In nazadnje je dokazal, da je v so- boto po prvem streljanju v Seligmanovi zastavljalnici kupila še en samokres. Seligman je Nino spoznal, in sicer tem boij, ker je nosila prstan, ki je bil kupljen v njegovi trgovini. Prstan je tudi med razpravo imela na roki. Trgovec je pri zasliševanju ponovil razgovor z Nino. Najprej ga je vprašala, kako je treba sprožiti. Potem: »Ali so krogle dovolj velike? Ali morejo usmrtiti človeka?« On jo je vprašaL: »Ali hočete koga ustreliti?« — nakar je odgovorila: »O, ne, samo zoper vlomilce ga bom rabila.« Za Seligmanom -so bile zaslišane priče, ki so Nino in Štefana videle v soboto zjutraj. Med temi sta bili trgovka Pakensen in babica Dugan. Za temi je prišla na vrsto neka dvanajstletna deklica, ki je izpovedala, da je Nino videla v petek zvečer na poti proti smreki. Ona je bila na travniku in je nabirala cvetlice za sestro, ki je imela naslednji dan obletnico rojstva. Nina je hitela. Spotoma se je za hip ustavila in iz nogavice potegnila neki svetel predmet. Njej se je zdelo, da je bil nož. Skanlon je začel križem-kražem izpraševati deklico. Iz žepa je potegnil žensko podveznico, jo tresel pred dekletovimi očmi in zavpil: »To si videla, kajne? Gospodična si je popravIjala nogavico, to je vse.« Deklica je zajokala in rekla, da ne ve. Štefan je sedel na robu stola in nestrpno čakal na trenutek, ko bo tudi on mogel govoriti. Do sedaj Se ni imel posebnegra vvoi™ zr strah. Kazimirova medla izpoved je bil edini dokaz zoper njega, a ta izpoved po Kellyjevem zagotovilu ne bo važna, ker jo bc zdravnik ovrgel. Državni pravdnik je za enkrat napadal samo Nino. Morda zato, ker je čutil, da bo imel s Štefanom lažji posel in je zaradi tega predvsem hotel doseči, da bi Nino obremenil. Štefan je šele deveti dan razprave prišel v večjo nevarnost. Ta dan je bjla Ninina mati zaslišana. Starka je govorila v slabi angleščini. Povedala je, da je Nini branila prijateljstvo s Štefanom in želela, da bi hči vzela Kazimira. Mnogo je izdala za hčerino izobrazbo in ni hotela, da bi se poročila s človekom, ki nima premoženja in primernega zaslužka. Nekega večera je celo rekla Štefanu: ,Če bo Nina dobila otroka in vi ne boste imeli zaslužka, ali naj jaz skrbim za vse tri?' Štefan se je razburil in zavpil: ,Ce Nina postane Kazimirova žena, ga bom plehnil ko zajca.' »O!« je začudeno vzkliknil Skanlon. »Tako je rekel? Ali ste prav slišali?« »Tako je rekel! Še sedaj mi zvenijo njegove besede v ušesih.« »Ali je obstojal med Kazimiroin in Štefanom kak spor?« je dalje izpraševal odvetnik. »Da. Zaradi Nine sta se nenehoma prepirala. Nekaj dni pred umorom sta se pri vhodu v hišo sprla. Štefan je v jezi vpil: .Pustite pri miru Nino, sicer bo Kaztmir nesrečno končal.' Dobro sem si zapomnila te besede.« »Ali je Štefan rekel to?« »Da, Štefan.« Nato je Skanlon pokazal materi kuverto in vprašal: »Je to Kazimirova pisava?« »Ne! Ni podobna njegovi pisavi.« Skanlonu se je tajalo srce od zadovoljnosti. »Kako veste, da to ni njegova pisava? Ali ste kdaj videli njegovo pisavo?« »Seveda. Često. Nino je učil litvansko pisati. Oh, Kazimir je bil dober človek!« »Dovolj!« Mati se je vrnila na svoj prostor. »Nina Mateskas!« je zaklical zapisnikar. Obtoženka je vstala in se nekam izzivalno ozrla po sodnem zboru in poslušalcih. Štefan je vzdrhtel. Sedaj bo spet slišal Ninin glas. Nagnil se je naprej, usta odprl, kakor da bi hotel prositi. V srcu mu je za hip vzplamtelo upanje, da bo Nina skesano priznala, da je samo ona kriva in mu bo s tem vrnila prostost. Toda že prve Ninine besede so vzele upanje. Obtoženka je ravnodušno odgovarjala na vprašanja, ki jih je z očetovsko nežnostjo stavljal Skanlon. Štefan in Kazimir sta se prepirala, kakor je že mati povedala. Tudi to je res, da je Štefan zapretil Kazimiru, in sicer ne le enkrat, marveč najmanj dvakrat. Na odvetnikovo vprašanje, ali je Štefan vedel, kje ima Kazimir samokres, je odvrnila: »Seveda je vedel. Nekega dne se je potikal okrog hiše in ko je mati odšla od doma, je šel v Kazimirovo sobo in ko je videl, da kovčeg ni zaprt, ga je odprl. ,Rad bi videl, kaj ima ta norec v kovčegu,' je dejal in vzel iz njega samokres. Jaz sem mu rekla: ,Štefan, daj nazaj samokres, jaz se bojim orožja!' Štefan se je smejal in položil samokres v kovčeg.« »Sedaj pa povejte, kako je bil izvršen umor.4 »V petek po obedu sem se namenila v najbližnjo pristavo, da bi kupila belice. Na ulici sem srečala Kazimira. Vprašal me je, kam grem. Ko sem mu povedala, se je ponudil za spremljevalca. Med živahnim pogovorom sva prišla iz mesta. Kazimir se je takrat slučajno obrnil in zagledal moža, ki je Sel za nama. ,Kdo je ta mož, ki nama sledi?' je vprašal. Nato sem se tudi jaz obrnila in videla, da je hitel za nama mlad mož, s suknjo na roki. Bil je Šteftm Kmicic. Ali je šel za nama ali po kakih drugih opravkih, ne vem. Nisem se menila zanj in sem tudi Kazimiru rekla, naj ga pusti. Zavila sva v gozd in pri smreki sedla, da bi se nekoliko ohladila, ker sva bila razgreta. Tam sva sedela kake pol ure. Kazimir je spočetka bil miren, čez čas pa je začel siliti vame: najprej me je lovil za roke, potem pa se je nagnil k meni in me je hotel objeti. Jaz sem se mu iztrgala. Vstala sem in hotela zbežati. V tistem trenutku so počili streli. Najprej sem otrpnila <od groze. (Dalje sletU)