D 2. oS VlHABj GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LESNA SLOVENJ GRADEC — GOZDARSTVO IN LESNA INDUSTRIJA R. O. V___________________________________________________________________________________________________J LETO XXIŠTEVILKA 1 JANUAR 1989 POŠTNINA PLAČANA Ob novem letu 1989 Spet je koledarsko leto naokrog, spet delamo obračune za leto, ki se je izteklo in razmišljamo ter kujemo načrte za novo leto, v katerega smo vstopili. Pogoji življenja in gospodarjenja so se v naši družbi v preteklem letu še naprej zaostrovali in to se je seveda odražalo na položaju gospodarstva in tudi posameznih organizacij združenega dela. Mi v Lesni s poslovanjem v letu 1988 ne moremo biti posebej zadovoljni, čeprav je do polletja kazalo zelo dobro. Po majskih ukrepih ZIS pa so nas začele siromašiti obresti, ki so zaradi visoke inflacije izredno poskočile in je mesečna obrestna mera bila nekajkrat tudi čez 20 %. Ustavljati se je začela prodaja naših izdelkov in dober poslovni rezultat na koncu leta je tako splaval po vodi. Pomembno pa je, da nam je kljub vsemu v preteklem letu porasel obseg proizvodnje, porasla produktivnost dela in da smo uspeli močno povečati izvoz. Ta je bil v primerjavi z letom 1987 kar za 50 % večji in je znašal okrog 15 milij. dolarjev. Tako izvoz realno postaja ena od naših ključnih poslovnih usmeritev, na kateri lahko gradimo svojo perspektivo. V družbi je dozorelo spoznanje, da je iz globoke gospodarske in politične krize mogoče samo z zelo radikalno družbeno reformo, katere sestavina so reforma ekonomskega sistema, političnega sistema in vloge ZK v družbi. Proces teh reform je že stekel. Z ustavnimi spremembami na področju ekonomske ureditve so ustvarjeni pogoji za delovanje ekonomskih in tržnih zakonitosti ter za takšno organiziranje gospodarstva, ki bo prilagojeno tem zakonitostim ter zahtevam sodobnega znanstveno-tehno-loškega razvoja. Zakon o združenem delu je nadomestil nov zakon o podjetjih. Za nas je, glede na dosedanjo organizacijo, zlasti pomembna novost, da TOZD nima več z ustavo in zakonom določenih pravic, temveč ima samo tiste pravice in obveznosti, ki so določene v statutu podjetja. S tem niso izključeni glavni razlogi in motivi za organiziranje delavcev v TOZD ali druge oblike delovnega organiziranja v podjetju, temveč nasprotno, dane so vse osnove za to, da se delavci znotraj podjetja samostojno organizirajo na tisti način, ki bo omogočal doseganje čimboljših poslovnih rezultatov. Zakon postavlja torej delovno organizacijo za glavni in osnovni subjekt tržnega poslovanja, TOZD pa nima več statusa pravne osebe, ampak je lahko samo oblika v notranji organizaciji podjetja. Poslovodni odbor je že pred tedni predlagal delavskemu svetu poslovno in ■% razvojno koncepcijo delovne organiza-, cije v teh novih, ekonomsko vse bolj zaostrenih pogojih poslovanja. Skupaj z Zavodom za organizacijo poslovanja iz Ljubljane pa je pripravil na podlagi novega zakona tudi predlog nove organizacije delovne organizacije. V tem predlogu ostaja pravno najbolj odprta dilema, kaj bo z bodočo organiziranostjo naših kmetov kooperantov, povezanih v TOK. V poslovodnem odboru in strokovnih službah smo mnenja, da bi to predlagano reorganizacijo morali izpeljati že do polletja. Pa ne zaradi zakona, ki nam za to daje več časa, ampak pred- vsem zaradi nas samih, ker moramo v zaostrenih poslovnih razmerah postati čim hitreje mnogo bolj racionalni in poslovno učinkoviti, kot smo bili doslej. Naša osnovna poslovna slabost je, poleg pomanjkanja lastnega denarja, bila in ostala mnogo premajhna realizacija in ustvarjeni dohodek na zaposlenega. Z drugačno, mnogo racionalnejšo in učinkovitejšo poslovno strukturo moramo ta efekt bistveno povečati. Čaka nas torej zelo razgibano leto. Uresničevanje vseh teh nalog, ki izhajajo iz naše poslovne strategije in nujne reorganizacije, bo nedvomno sprožilo tudi mnoge medsebojne napetosti in konflikte. Zal se temu ni mogoče izogniti. Od strpnosti in razumnosti nas vseh pa bo odvisno, kako jih bomo reševali, kakšne bodo njihove dimenzije in seveda že zlasti to, kakšen bo naš poslovni rezultat ter materialni položaj članov našega kolektiva na kraju leta 1989. Vsem delavcem in kmetom kooperantom želim v novem letu veliko osebne sreče in delovnih uspehov pri našem skupnem delu. Predsednik PO Lesne Mitja Horvat GOSPODARJENJE POSLOVNA POLITIKA LESNE ZA LETO 1989 I. UVOD Ob upoštevanju doseženega stanja, obstoječe infrastrukture, proizvodnega potenciala obeh dejavnosti, znanja ter pogojev in možnosti razvoja v letu 1989, s to poslovno politiko kot planskim aktom usmerjamo poslovanje tako, da bomo lahko realizirali usmeritve iz že sprejete »strategije LESNE«. V planih za leto 1989 bomo upoštevali trenutno veljavno zakonodajo in notranje akte delovne organizacije. Vrednostne plane bomo izdelali na osnovi zatečenih cenovnih razmerij v mesecu decembru — brez vgrajene inflacije. Vrednostne plane bomo kvartalno korigirali glede na cenovna gibanja in uradno ugotovljeno inflacijo po kvartalih leta. Po sprejetih spremembah v samoupravni in poslovni organiziranosti Lesne in po sprejetih spremembah zakonodaje bomo poslovno politiko in plane za leto 1989 rebalansirali. II. GLOBALNE USMERITVE 1. Gozdarstvo Obseg proizvodnje bomo planirali na osnovi gozdnogospodarskega načrta območja, zmanjšanega za 6 % zaradi umiranja gozdov (neto sečnja: iglavci 205 700 m3, listavci 22 800 m3 skupaj 228 500 m3). Gospodarjenje z gozdovi bomo usmerjali tako, da bodo ohranjali trajnost vseh funkcij gozda in s tem ohranjali večnamensko vlogo gozda. Proizvodnjo bomo prilagajali planirani dinamiki z namenom, da zmanjšamo količine zalog na skladiščih; da zagotavljamo kvaliteto gozdnih sortimentov in zmanjšamo stroške skladiščne manipulacije. V ta namen bomo izdali operativne plane za družbeni in zasebni sektor. V gozdni proizvodnji bomo dosledno izdelali in uporabljali gozdnogojitvene in sečno-spravilne načrte. Uvajali bomo sodobne tehnologije in skrbeli za sprotno posodabljanje. Domačo porabo v ZS za potrebe gozdarstva in gospodinjstva bomo urejali na osnovi preteklih let; 9900 m3 iglavcev in 8300 m3 listavcev skupno 18200 m3. Na osnovi dolgoročnih pogodb z zadrugami dobijo kmetijske zadruge 1100 m3 iglavcev na panju iz sečenj družbenega sektorja. Zaradi znižanja sečenj in spremenjene sortimentne strukture bo zmanjšan delež hlodovine. Ob spremembi zakonodaje o sprostitvah prometa prodaje gozdnih sortimentov lastnikov gozdov bomo izdelali rebalans razporeditve gozdnih sortimentov. Težišče gozdnogojitvenih vlaganj predstavlja nega gozdov. Obvezna osnova za biološka vlaganja so gozdnogospodarski načrti. Z detaljnimi gozdnogojitvenimi načrti po objektih moramo v družbenem sektorju opraviti najmanj 70 %, v zasebnem sektorju pa 50 % vseh gozdnogojitvenih del. Stopnja zbiranja sredstev za biološka vlaganja bo za družbeni in zasebni sektor 17% prodajne vrednosti lesa. V zasebnem sektorju bo delež sredstev za biološka vlaganja zaradi pokrivanja domače porabe višji za 1,5 %. Pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi bomo za večje sodelovanje motivirali gozdne posestnike s konkurenčnimi odkupnimi cenami, z vključevanjem posestnikov v izvajanje gozdnogojitvenih del in z usposabljanjem lastnikov gozdov za dela v gozdu. Na mehaniziranih skladiščih bomo oblovino lupili, krojili in sortirali. Po dogovoru s kmeti bomo odkupovali beljeno hlodovino in jim za opravljeno delo priznali 40 % cene skladiščne manipulacije na mehaniziranih skladiščih. Dosledno bomo izpolnjevali sprejete obveze pri oddaji gozdnih sortimentov potrošnikom v okviru sklenjenih letnih pogodb po načelih tržnega gospodarjenja. Strojno spravilo gozdnih sortimentov bodo tozdi gozdarstva opravljali z lastno spravilno mehanizacijo in vključevali kooperante. Prevoze gozdnih sortimentov bo za potrebe TOZD in TOK opravljal TOZD Transport in servisi, prav tako bo vzdrževal spravilno mehanizacijo in drugo opremo. V prevoze bomo vključevali zasebne prevoznike s ciljem, da zmanjšamo stroške prevoza. TOZD in TOK bodo tuje prevoznike najemali po dogovoru s TOZD Transport in servisi. TOZD Transport in servisi se bo usposobil tudi za preventivne in izredne preglede tovornih vozil v skladu z novimi predpisi. Zaradi pomanjkanja sredstev bomo v izgradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic vlagali manj, kot smo načrtovali v srednjeročnem planu in tudi manj kot v preteklem letu. Za vzdrževanje gozdnih prometnic je nujno zagotoviti potrebna sredstva in vključevati tudi druge koristnike cest. Proučiti je potrebno možnosti prenosa gozdnih cest, ki imajo pretežno javni značaj na občinske SKIS. Prav tako je potrebno proučiti organizacijo vzdrževanja gozdnih prometnk: v zasebnem sektorju v okviru gravitacijskih interesnih skupnosti in pri tem vključevati gozdne posestnike za redna vzdrževalna dela. Zaradi zmanjšanja obsega novih gradenj bomo v I. četrtletju 1989 pripravili predlog reorganizacije gradbene dejavnosti. Skupaj s kmetijskimi organizacijami, občinskimi ŠKIS in ostalimi koristniki cest bomo pokrivali stroške zimskega vzdrževanja cest tako, da bomo 50 % stroškov pokrivali TOZD in TOK gozdarstva, ostalo pa uporabniki cest v območju. Prizadevati si moramo tudi za tako delitev stroškov rednega in investicijskega vzdrževanja cest. Z lastnimi razpoložljivimi sredstvi bomo zagotavljali samo enostavno gozdno in tehnično reprodukcijo ter skrbeli za skrbno in racionalno vzdrževanje gozdov in tehničnih naložb. Z vlaganji v transportne in gradbeno mehanizacijo bomo nadomeščali in posodabljali obstoječo opremo in postopoma iz- 2 ■ V I H A R N I K boljševali njihovo iztrošenost. Nadaljevali bomo z razvojem in proizvodnjo gozdarskih žičnic, smučarskih vlečnic, gozdarskega traktorja, nadgradnje kamionov, kamionskih prikolic za prevoz gozdnih sortimentov in opremo traktorjev za delo v gozdu. V tekoči politiki in racionalnem poslovanju bomo ukrepali tako, da bomo dosegli čim boljše poslovne rezultate in osebne dohodke. Cilj je, da bodo rezultati in osebni dohodki nad povprečjem gozdarstva Slovenije. Za potrebna obratna sredstva bomo skrbeli z lastnimi sredstvi in le v skrajnem primeru s krediti. S ciljem dobrega gospodarjenja bomo skrbeli za stalno likvidnost in zniževali stroške nabave ter izbirali najugodneše dobavitelje. Pravilno bomo kadrovali in strokovno izpopolnjevali vse delavce ter tako dosegali načrtovane cilje. Z organizacijo dela, z uvajanjem novih tehnologij in zaščitnimi sredstvi bomo skrbeli za večjo varnost in humanizacijo dela. Pospeševali bomo razvojno, raziskovalno in inventivno delo lastnih strokovnjakov in v to dejavnost vključevali zunanje inštitucije. V letu 1989 bomo skupaj z gozdarskimi in drugimi raziskovalnimi inštitucijami nadaljevali raziskave o problemih umiranja gozdov in gospodarjenja v takih pogoji. 2. Lesarstvo Poslovanje lesne industrije Lesne je tržno usmerjeno, kar pomeni, da pri določanju naših proizvodnih programov in poslovnih dejavnikov izhajamo iz zahtev tržišča, te zahteve se spreminjajo in so vedno višje, zato se jim moramo nenehno prilagajati. Da bi lahko zagotovili socialno varnost zaposlenih na daljše časovno obdobje, bomo: — povečali proizvodnjo za 15 % ob enakem številu zaposlenih, vso povečano proizvodnjo bomo usmerili v izvoz zaradi dolgotrajnejše stagnacije prodaje na domačem trgu. Večji obseg proizvodnje in realno rast celotnega prihodka in dohodka bomo dosegli z rastjo produktivnosti dela, in jo bomo merili s fizičnimi kot vrednostnimi kazalci na posameznega delavca v celotni Lesni, z novimi naložbami; z razvojem kooperantskih odnosov in povečanja obsega proizvodnje z vključevanjem kooperantov pri izpopolnjevanju naših proizvodnih načrtov; — uvajali novosti v obstoječe proizvodne programe in na trg nudili nove proizvode. Osnovna naloga vodilnih in strokovnih kadrov mora biti razvoj, inventivnost in kreativnost, saj od nas to zahteva tržišče. V letu 1989 se moramo usmeriti v naslednje programe: — namenski razrez na žagah z možnostjo dodatnih faz obdelave (sušenje, skobljanje, prikrojevanje ...) in primerno sortiranje ter krojenje žaganega lesa v finalnih tozdih, — finalizacijo oplemenitenih ivernih plošč, — prehod v še višji kvalitetni in cenovni razred vratnih kril in podbojev, — finalizacijo furniranih plošč, — v izdelke iz masivnega lesa smreke (profili, lamelna vrata, fronte, plošče), — sedežne garniture in vzmetnice višjega cenovnega razreda in vzmetnice višjega cenovnega razreda in individualnih naročil. Poleg uvajanja novih izdelkov moramo hkrati načrtno opuščati proizvode, ki so ekonomsko in tehniško neinteresan-tni. Razvojno dejavnost lastnih strokovnjakov bomo dopolnjevali s sodelovanjem s tehnološko naprednejšimi partnerji in z ustreznimi znanstveno raziskovalnimi in drugimi strokovnimi institucijami; — skrbeli za dvig kakovosti ponujenih izdelkov ter celotnega poslovanja in sodelovanja s kupci, zato mora biti vse, kar je vezano na celovito kakovost v odnosih z našimi poslovnimi partnerji, osnovna trajna in zavestna naloga vseh delavcev v Lesni. Sprotno bomo spremljali kvaliteto izdelkov in jo usklajevali z zahtevami kupcev in standarda. Pri investiranju v osnovna sredstva bodo imele prednost naložbe v prenovo in modernizacijo naše tehnološke opreme, ki zagotavljajo večji obseg proizvodnje, izboljšujejo kvaliteto izdelkov in pocenjujejo proizvodnjo. 3. Trženje V letu 1989 pričakujemo težji plasma naših izdelkov na domačem trgu kot v preteklem letu. Zato moramo na domačem trgu nadaljevati s procesom sprememb prodajnih poti. Poleg utrjevanja poslovnega sodelovanja s trgovskimi organizacijami in s polnim aktiviranjem lastne maloprodajne mreže (devet trgovin), inženiringa in velikega števila potniške mreže moramo vsaj toliko povečati naš tržni delež na domačem trgu, za kolikor bo realno padla skupna prodaja. Preko lastnih prodajnih poti do končnih porabnikov moramo plasirati vsaj 50 % naše proizvodnje stavbnega pohištva. Vso povečano proizvodnjo moramo usmeriti v izvoz tako, da bo v strukturi celotne prodaje predstavljal 33 % oz. 21,5 milijonov $, kar predstavlja 70% povečanje glede na preteklo leto. Na konvertibilno tržišče bomo plasirali 90% celotnega izvoza. Za nastop na tujih trgih bomo koristili že uvedene tuje prodajne poti in iskali nove. Razmerje med neposrednim in posrednim izvozom moramo spremeniti v prid neposrednega izvoza tako, da bo ta predstavljal 40-50 % celotnega izvoza. Take cilje bomo lahko dosegli z novimi proizvodnimi programi, povečano poslovnostjo, cenovno konkurenčnostjo, prodajo preko lastne podjetniške dejavnosti v tujini in z razvojem dolgoročnih proizvodnih kooperacij. Na nabavnem področju bomo poskušali nemoteno oskrbovati proizvodnjo. Skrbeli bomo za stroškovno in cenovno racionalno nabavo. Nabavno službo bomo izpopolnili tako, da bodo nabavni referenti zadovoljevali potrebo proizvodnih obratov. Istočasno bomo s sklepanjem letnih pogodb za osnovne materiale dosegli nabavne bonitete velikega odjemalca. Koeficient obračanja zalog materialov moramo izboljšati za 20 %. 4. Kadri in produktivnost bomo težili k zmanjšanju števila zaposlenosti. Povečan obseg proizvodnje moramo dosegati pretežno z rastjo produktivnosti dela vseh zaposlenih v Lesni. Večjo produktivnost bomo dosegli s postopnim prerazporejanjem delavcev iz režije v neposredno proizvodnjo, s povečano produktivnostjo v neposredni proizvodnji in z novimi naložbami. V »strategiji Lesne« je podana opredelitev možnega prihranka ljudi v režijskih službah in njihova prerazporeditev v neposredno proizvodnjo. — zmanjšanje »upravne režije« po pr. 12 % 47 ljudi — zmanjšanje proizvodne režije 5 % 26 ljudi — večja produktivnost neposrednih del 5 % 57 ljudi — nove naložbe 75 ljudi skupaj: 205 ljudi Tako število neposrednih delavcev potrebujemo iz sedanjih normativov za planiran povečan obseg proizvodnje. Vsaka služba oz. organizacijska enota mora predlog prerazporeditve delavcev iz režije v proizvodnjo konkretizirati glede na kvalifikacijsko strukturo oz. izobrazbo in nagnjenja vsakega posameznika. Prerazporejene delavce bomo dodatno izobrazili in ustrezno prekvalificirali. Večjo produktivnost na neposrednih delih bomo lahko dosegli z zmanjšanjem plačanih režijskih ur neposrednih delavcev (zmanjšanje bolezni, režijskih ur zaradi zastojev v proizvodnji ...), s sistematskim pristopom k odpravljanju vseh okoliščin, ki zavirajo večjo proizvodnjo in s temeljitimi analizami dodatnih časov pri postavljenih normah. Z uveljavljanjem kadrovsko informacijskih sistemov na nivoju delovne organizacije imamo večje možnosti za učinkovitejše izvajanje kadrovske politike, neglede na tozdovske meje. Dosledno bomo uresničevali sklepe na področju kadrovanja in izobraževanja, ki jih je sprejel delavski svet delovne organizacije. Delavcev brez ustrezne izobrazbe ne bomo zaposlovali. Nadalje si bomo prizadevali, da dvignemo dejansko izobrazbeno raven delavcev. Načrtno bomo izobraževali perma- viharnik« 3 nentno in funkcionalno. Nenehno izobraževanje je nuja in mora postati pravica in dolžnost vseh delavcev Lesne. Vztrajno bomo izvajali dolgoročno in načrtno štipendijsko politiko. Da bi dosegli čim večji izobrazbeni učinek in hitrejšo vključitev pripravnikov v delovni proces, jih bomo vključevali v razne oblike strokovnega in timskega dela, po končanem pripravništu jim bomo omogočili, da se nadalje strokovno izobražujejo. Prizadevali si bomo tudi, da bomo zaposlovali pripravnike pretežno za nedoločen čas. 5. Finančno področje Za Lesno predstavljajo izposojena kratkoročna sredstva še vedno zelo veliko breme. Zato moramo z učinkovitejšim poslovanjem postopoma doseči pretežno lastno financiranje. V ta namen moramo tekoče spremljati stroške v vseh delih našega proizvodnega poslovnega procesa in čim hitreje obračati sredstva. Vlaganje v osnovna sredstva v tehnološko prenovo in posodabljanje morajo biti iz tega razloga skrajno gospodarno in se predvsesm realizirati na podlagi ugodnih domačih in tujih kreditnih aranžmajev. Zato bomo težili k izboljšanemu samofinanciranju do op-timuma (vrednost kazalca lj: — s povečanjem trajnih virov z vlaganjem zasebnega kapitala in partnerjev iz tujine, — z zniževanjem vseh vrst zalog in hitrejšim obračanjem vseh sredstev, — z nadaljevanjem politike in načina investiranja iz leta 1988. Kratkoročne obveznosti bomo uskladili s kratkoročnimi sredstvi: — s proizvodnimi programi, za katere bomo na trgu dosegli bistveno boljše plačilne pogoje, — s selektivnim pristopom izbire naših kupcev in dobaviteljev, — z izrednimi prodajnimi aktivnostmi (prodaja za gotovino s popustom v lastnih prodajalnah in dajanjem kasaskon-ta kupcem), — z doslednim in ažurnim obračunom in izterjavo zamudnih obresti kupcev, ki se ne držijo pogodbenih rokov. III. MEDSEBOJNI ODNOSI V gospodarski dejavnosti bomo na celotnem gozdnogospodarskem območju zagotavljali enake prodajne cene na gozdni cesti. Prevozne stroške v območju do dogovorjenih oddajnih mest bomo pokrivali gozdarski TOZD in TOK, stroške podaljšanih prevozov bodo pokrivali porabniki gozdnih sorti-mentov. Prevzemi in prodaja lesa je po kvalitetnih razredih za DS in ZS. Odkupne cene gozdnih sortimentov od lastnikov gozdov bomo oblikovali enotno v celotnem gozdnogospodarskem območju in jih sproti spremljali in usklajevali s prodajnimi cenami. Odkupne cene gozdnih sortimentov bomo oblikovali tako, da bo delež odkupne cene v prodajni ceni 65 % na oddajnem mestu. Od tega deleža bodo kmetje solidarno pokrivali stroške prevozov do oddajnih mest, del stroškov skladiščne manipulacije in stroške biološke amortizacije od lastne porabe gozdnih sortimentov. Iz preostanka 35 °/o bomo pokrivali stroške za biološka vlaganja in stroške gospodarjenja, ki vsebujejo vzdrževanje in novo gradnjo prometnic in stroške poslovanja TOK. Kontinuirano dobavo lesa iz zasebnega sektorja bomo urejali z odkupnimi cenami, 15-dnevnimi plačilnimi roki, tedenskim zaključkom oddajnic od kmetov in tedenskim fakturiranjem porabnikom lesa. Zaradi enakopravnega položaja kmetov bomo vsem kmetom za prodane količine rezanega lesa in gozdnih sortimentov izven dogovorov z TOK obračunavali stroške gospodarjenja. Cene prevoznih stroškov bomo uskladili s cenami prevozov v SRS. Cena skladiščne manipulacije gozdnih sortimentov bo enaka za vsa mehanizirana skladišča. Ceno skladiščne manipulacije in deleža pokrivanja stroškov bomo opredelili po izdelani detaljni analizi stanja na skladišču CLS in pri tem upoštevali, daje lupljenje strošek gozdarstva; krojenje in sortiranje pa strošek porabnikov lesa. Gozdarstvo bo dobavilo žagam 105 000 m3 hlodovine iglavcev po tržnih pogojih. Glede na ekonomski interes žag lahko gozdarstvo dobavi še 3000 m3 drogov. S Tovarno ivernih plošč se bomo mesečno dogovarjali o količinah, ki znašajo okoli 1400 m3 (vseh sortimentov in lesnih ostankov). Pri dogovarjanju bomo upoštevali pogoje tržnega gospodarjenja. Žage bodo oskrbovale finalne tozde z žaganim lesom iglavcev v ustreznih kvalitetah in dimenzijah. V okviru DO bomo izdelali bilanco razpoložljivih lesnih ostankov in jih razporejali v dogovorjeno porabo. Ta bilanca bo sestavni del letnega plana. Glede na interesantnost proizvodnih programov bomo izvozne izdelke grupirali glede na maksimalni možni izpad dohodka, ki se pokriva preko interne devizne premije. Viri internih stimulacij za izvoz so zbrana sredstva na osnovi porabe deviznih sredstev v DO in izven nje. Višino internih stimulacij za izvoz in višino interne devizne premije za porabljene devize bomo opredelili na uvozno-izvozni komisiji na nivoju DO. Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo bomo oblikovali po dejavnostih v skladu z določili družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v Sloveniji in usmeritvah za uresničevanje družbenega dogovora v letu 1989. Svobodno menjavo v obeh delovnih skupnostih in TOZD BP bomo urejali v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Višino sredstev za svobodno menjavo bomo planirali po dejavnostih v deležih iz leta 1988. Širili bomo obseg in oblike ekonomske propagande ter upoštevali prioriteto za pospešitev prodaje posameznih skupin izdelkov. V ta namen in za sponzorstvo okteta Lesne bomo združevali sredstva v TOZD gozdarske dejavnosti 1 % dohodka, TOK 0,5 % dohodka in TOZD lesarstva 2 % dohodka. Pospeševali bomo razvojno in raziskovalno delo v celotni DO. Za ta namen bomo združevali sredstva v lesarski TOZD 1,5 % bruto dohodka, v TOZD in TOK gozdarstva 3 % dohodka in 1 % tehnične amortizacije v CLS, TIS in Gradnje. Za pospešeno inventivno dejavnost bomo združevali sredstva na nivoju DO 0,5 % minimalne amortizacije. Za izobraževanje in štipendiranje bomo združevali sredstva na nivoju DO v višini 1,3 % od izplačanih bruto osebnih dohodkov. PAVLINA AREH Zima v o roži ji USTANAVLJANJE MEŠANEGA PODJETJA V AVSTRIJI Po dogovorih med predstavniki firm Globus iz Pittstona — ZDA, Sewola iz Avstrije in Lesne ter po sprejetih ustreznih sklepih samoupravnih organov naše DO smo pričeli s postopkom pri GZJ in Zveznemu sekretariatu za finance za izdajo dovoljenj, potrebnih za ustanovitev mešanega podjetja Globus-Lesna v Grazu. Osnovni začetni kapital tega podjetja, ki bi se ukvarjalo v prvi fazi predvsem s trgovino in bi v njem bila 2 zaposlena, bi bil 500.000 šilingov. Delež Globusa v tem znesku je 55 %, Lesne 35 % in Sewola 10 %. Ob tej poslovni odločitvi si bo seveda marsikdo zastavil vprašanje, kakšni so cilji te poslovne odločitve in zakaj nam je takšno skupno podjetje potrebno. Argumentov je precej in bi navedel le nekatere. Podlaga za to odločitev je seveda v naši izvozni strategiji, ki za stabilno poslovanje v prihodnje praktično nima alternative. Lesni izvoz na konvertibilno področje ne more biti zgolj občasen izhod v sili, ko nam prodaja na domačem trgu zastane, ampak nam mora ta izvoz postati eden strateških temeljev, na katerih gradimo našo perspektivo. Ta orientacija in večji obseg trgovanja s tujino pa terjata tudi višjo raven in učinkovitost trženja na teh tujih trgih in v tem kontekstu je treba gledati tudi na ustanovitev tega mešanega podjetja v tujini. Vložena sredstva v to podjetje pa bomo dobili povrnjena, čeprav zelo realno načrtujemo njegov promet, v zelo kratkem času. Cilji, ki jih želimo doseči: — na podlagi delitve programa in organiziranja nastopa na avstrijskem trgu želimo bistveno povečati izvoz pohištva v Avstrijo, države E.G.S. in ZDA, — z usmeritvijo prodaje na manjše grosiste, oz. detajliste bomo dosegli boljše cene, večjo zanesljivost na trgu, ker postajamo s tem neodvisni od velikih grosistov. Ta vrsta kupcev pa zahteva kompleten servis in mu mora prodajalec izročiti že ocarinjeno blago na skladišča kupca; — zmanjšati želimo tržni rizik. Zaradi večjega števila manjših firm zmanjšamo tržne ri-zike, ker v primeru spora velja domicilno in ne mednarodno pravo; — skupno načrtujemo razvoj proizvodnje in trženja stavbnega pohištva; skupno bi vlagali v modernizacijo proizvodnje; — dosegali bomo višjo kvaliteto in višji cenovni razred; To bomo dosegli z dolgoročno oskrbo s kvalitetnimi materiali; — vzpostavljali bomo pogoje za skupno nastopanje na zahodnoevropskih tržiščih. Zaradi soudeležbe ameriškega partnerja računamo na velike možnosti prodaje na ameriško tržišče v kooperaciji z avstrijskim proizvajalcem ploskovnega in kuhinjskega pohištva; — pri oskrbi z repromateriali, predvsem s furnirji in laki, računamo na cenejše ameriške dobave in s tem bomo manj odvisni od zahodno-evropskih dobaviteljev; — zaradi postavljenega večjega izvoza v korist LESNE ter kvalitetnejše, usmerjene obdelave tujega trga bomo dosegli boljše dohodkovne in neto devizne učinke; — s podjetniškim nastopom na tujem trgu bomo bistveno povečali izvoz. Podjetje bi naj pričelo s svojim poslovanjem že v letu 1989, saj nam je GZJ pozitivna stališča za njegovo ustanovitev že izdala. MITJA HORVAT PREDLOG O REORGANIZACIJI LESNE Povečanje učinkovitosti poslovanja smo si v Lesni zadali kot trajno nalogo na poti uresničevanja srednjeročne poslovne politike. Njeno izvajanje smo opredelili v 7 predlaganih projektih, ki bi dolgoročno zagotavljali razvoj in ohranitev osnovne proizvodnje ter socialne varnosti delavcev. Strokovno pomoč v svetovalni obliki so nam nudili svetovalci Zavoda za organizacijo poslovanja Ljubljana, projekt pa sta sofinancirali Medobčinska in Republiška gospodarska zbornica. Nekaterim od predlaganih projektov smo že pristopili in jih izvajamo v posameznih panogah. Že v programu povečanja učinkovitosti poslovanja Lesne je projekt »POVEČANJE UČINKOVITOSTI ORGANIZACIJE DO« poleg oblikovanja strategije dobil težo in prioriteto. Makro-koncept smo predstavniki Lesne in ZOP pripravili do faze predstavitve organizacijskih rešitev. Večletna spoznanja, da deluje poslovni sistem Lesne pre-:ogo, da je dana premala samostojnost posameznim panogam in da nas bi takšna oblika organiziranosti zavirala v gospodarski in družbeni reformi, še posebej pa uveljavljanju tržnih zakonitosti, so dovolj tehten razlog, da smo pričeli najprej ugotavljati povezovalne točke med gozdarsko in lesarsko dejavnostjo. Ugotovili smo, da obstaja nekaj pozitivnih povezovalnih elementov, ki naj bi vplivali na izbor makro-organizacijske oblike in so naslednji: — stabilni plasman, stabilna oskrba, skupno planiranje zmogljivosti — image Lesne — zunanje trgovinska dejavnost — obračanje kapitala — celovitost ponudbe na trgu — racionalizacija določenih skupnih dejavnosti Ob tem pa smo ugotovili negativne elemente, kateri bi ob razdružitvi imeli relativno večje ali manjše posledice. Samo pristop v definiranju pozitivnih in negativnih elementov je v nas izključil subjektivna gledanja na problemati- ko in zahteval tvorno vključitev in iskanje najbolj utemeljenih makro-organizacijskih rešitev. PREDLOG SKUPNE ORGANIZACIJSKE OBLIKE OBEH DEJAVNOSTI Na podlagi možnih prednosti povezovanja gospodarske in lesarske dejavnosti smo oblikovali predlog, da se sedanja DO z 20 TOZD osnovne dejavnosti in 2 TOZD skupnega pomena ter 1 DSSP preoblikuje v združeno podjetje, kjer bo vsaka dejavnost zaključena v okviru posebnega podjetja (GG za gozdarsko dejavnost in podjetje lesarske dejavnosti), kot povezovalni člen pa bi bile oblikovane štabne službe za skupne funkcije, po obsegu majhne enote, vendar s kvalitetnimi, viso-kostrokovnimi kadri. ŠTABNA SLUŽBA 1 Podpirajoča služba 1 ZDRUŽENO PODJETJE Generalni direktor ŠTABNA SLUŽBA 2 Podpirajoča služba 2 PODJETJE PODJETJE Direktor Direktor GOZDARSKA DEJAV. LESARSKA DEJAVNOST — ŠTABNA SLUŽBA ZA STRATEŠKI RAZVOJ — novi programi izven dosedanjih, ki povezujejo obe dejavnosti (na podlagi skupnega soglasja, na ekonomskem načelu) — novi nelesarski programi —■ svetovanje in strokovna pomoč — projektno vodenje — ŠTABNA FINANČNA SLUŽBA (podprta z ustanovnim kapitalom, da bo lahko samostojno nastopala na finančnem trgu): — raziskovanje možnih variant pridobivanja in plasiranja različnih oblik kapitala v oz. za dolgoročne naložbe — izvajanje vseh finančnih poslov za združeno podjetje — operativno izvajanje določenih nalog pri priskrbi sredstev, ki pa so glede materialne odgovornosti (višina ustanovnega sklada) in odgovornosti za likvidnost združenega podjetja ter posameznih podjetij natančno opredeljene in sicer: — združevanje dnevnih viškov sredstev med podjetji — financiranje tekočega poslovanja dodatno do višine ustanovnega sklada pod tržnimi pogoji — samostojno nastopanje na trgu pod firmo ZP — svetovanje finančne službe podjetij pri samostojnem nastopanju na finančnem trgu — skupno nastopanje do zunanjih inštitucij pri dogovarjanju o dolgoročnih in kratkoročnih oblikah financiranja posameznih podjetij (teža dnevnih problemov — predvsem v lesni industriji — mora biti v operativi samih podjetij!) — ŠTABNA SLUŽBA ZA PLAN IN INFORMATIKO — skupna strategija — poslovna politika o vsem, kar združuje obe dejavnosti — planiranje medsebojnih dobav (hlodovina ...) — razvoj in usklajevanje obeh dejavnosti v stičnih točkah — ŠTABNA SLUŽBA ZA MARKETING — ZT mreža — višje oblike mednarodnega sodelovanja (kooperacije, joint venture . ..) — stiki z javnostjo (propaganda, image Lesne ...) — temeljno tržno komuniciranje — PODPIRAJOČE SLUŽBE (zaradi racionalnosti kot možnost): — pravne naloge — izdajanje glasila Viharnik — SLO in družbena samozaščita — organizacija letovanja, počitniški domovi — splošne naloge (arhiv, ekspedit, kurirji, telefonska centrala ipd.) — Občasno je možno tudi interesno usklajevanje določenih področij (OD, štipendije ipd.). Glede na vsebino naštetih skupin funkcij je izbrana oblika sistema LESNE združeno podjetje, ki po predlogu zakona o podjetjih in danih amandmajih zagotavlja potrebno pravno samostojnost tako združenega podjetja kot tudi obeh podjetij v njegovi sestavi. Za obveznosti združenega podjetja naj bi solidarno odgovarjali obe podjetji do vrednosti ustanovnega deleža. Med obema podjetjema ne bi bilo nobene odgovornosti. Posamezno podjetje bi bilo homogeno, edini tržni subjekt. Ne bi imelo več tozdov v dosedanji obliki, temveč notranje enote z drugačnimi pravicami in obveznostmi — kot so navedene v nadaljevanju. PREDLOG ORGANIZACIJE GOZDARSTVA Glede na novi zakon o podjetjih bo celotna gozdarska dejavnost organizirana kot podjetje, znotraj katerega bodo gozdni obrati (za opravljanje osnovnih funkcij) ter sektorji (štabne oz. druge enote.). To organizacijo bomo po potrebi spreminjali glede na zahteve zakona o gozdovih. V vsakem gozdarskem obratu je potrebno zagotoviti lastno operativno politiko, strokovno odločanje za potrebe temeljne enote, zlasti pa nemoteno izvajanje temeljnega procesa. Usklajevanje vseh enot skladno s strategijo gozdarstva mora zagotoviti direktor, ki so mu pri tem v podporo štabne službe gozdnega gospodarstva v sodelovanju ostalih služb oz. enot. Nadaljnja delitev dela in pristojnosti bo opredeljena v mezoorganiziranosti podjetja (gozdarski obrati, štabne in druge enote) z upoštevanjem možnosti, ki jih ponuja novi zakon. PREDLOG ORGANIZACIJE LESARSTVA Lesarsko podjetje postaja temeljna ekonomska in poslovna celota, temeljni subjekt tržnega poslovanja. Združuje vse tiste funkcije, ki zagotavljajo uspešno poslovanje celote oz. uresničevanje njenih ciljev. Tovarna ali žaga predstavljata tudi naprej temeljno delovno enoto z zagotavljanjem lastne operativne politike, strokovnim odločanjem za potrebe temeljne enote, zlasti pa nemoteno izvajanje temeljnega procesa. Izhodišče nove organiziranosti je večja fleksibilnost, možnost nastajanja novih programov, racionalnejša proizvodnja oz. splošna racionalnost, širša kooperacijska proizvodnja. Doseči je treba življenjsko povezanost oz. soodvisnost enot. Za oblikovanje spremenjene organiziranosti lesarstva je pomembno zaokrožiti temeljni proces v okviru temeljnih enot gospodarjenja. Okrepiti je potrebno temeljno enoto tako, da bo postala operativno dovolj samostojna. V njej bodo združene naloge za tekočo operativo z upoštevanjem racionalnosti in učinkovitosti, ki bodo vzpodbujale iniciativnost. Temeljni proces pa bo proizvodnja izdelkov za znanega kupca. V primeru, da bomo celotni izdelek proizvedli preko proizvodne kooperacije, to ne bo več temeljni proces oz. temeljna enota, temveč se vse potrebne funkcije opravijo iz ravni podjetja (posebna org. enota za kooperacije). V lesarskem podjetju bo v ospredju nadaljnja delitev dela in pristojnost v funkcijah nabave, prodaje, planiranja proizvodnje itd., da bo ravno tako opredeljeno v mezo organizaciji. KAKO NAPREJ? Strokovni predlog o novi organiziranosti, ki je pripravljen ob koncu leta 1988 je potrebno v razpravah dopolniti in ga vnesti v vsebino ustreznih aktov. Nadalje je potrebno izvesti samoupravne postopke za sprejem aktov, vzporedno s tem pa intenzivno graditi mezo-organizacijo posameznih podjetij. Osnove za pripravo informacije so bile črpane iz pripravljenega gradiva za povečanje učinkovitosti organizacije DO, ki smo ga pripravili odgovorni delavci Lesne in svetovalci ZOP Ljubljana. Matjaž GOSTENČNIK UPRAVLJANJE Vpliv na poslovanje podjetij glede združevalnih elementov bi bilo .potrebno zagotoviti: — ob reorganizaciji bi vsako obeh podjetij startalo kot čisto podjetje, kasneje pa bi bilo možno povezovati kapital za skupne naložbe. V takem primeru bi upravljalne funkcije izvajal mešani DS v podjetju, kjer bi prišlo do mešanega kapitala, — z vplivom generalnega direktorja na imenovanje direktorjev obeh podjetij (mandatarstvo). Predlagana makro-organizacijska oblika je po mnenju predlagateljev izhodišče za oblikovanje makro-delitve dela znotraj posameznih podjetij. Izhodišče za pripravo predlogov posameznih podjetij je zagotovo nemoteno izvajanje temeljnega procesa in ostalih poslovnih funkcij, ki so nujno potrebne za delovanje sistema. + + +++ + + +++++ + + +++ + + +++ + + +++ + + ”+ + + + + + + + + + + + + + + + + + ++++++++++++++++++++++++++++++ Srečno 1989 + + + + + + + + + + + + + + + + + I KITAJCI PRI NAS V mesecu novembru in decembru lani je Tovarna ivernih plošč Otiški vrh gostila skupino desetih kitajskih strokovnjakov. K nam jih je napotil proizvajalec opreme za tovarno ivernih plošč iz ZR Nemčije. V pogovoru z generalnim direktorjem in predsednikom skupine XU YANDONGOM smo izvedeli: »Naša skupina šteje deset članov. Prihajamo iz Heilongjiang province, s severnega dela Kitajske. Skupino sestavljajo štirje direktorji tovarn ivernih plošč Wen Feng, Zhang Yong, Wang Bin in Yang Yuqian, ki opravlja z delom oddelka General Forests Industry Bureau. Tong Yifan je finančni vodja enega izmed oddelkov, z nami sta namestnik direktorja tovarne za lesno predelavo Fei Chun Shen in namestnik direktorja lesnopredelovalnega podjetja Flan Yuzhi ter Lu Min, vodja dela za gozdarstvo in Wei Lie Bo — predstavnica oz. vodja sektorja za zunanjo trgovino. K vam smo prišli, da bi dobro spoznali delo in organizacijo vaše tovarne ivernih plošč in Lesno. Spoznali smo tehnološki proces in nadzor nad kvaliteto ter vodenje podjetja. Posebno pozorno smo spremljali ekonomske učinke vaše proizvodnje, še posebej za tovarno ivernih plošč. Vse to poskušamo razumeti, da bi lahko enak način dela in vodenja uveljavili v naši deželi.« Viharnik: Kako dolgo boste ostali pri nas? Xu Yandong: »Prišli smo 17. novembra in bomo ostali do 5. decembra. Lesna nas je gostoljubno sprejela. Posebej moram omeniti nekaj imen, kot so: Miroslav Čas, Maks Vončina, Danilo Rane, Tomo Škegro, Rudi Mori, ki so nas intenzivno poučevali in nam bili v veliko pomoč.« dela v gozdarstvu, polovica pa v lesni industriji. Viharnik: Koliko tovarn ivernih plošč imate v vašem območju in kako delajo? Xu Yandong: Imamo 11 tovarn ivernih plošč, kapaciteta ene tovarne je 25.000 m3, za vseh 11 tovarn pa načrtujemo 170.000 m3. Proizvodnja je majhna predvsem zaradi pomanjkanja lepila in drugačne tehnologije. Glavni problem je seveda lepilo, nimamo kontinuirane preskrbe, uvoza pa si ne moremo privoščiti, ker je cena previsoka. Viharnik: Kako ste se počutili pri nas? Xu Vandong: V Jugoslaviji se počutimo kot doma, saj je naša prijateljska, bratska dežela. Bili smo gostoljubno sprejeti, tako v hotelu kot v Lesni. V tem kratkem času smo dobili dober vtis. Izkazali ste nam veliko pozornost, skrb za naše znanje in prijateljstvo. Viharnik: »Ali so pri izpopolnjevanju izpolnjena vaša pričakovanja?« Xu Yandong: Ves ta čas, od kar smo tu, je delo potekalo uspešno in zadovoljivo. Vsi člani skupine so se nekaj naučili in so napredovali v znanju. Zahvaljujem se za gostoljubje, za pozornost, ki ste nam jo izkazali in za znanje, ki smo ga tukaj dobili. Viharnik: Kakšen gozd imate pri vas? Koliko ga koristite za proizvodnjo iverk oz. za lesno industrijo? Xu Vandong: Naša provinca je najbolj bogata z gozdovi na Kitajskem. V tej provinci je 20 % celotne gozdarske proizvodnje oz. letno posekamo 11,3 milijona m3. V svojem območju imamo 11 milijonov ha gozdov, v celi provinci pa je 20 milijonov ha gozdov. Viharnik: Koliko delavcev zaposlujete v vašem biroju? Xu Yandong: Pri nas dela 500.000 delavcev. Razmerje med delavci in uslužbenci je 6:1. Od teh 500.000 zaposlenih jih polovica Seminar o inovacijah V Lesni smo organizirali seminar o inovacijski dejavnosti za direktorje temeljnih organizacij, šefe sektorjev in inovatorje Lesne. Seminar je bil 20. decembra v hotelu KOMPAS v Slovenj Gradcu. Predavali so domači in tuji strokovnjaki. Sekretar republiškega odbora sindikatov gozdarstva in lesarstva, Marjan FERČEC, je govoril o naraščanju števila inovacij, da pa za spremljanje le teh manjka učinkovit informacijski sistem. Za sedaj imamo le sestanke, seminarje in nagrade. Pozdravil je idejo o snovanju skupnega informacijskega biltena in zaključil svoj govor z besedami, da bi se še večkrat srečali na podoben način. Hubert DOLINŠEK — član PO za gozdarstvo je govoril o razvojnih nalogah v gozdarstvu, Jože STRES — šef lesarskega sektorja je govoril o inovacijah v strategiji razvoja in v proizvodnji za lesarstvo. Največ časa so namenili predavatelju dr. Matjažu MULEJU, rednemu profesorju VEKŠ Maribor. Njegov referat »Od inventivne dejavnosti do inovativnega poslovanja in inovativne družbe — pot iz krize OZD in SFRJ«, je bil izredno zanimiv. O povezavi razvojno-raziskovalne dejavnosti z marketingom je predaval Matic TASIČ, vodja službe za inventivno dejavnost v Železarni Ravne, Franček RIBIČ, sekretar inventivne dejavnosti RS ZSS, pa je govoril o organiziranju inovacij v OZD, seminarski del pa je zaključil Rudolf VERČKOVNIK s temo »Ustvarjalno delo — vloga MZG in sodelovanja animatorjev v OZD.« V razpravi so udeleženci seminarja ugotavljali, da bi moral biti ta seminar organiziran pred začetkom akcije »Predlagaj nekaj koristnega«. Vsi so bili enotni, daje zelo pomemben razpis problemov, še posebej, če temelji na anketi. Pri oblikovanju razpisa morajo sodelovati poleg strokovnjakov še: poslovodni odbor, tehniki, tehnologi, finančniki, pravniki, sociologi, psihologi itd. Predlagali so tudi, da bi odslej mesečno objavljali imena inovatorjev. V letu 1988 smo v Lesni dosegli zastavljeni cilj, da dobimo na vsakih deset zaposlenih en koristen predlog. Tako je prišlo v tem letu 335 koristnih predlogov. Ob zaključku seminarja je prejel direktor TOZD TSP Radlje-Podvelka priznanje za največje število inovacijskih predlogov tozda v letu 1987. Ida ROBNIK SREČNA MATI Sedemnajst minut po polnoči, na novega leta dan, je na porodniškem oddelku slovenjegraške bolnišnice postala prva mamica v tem letu naša delavka Marjana ADAM iz Leš nad Prevaljami, zaposlena v tozdu TP Prevalje. Rodila je 3370 dkg težkega in 52 cm velikega sina Matica. Iskreno čestitamo. F. JURAČ V letu 1987 je v akciji PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA dosegel najrečje uspehe TOZD TSP Radije — Podvelka. Zato je prejel priznanje, ki ga je direktorju TOZD TSP Antonu Kovšetu izročil član PO za lesarstvo Miroslav Čas Hubert Dolinšek, član PO za gozdarstvo je govoril o inovacijah v strategiji razvoja za gozdarstvo v Lesni. POVZETEK PREDAVANJA Avtor: prof. dr. Matjaž Mulej Naslov »OD INVENTIVNE DEJAVNOSTI DO INOVATIVNEGA POSLOVANJA IN INOVATIVNE DRUŽBE - POT IZ KRIZE OZD IN SFRJ« Pripravil: dipl. ing. Bojan Pogorevc 1. Vprašanje: Koliko delavcev v vaši OZD ni zmožnih oz. pripravljenih, da predlaga izboljšave na delovnem mestu? — Odgovor do 5 %. Koliko je inovacij v vaši OZD? — Odgovor 0.3 % Je bil že kdo karan, ker ni ničesar predlagal, ali je ravno obratno? V tem se kaže očitno nasprotje. Inoviranje naj postane stil delovnega življenja I V DO »PIONIR« predstavlja inovativni dohodek 25 % dohodka. V Sloveniji predstavlja povprečni inovacijski dohodek 1—2 %. 2. Načela A. načelno: ni neogibnih stroškov B. dobro in slabo poslovanje se tiče vseh C. namensko in nenehno iščemo novosti Od vseh inovacij je: — 1 % je korenitih inovacij — 7 % je tako imenovanih drobnih inovacij (proizvodnih) — vse ostale inovacije pa dajejo posredne učinke (brazdanje možganov) Zgrešena je zahteva, da je vse tvoja službena dolžnost. Le ta se namreč ne da jasno razmejiti. Ravno zaradi tega je nujno odpraviti vse degresivne lestvice v sistemu nagrajevanja. S tem se misli na odpravo različnega deleža pri nagrajevanju, glede na delovno mesto, avtorja oz. naravo predloga. 3. Vzroki — stanje PORABIŠ (znanje) POZABIŠ, ZATO DA Sl PORABIL DOMISELNOST? (le še izkušnje) DOMIŠLJAVOST (novosti?; odnos do njih je negativen) 1:150 Posledica takšnega poslovanja je 1:150 to razmerje, ki predstavlja primerjavo našega narodnega dohodka v primerjavi z ND v razvitih državah, kjer imajo tudi največ inovacij in pozitiven odnos do znanja (strokovnjaki so najboljše plačani). Vse to je vidno: — piramida, kjer sredina predstavlja rdečo luč za inovacije. Le to predstavlja tako imenovani srednji kader v naših OZD! Le to pojasnimo: a) pravilo mila — stisneš, pa zgoraj zleze ven b) Petrovo načelo — tako nesposoben, da ne more več napredovati c) Perkinsov zakon — izmisli si dela, ker je višji, če jih ima več podrejenih d) pravilo dveh suknjičev 2S — ali sendvič na delovni mizi Le-ti so seveda nasprotniki novosti!!! 4. Opustiti odnos: ENI MISLIJO DRUGI DELAJO Uvesti in potrditi odnos: VSI MISLIMO IN VSI DELAMO Uvesti je potrebno metode za ustvarjalno delo: — metoda VPRAŠAJEV (odnos do podrejenih — Sprašuješ jih in s tem vzpodbujaš) 5. Inovacijski proces: proces grdega račka (inovacije) inovacijski dohodek (eksistenčni, ekonomski problem) — 50 % od tega: — 50 % avtorju — 30 % soavtorjem — 10 % delovni skupini — 10 % kolektivu — 50 % za sklade Za to je potrebno stalno osveževanje znanja — permanentno izobraževanje vseh. Temu sledi INOVATIVNO POSLOVANJE. — Inovacija je vsaka koristna novost, ki zahteva minimalna investicijska vlaganja. Porast produktivnosti, ekonomičnosti in kakovosti Dr. Matjaž Mulej Porast konkurenčnosti — Dosežemo jo v 30 % s tehnološkim napredkom in v 70 % z ustvarjalnostjo.. — Drobne inovacije doprinesejo le 1—2 % celotnega prihodka. Za vse to je potrebna »SODOBNA MISELNOST«! INOVACIJSKI PROCES inoviranje, kot enakovredna poslovna funkcija (zaščitnik inovatorjev — nasprotniki branit, št. inovatorjev — št. rekreatorjev) INOVATIVNO POSLOVANJE INOVATIVNA DRUŽBA TO LAHKO DOSEŽEMO Z VODENJEM IN UPRAVLJANJEM OZD! VSI MISLIMO IN VSI DELAMO TIPOLOGIJA INOVACIJ Vrste inovacij — vsebinske: 1. programske (poslovni predmet, trg ...) 2. tehnično-tehnološke 3. organizacijske (proizvodni odnosi kot proces in struktura, vsestransko sodelovanje proizvodnje — komerciale inp.) 4. upravljalske (uresničevanje proizvodnih odnosov s stilom vodenja) 5. metodološke (uresničevanje stila vodenja — predlogi — sodelovanje) Vrste inovacij — po obsegu: 1. korenite (le 1 % vseh) 2. drobne (7 % vseh) Vrste inovacij — na avtorje: 1. poklicne (glede na poklic avtorjev) 2. ljubiteljske (amaterske) POGOJI ZA INOVIRANJE 1. JASNA POSLOVNA POLITIKA 2. INOVACIJSKI IN DELOVNI CILJI (vodilnih in vodstvenih delavcev) 3. USPOSABLJANJE: — ustrezne ljudi na ustrezna delovna mesta (v bolnici te operira zdravnik ne sestra) — ustvarjalno sodelovanje (najlažje je delati s pridnimi bedaki) 4. ORGANIZIRANJE INOVACIJSKE DEJAVNOSTI: — odbor za pospeševanje inovacijske dejavnosti kot organ delavskega sveta, v katerem so vsi poslovodni delavci — društva inovatorjev — registriranje inovacij (sprotno nagrajevanje inovatorjev) 5. RAZPOLOŽLJIVA OPREMA ZA PREIZKUŠANJE 6. INFORMACIJSKI VIRI po ogledih sejmov, predavanja o tem? 7. UVELJAVLJANJE INOVACIJ V REDNEM DELU 8. TRŽENJE INOVACIJ — MARKETING — PRRM — (planiranje raziskav, razvoja in marketinga) — vse strokovne službe so razvojne — uporabljene so srbohrvaške kratice: — MIR (marketing istraživanje razvoj) — MIR (masivni inventivni rad) — MIR (misli i radi) 9. VREDNOTENJE IN NAGRAJEVANJE 10. PRAVNI RED, KI DAJE PREDNOST INOVATIVNOSTI PRED PODREJENOSTJO (»Vprašati ni greh«) Za zaključek pa še geslo: »Kdor noče težav, naj pusti inovacije!« GT 70 GT 70 je ime za gozdarski traktor, ki smo ga izdelali v tozdu Transport in servisi. Pred tremi leti so gozdarji začeli razmišljati o vozilu, ki bi bilo uporabno za naše hribovite razmere. Gozdarski traktorji, ki jih sedaj pri nas v Jugoslaviji proizvajajo, so preširoki in pretežki za razmere v naši gozdni proizvodnji. Da bi zagotovili celovit pristop h gozdu, da bi povzročili čim manj škode na tleh in na drevju, so si zamislili vozilo oz. traktor, ki bi imel čisto določene lastnosti: lažji, manjši, ožji bi morali biti da ne bi poškodoval gozdnih tal pri več prehodih, pa tudi stroški bi morali biti manjši. Na svetovnem trgu so cene za podobne proizvode zelo visoke, zato so se odločili, da bodo sami izdelali traktor navedenih lastnosti. Čeprav je dosedaj pri nas vladala tehnološko zaprta klima, so pri tej ideji avtorji naleteli na sprejemljivo okolje med gozdarji. V Lesni smo že dalj časa gojili željo po malo-serijski proizvodnji strojev za hribovite razmere. Ko smo pri tem prišli do definiranega projekta, smo iskali zunanje sodelavce. Tako je nastala projektna ekipa, ki jo sestavljajo: projektant Roman POGAČAR, ki je glavni konstruktor, Drago POGOREVC iz TOZD Transport in servisi in Mitja JANDL iz gozdarskega sektorja. Glavna novost pri tem traktorju bo hidrostatski pogon (hidravlični), ki bo zagotovil mehko spravljanje lesa brez zdrsov pri polno obremenitvi, minimalno poškodoval gozdna tla, dosegal maksimalno prehodnost, maksimalno gibljivost in okretnost ter zagotovil dobre učinke in sprejemljive stroške izkoriščanja. Vseh elementov nismo mogli dobiti na domačem trgu, zato smo se odločili, da bomo vitalne dele uvozili. Končna vrednost teh delov ne bi smela presegati 20 % vrednosti stroja. Vse ostale dele smo s pomočjo konstruktorja proizvedli doma. Predvidevamo, da bomo lahko za serijsko proizvodnjo vse dele proizvedli pri nas, v tozdu Transport in servisi. K izdelavi novega traktorja smo pristopili drugače. Pri našem novem proizvodu smo najprej naredili tehnološke distribucije in šele nato pristopili k izdelavi stroja. Tako bomo prišli do optimalnih rešitev. V januarju bomo začeli delati teste z novim traktorjem in tako ugotovili ali smo dosegli zastavljene cilje. Ida ROBNIK po razgovoru z Mitjo JANDLOM ŽAGA V MUŠENIKU širili in rekonstruirali do Št. Vida in povezali s Šoštanjem. Nekaj (nadaljevanje) Ko se je sredi prejšnjega stoletja hitro širila grofovska posest v okolici Črne na škodo zasebnih kmetij, se je proti koncu stoletja opuščalo fužinarstvo in se je po prvi svetovni vojni ohranilo samo še v Guštanju (sedaj Ravne) — premogovnik na Holmcu pa je obratoval še do druge svetovne vojne. Z razširitvijo gozdne posesti je bilo potrebno razširiti tudi žagarski obrat v Mušeniku in tehnično izpopolniti razrez lesa. Eni prvih so vpeljali polnojarmenike in razširili lesno skladišče. Vsa ta grofovska posestva so bila zelo slabo povezana s cestami in še te so bile slabe. Ena najdaljših cest je bila ob Reki Meži: Mušenik— Črna—Koprivna z odcepi za Bistro do Kneza in v Ludranski vrh do Končnikovih travnikov. Drugi odcepi od Meže so bili še na Podpeco, pri potoku Topla pa v Toplo. Pri Lipoldu v Koprivni se cesta cepi po Koprivškem potoku proti Lužam. Ta del ceste je bil leta 1941—42 delno razširjen. Odcep ceste po Meži je bil še do kmeta Potočnika. Cesta proti vzhodu na Javorje se je pri Mali Črni odcepila na Ludranski vrh do Silvestra, cesta po Javorškem potoku pa do Robnikovega mlina. Ta del ceste so leta 1933 raz- slabe ceste je bilo po potoku Jazbina do Mrdavsa. Te ceste so vzdrževali redni cestarji, spomladi in jeseni so posipali ceste z gramozom in vzdrževali mostove. Po teh cestah so tudi v poletnem času lahko vozili s težkimi vozovi — parizerji. To so bili težki, močno okovani vozovi, s širokimi kolesi. Ostali odcepi do posameznih domačij so bili slabi kolovozi. Prevoz je bil možen z garami, lahkimi vozovi ali vleko na prednjih kolesih (prednji podel). Te kolovoze so vzdrževali kmetje in uporabniki sami. Vsak voznik je imel s sabo motiko, da je sproti čistil dražnike in opravljal manjša dela. Ob rekah in večjih potokih so bile ceste izpostavljene hudim poplavam. Bile so uničene od poplav, odnešeni so mostovi, razdrti jezovi, rake in pogonska kolesa na žagah in mlinih, ki jih je bilo tiste čase ob reki Meži in njenih pritokih veliko. V zadnjih dobrih sto letih je bila najhujša povodenj 17. julija 1877, ko je v Topli odnesla voda vse žage in mline, zasula več obdelovalne zemlje in uničila dosti ceste ob reki Meži in ob Bistriškem potoku. Tedaj je utonilo mlado dekle, ko je hotela prečkati potok čez brv. Pozneje so bile večje poplave v začetku novembra leta 1927. Voda je odnesla po Meži številne mostove, jezove in rake in na več mestih uničila cesto. Tudi na mušeniški žagi je bilo na jezu in rakah precej škode. Ena najhujših poplav v zadnjih 50 letih je bila sredi marca 1934. Od Lipolda do Črne je bilo skoraj polovica ceste uničena, voda je odnesla jezove in mostove razen Prahovega mosta v Črni. Ob reki Meži je bilo uničeno dosti obdelovalne zemlje, med drugim tudi Pongračičevi logi in lažje je bila poškodovana Pongračičeva hiša. V Mušeniku na žagi so bili uničeni jezovi in rake. Nekaj ča- sa je žaga stala, da so jezove in rake obnovili. Tudi obnova uničene ceste in mostov se je zavlekla nekaj let. Večja poplava je bila 21. junija 1961. Med Mušenikom in Bala-som je zasulo cesto in v Mežici je potok Šumeč napravil veliko škodo na cesti in poplavil nekaj kleti. To hudo neurje je napravilo še v gozdovih od Pece—Mežice preko Plešivca do Razborja veliko škode. Tudi pozneje so bile še manjše poplave, samo ne tako hude. Dalje prihodnjič! Matevž ČARF Mušenik 1929 KOROŠKA KMETIJSKA ZADRUGA, n. sub. o SLOVENJ GRADEC KOROŠKA ZADRU2NA HRANILNO KREDITNA S L U 2 B A , n. sub. o SLOVENJ GRADEC PRILOGA ZA KMETIJSTVO PRILOGA ZA KMETIJSTVO izhaja mesečno. Prilogo izdaja KKZ Slovenj Gradec in KZ HKS Slovenj Gradec in je sestavni del Viharnika. Ureja uredniški odbor. Glavna urednika Rok Gorenšek in Jože Krevh. Naslov: KKZ Slovenj Gradec, Celjska cesta 7, Uredništvo priloge za kmetijstvo, telefon 842-341. Tisk: ČGP Večer Maribor, Tržaška cesta 14, 62000 Maribor, 1989. LETO VII - ŠTEVILKA 1 JANUAR 1989 POŠTNINA PLAČANA »Prilogo za kmetijstvo« v VIHARNIKU smo leta 1977 že imeli, a se je z njo končalo že po prvi številki. Leta 1981 je bilo dogovorjeno, da je tudi za kmetijstvo potrebno obveščanje ter seznanjati o vseh problemih kmete in delavce. Kmetijsko prilogo smo izdajali od februarja 1982 in do februarja 1988, torej polnih šest let. Potem pa smo nehali. Razlog pa je bil nerešen način financiranja priloge, za katero je stroške do takrat pokrivala LESNA in sicer na podlagi dogovora, da zadruga opravlja naloge skupnega pomena za kmete (pokojninsko invalidsko zavarovanje, delegatski sistem in stanovanjsko izgradnjo). LESNA je zaradi težkih gospodarskih razmer zahtevala, da stroške priloge krije zadruga. Razrešitev financiranja priloge smo obravnavali na več sestankih, med drugim tudi v okviru samoupravnih organov LESNE in Koroške kmetijske zadruge. Povsod smo ugotovili, da obe organizaciji združenih kmetov zagotavljata ekonomski položaj kmeta, oziroma da rešujeta gospodarska in socialna vprašanja kmetov. Argumentiranje kdo več temu prispeva je neizvedljivo. Kmetje so zahtevali, da se priloga mora izdajati, način financiranja pa naj rešijo odgovorni delavci »LESNE« in zadruge. Medsebojno sodelovanje gozdarstva in kmetijstva v koroški regiji je bilo za vzorec v Sloveniji, zato je nepotrebno prerekanje o financiranju priloge. Dogovorjeno je, da polovici stroškov za izvode, ki gredo po pošti in jih prejmejo kmetje nosi zadruga, skupaj s koroško hranilnico, drugo polovico pa »LESNA«. Dejal bi, da je prišlo do obojestranskega sporazuma, oziroma da je prevladal razum. Razni stabilizacijski varčevalni, sanacijski ukrepi ne smejo biti razlog, da prav informiranje odpovemo. Ukinjanje glasil naše krize ne bo rešilo, temveč še razmere zaostrilo. Izdajanje priloge pa moramo utemeljiti z bogato vsebino, to pa bomo dosegli če vi bralci postanete naši soustvarjalci. KREVH Jože, iur. »J> <|> 4; 4; PONOVNO SMO Z VAMI SREČNO 1989 VSEM ČLANOM-KMETOM, DELAVCEM IN UPOKOJENCEM KOROŠKE KMETIJSKE ZADRUGE ŽELIMO V LETU 1989 VELIKO USPEHOV PRI DELU IN SREČE, ZADOVOLJSTVA TER ZDRAVJA UREDNIŠTVO PRILOGE KOROŠKA KMETIJSKA ZADRUGA V LETU 1989 ♦ Lanska jesen je bila zaradi pobud za boljše gospodarjenje v kmetijstvu precej razgibana. Gre za novo organiziranost ali prenovo Zadružne zveze Slovenije, boljšo poslovno organiziranost zadružništva v prihodnje, prilagajanje gospodarjenja na osnovi novih sistemskih zakonov; skratka za gospodarsko reformo v zadružništvu, o čemer smo razpravljali tudi na kolegiju direktorjev temeljnih organizacij in na zasedanju Medzadružne-ga sveta KKZ Slovenj Gradec v mesecu decembru. Vzporedno s tem, so se rodile zamisli in želje po drugačni organiziranosti zadružništva v koroški pokrajini, vendar kmetje pri tem niso kazali zaletavosti. Zavedajoč se, da reorganizacije same po sebi ne prinašajo ničesar, če ne bomo istočasno povečali poslovnosti, zniževali stroške pridelovanja, predvsem pa najprej ugotovili pomanjkljivosti sedanje organiziranosti ter analizirali morebitne zavore za izboljšanje materialnega položaja zadružništva v koroški pokrajini. Vsekakor pa bodo o tem suvereno odločali kmetje in delavci temeljnih organizacij, razumljivo, s polno odgovornostjo, saj še ni toliko let nazaj, ko je bila narejena in sprejeta Analiza o družbeno-ekonomski upravičenosti združevanja kmetijskih organizacij v koroški regiji. Mnogo pomembneje bo, kako se bomo lotili proizvodnih nalog, predvsem pa, kako se bomo prilagajali spreminjajočemu se gospodarskemu okolju, kar prinaša s seboj nove odnose v procesu dela in kako bomo ocenili sedanjo izkoriščenost delovnih sredstev. Skratka, kako bomo pristopili k temu delu, se prilagodili spremembam ekonomske politike, odnosno novemu gospodarskemu sistemu in kako bomo znali izkoristiti sedanjo priložnost za drugačen način dela, kar je bistvo vsega, obenem pa tudi največji problem. Verjetno pa bomo te začetne strese gospodarske reforme v zadružništvu prenesli malo lažje, saj smo se morali v tej panogi varčno in ekonomsko obnašati že sedaj — kmetje in organizacije, če smo hoteli preživeti. Zato bodo naši cilji v letošnjem letu predvsem naslednji: — povečati kmetijsko tržno pridelavo v obeh sektorjih lastništva ali jo vsaj ohraniti na ravni leta 1988; — zagotoviti ustrezno kvaliteto kmetijskih pridelkov; — zmanjševati materialne stroške (z boljšo organizacijo, vzdrževanjem, s strokovno rabo materialov, z upoštevanjem produktivnosti zemlje in genetskega potenciala živali); — v vseh trgovinah in mesnicah izboljšati ponudbo in skladiščenje ter — ohraniti realni obseg prodaje v trgovski dejavnosti. Cilje pa bomo lahko dosegli predvsem z dobro samoupravno organiziranostjo, koordiniranim delom vseh služb, z omejitvijo investicijske dejavnosti na lastna sredstva, izkoriščanjem čimboljših nabavnih pogojev reprodukcijskih materialov, strokovnim usposabljanjem in boljšim izkoriščanjem delovnega časa. Pomembno delo na terenu bo vsekakor opravila pospeševalna služba. V letu 1989 bodo ukrepi pospeševanja usmerjeni v delno povečanje ali vsaj ohranjanje dosežene ravni preteklega leta, saj se bodo verjetno posledice suše pokazale šele na pomlad (proizvodnja mesa in mleka). Ukrepi bodo uresničeni s premiranjem, regresiranjem in podpiranjem pospeševalne dejavnosti. Koristniki sredstev po programu bodo lahko kooperanti, pogoji za pridobivanje teh pa bodo pogodbe o dolgoročnem proizvodnem sodelovanju, letne kooperacijske pogodbe ter obseg tržne pridelave. Ukinjene bodo verjetno premije za meso, razen za gorske kmete. V govedoreji bodo premije za obnovo črede plemenskih krav, prirejo mesa in mleka. Za zavarovanje plemenskih živali bodo regresi. Podpora bo za koncentracijo prireje mleka in mesa. V prašičereji bodo SIS-i za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje preskrbe premirali plemenske živali in podpirali koncentracijo prireje svinjskega mesa. V konjereji bo premirana reja plemenskih živali ter regresiran odkup teh. V rastlinski proizvodnji bodo sredstva namenjena za regres (semenska pšenica in rž) ter premije za pridelavo merkantilne in semenske pšenice ter rži. Regresirani in premirani so še nekateri drugi proizvodi, ki pa za naše pridelovalne razmere ne pridejo v poštev. Nekaj denarja bo še za obrambo pred točo in za nadomestilo (regresiranje) obresti od najetih kreditov. Ukrepi bodo torej usmerjeni v povečanje take proizvodnje, ki ima primerjalno prednost in naravne danosti. In če bomo znali z urnim gospodarjenjem vse to izkoristiti, ob spremljajočih družbenih vzpodbudah rezultati ne bodo izostali. JOŽE KONEČNIK, direktor KKZ KMETIJSKA PROIZVODNJA V LETU 1988 IN NAČRT ZA LETO 1989_________ Krizni pogoji gospodarjenja so izredno slabo vplivali na obseg kmetijske proizvodnje v letu 1988. Posebno močno je bila prizadeta živinoreja. Prireja mleka se je zelo zmanjšala v času od junija do septembra, ko je cena mleka vključno s premijo pokrivala komaj 60—70 odstotkov proizvodne cene. Ocenjujemo, da bomo v zadnjih mesecih uspeli nadomestiti izpadle količine in doseči plan prireje mleka, ki smo si ga zastavili za leto 1988. -Tudi v oddaji klavne živine oz. prireji mesa so bila izrazita cenovna neskladja, ki so se uredila nekoliko prej kot pri mleku. V zadnjih mesecih je oddaja klavne živine močno povečana, kar povzroča velik pritisk na naše klav-niške kapacitete. Ponudbo mesa na trgu je še povečal interventni uvoz svežega mesa kot ukrep zvezne vlade. Planirano oddajo klavne živine za leto 1988 bomo tako, gledano skozi celo leto, dosegli, z velikimi odstopanji v mesečnih dobavah. V mesecu decembru sklepamo pogodbe za naslednje leto, tako s kmeti-kooperanti kot z mlekarnami in klavnico. Na tej podlagi načrtujemo za 1,2 % večjo prirejo mleka, kar v količinah pomeni okrog 140.000 I mleka več, kot ga bomo priredili v letu 1988. Že v proizvodnem planu za leto 1988 smo prestopili mejo 11 milijonov litrov mleka; na nivoju republike se že govori o hiperprodukciji mleka. Pri prireji mesa načrtujemo, da bomo v zasebnem sektorju pri kmetih kooperantih priredili 2490 kom klavne živine, kar je okrog 5 % več kot letos. V družbenem sektorju načrtujemo večjo oddajo pitancev za ca 20 %. Pri prireji klavne živine je cilj izboljšati kvaliteto in del pitancev vzrediti za izvoz. Marjana SUŠEČ, oec. 65-LETNICA PRI HRVATU Lansko leto, 29. novembra 1988, so Hrvatovi v Kotljah, skromno, samo v domačem krogu proslavili 65 letnico rojstva gospodarja Hrvatove domačije, Franca Hermana, ki ga Hotuljci imamo po domače, kar za »Hrvatovega Franca«, istočasno pa so obhajali tudi 31 let življenja najstarejšega sina Francija, naslednika in bodočega gospodarja Hrvatovega grunta. Naš jubilant, Hrvatov Franc, je kljub dejstvu, da pri hiši niso poznali pomanjkanja, v življenju marsikaj doživel in prestal. Ko je bil v najlepših fantovskih letih, ga je druga svetovna vojna vihra, skupaj z letom dni mlajšim bratom Rudijem potegnila v svoj krvavi vrtinec. Kot prisilno mobilizirana ju je premetavalo po vseh deželah in frontah Evrope. Rudi se ni več vrnil. Padel je med boji v Varšavi. Franc pa je ostal živ in seje vrnil, vkljub rani, ki jo je dobil tam nekje pri Tarnopolu v Rusiji. Ko je spomladi leta 1945 okreval, so ga spustili na dopust domov v Kotlje. Skril se je in počakal na svobodo. Prvi dan svobode, maja 1945 leta, je bil Franc že miličar postaje milice na Ravnah na Koroškem. Bil je najprej kurir, pozneje pa ekonom milice, do konca leta 1945. Spomladi leta 1948 je moral na odsluženje vojaškega roka v Srbijo. Služil gaje v Nišu, Knjaževcu in Negotinu. Vojaške službe pa še ni bilo dovolj. Čakale so ga še orožne vaje. Dva meseca leta 1950 in dva meseca leta 1955 pri gradnji obsoteljske železniške proge na odseku Kumrovec—Klanjec. Leta 1960 si je osnoval družino. Poročil je Radmanovo Veroniko iz Zarazborja za Uršljo goro. Rodili so se jima štirje sinovi. V za- T Franc Herman — 65 let Franc Herman — bodoči gospodar konu sta srečna in se razumeta. Razumeta se tudi s snahami sinov, ki so že poročeni. Veronika je pridna in spoštovana žena in gospodinja Hrvatove hiše. Hrvatoyi imajo danes vse, kar potrebujejo. Ko sta se vzela Franc in Veronika, pa ni bilo tako. Samo delo od jutra do večera. Stara oče in mati, ki sta gospodarila, sta se trdno držala tistega starega, ne zmeraj najpametnejšega načela: »Meni luč, tebi ključ«! Hrvatova domačija meri danes slabih 10 ha zemlje, z gozdom vred. Zaradi gradnje nove ceste Kotlje—Slovenj Gradec in parcel za gradnjo treh hiš za tri sinove: Andreja, Ivana in Danija, se je posestvo zmanjšalo za več kot 1 ha površine. Posamezne parcele so tudi razmetane, tako, kakor je to po vaseh običajno. Zato imajo Hrvatovi tudi 15 sosedov s katerimi so z vsemi v najboljših sosedskih odnosih. V obnovljenem hlevu je 10 glav govedi: od teh 8 krav za mleko, ki so ga dose-daj letno namolzli nad 12.000 litrov. Precej svinj in perutnine pa redijo za domačo pora- bo. Pri hiši so vsi potrebni stroji in naprave: 2 traktorja, pobiralka, silokombajn, stroj za krompir, za cepljenje drv, prikolica, silosi, osebni avto, telefon, radio in televizija. Mladega, bodočega Hrvatovega gospodarja Francija in ženo Ivico čaka poleg pomoči bratom pri gradnji njihovih hiš tudi popolna obnova Hrvatove hiše. Hišo bo treba dvigniti in takorekoč na novo zgraditi. Naj povem, da Franc in Veronika še vedno poprimeta za vsako delo. Franc je tudi kmečki mesar in ima posebno v zimskem času mnogo dela. Hrvatovi tudi radi pomagajo vsakemu, ki jih za pomoč prosi. Da se bojijo za zemljo, je pa čisto razumljivo, saj je zemlja temelj in osnova za njihov dohodek. Vsak pravi gospodar se mora za zemljo bati jo ljubiti in obdelovati. To pa pri Hrvatu znajo in to tudi dokazujejo. Našemu jubilantu in vsem Hrvatovim želimo še mnogo zdravih, srečnih let življenja. ROK GORENŠEK ARBITERJEVA KMETIJA Arbiterjeva kmetija na Brdah je velika 11 ha od tega je 3,5 ha obdelovalne zemlje. Ljubezen do zemlje je bila že v 26-letnemu Miru Ar-biterju in že v otroških letih je govoril, da ko bo velik bo kmet, kot njegov oče in mati. »Ja, in tako se je tudi zgodilo,« pripoveduje Miro in dodaja: »Že v šolskih klopeh, ko sem obiskoval šolo v Šmartnem, sem se odločil, da se vpišem v dvoletno kmetijsko šolo na Muto. Vpisal sem se in jo uspešno tudi končal. Danes mi ni žal. Pridobil sem si tisto znanje, ki ga danes na kmetiji s pridom uporabljam pri vsakodnevnem gospodarjenju.« Miro ne skriva veselja do kmetovanja. Priden je, rad dela in kmečko delo ga krepi. V veliko pomoč pa mu je mama Pavla, s svojimi izkušnjami. Pred štirimi leti je izgubil očeta in na kmetiji sta ostala Miro in mati Pavla sama. »Težko je bilo začeti in nadaljevati po očetovi smrti. Miro je imel takrat 22 let, kmetijo pa smo pričeli urejati in preurejati. V teh dragih časih, ki so za vsakogar težki, smo nakupovali kmetijske stroje in si s tem nekoliko olajšali težko kmečko delo. Trdo je šlo in hvala Bogu, šlo je pa le,« je povedala Pavla Arbiter. Danes imajo na kmetiji pri Arbiterjevih 22 govedi v lepo urejenem in sodobnem hlevu. Ob hlevu so si uredili silose, s kmetijsko zadrugo ledina v Slovenj Gradcu pa sodelujejo pogodbeno v prireji mleka in mesa. Samo v lanskem letu so oddali okoli 17.000 litrov mleka ter 4 bike. — Mnogi z zadrugo nočejo sodelovati pogodbeno. Pravijo, da tu ne vidijo nobenega napredka in uspeha. Kaj pa vi? »Vsakdo, ki to govori, se zmoti. Če imaš z zadrugo podpisano pogodbo, lahko pri oddanem mleku in mesu računaš poleg dnevne cene še na premijo, pozna pa se ti tudi pri nakupu umetnega gno- jila, saj ga lahko kupiš s popustom, tu pa tam pa še prejmeš tudi regres ali posojilo po zmerni odplačilni meri. Lahko trdim, da si silosov in hleva ne bi mogli sami urediti, če nam pri tem ne bi pomagala zadruga, saj veste, da je danes vse tako drago, da niti več ne veš, kako bi dinar obrnil, da bi iz njega ožel čim-več ...« Pri tem pa Pavla pripomni, da jo zjezi to, da mora za liter Radenske prodati dva litra mleka, če jo hoče kupiti. »Voda res sama priteče in tu so mali stroški, če pa hočeš pridela- Arbiterjeva kmetija na Brdah. V ospredju lepo in skrbno pripravljene njive za spomladansko setev, Foto F. Jurac ti dva litra mleka, pa je treba vložiti mnogo truda, kje pa je še vse drugo ,. .<> Ko se z Mirom in njegovo materjo Pavlo pogovarjamo o vsakodnevnem delu in življenju, Pavla pravi: »Veste naše delo je vse premalo cenjeno. Delati in garati moraš od jutra do večera, in večkrat se tudi zgodi, da so letine slabe, pa je delo zastonj. Ljudje se včasih hudujejo na kmeta, da so kmetijski pridelki zelo dragi. Mislim, da temu ni kriv kmet, ampak kmetijska politika, ki ne more in ne more uskladiti cen kmetijskih pridelkov. Sami pa vemo, da so danes umetna gnojila, zaščitna sredstva in močna krmila izredno draga. Brez vsega tega pa si danes na kmetiji ne moreš zamisliti sodobnega kmetovanja ...« Še in še bi lahko pisali o vsakodnevnih težavah v našem kmetijstvu. Tega se Miro dobro zaveda in pravi, če nimaš ljubezni do zemlje, potem ne moreš biti dober in skrben gospodar. IVAN KOGELNIK -ROBIN Star slovenski pregovor pravi: »Povej mi, s kom in kod hodiš, da ti povem, resničen je ta pregovor, ko govori o življenju našega kmeta, pridnega, naprednega gospodarja, kooperanta, predvsem pa zadružnika, rajnega Ivana Kogelnika, pd. Robina iz Podklanca. Po več kot dve leti trajajočem boju s strašno boleznijo, je klonil. Ivan je bil Klančnikov sin. Robino-vo mu je dala mati, ki je bila rojena pri Robinu. Rodil se je 21. aprila 1924. Že v zgodnjih otroških letih se je seznanil z vsemi kmečkimi deli in opravili. Osnovni šoli je sledila gimnazija v Mariboru in kmetijska šola. Klančniki so bili ponosna, stara, slovenska družina. Bili so vneti zadružniki in zadružni delavci prav od začetkov slovenskega kmetijskega zadružništva, še posebno slovenskega hranilno-posojilnega zadružništva. Bili so soustanovitelji slovenske zadružne hranilnice, in posojilnice v Dravogradu. Zato se je mladi Klančnikov Ivan že kot otrok navzel napredne, zadružne kmetijske miselnosti, kateri je ostal zvest prav do poslednjega dne svojega življenja. Tudi druga svetovna vojna vihra mu ni prizanesla. Premetavala ga je križem po Evropi in šele leta 1946 se je srečno vrnil domov, h Klančniku. Leta 1949 se je poročil in prevzel Robinovo posestvo, kjer je uspešno kmetoval in gospodaril vse do svoje prezgodnje smrti. Robin je bil v svojih naprednih nazorih za razvoj kmetijstva in zadružništva zares marsikomu vzor v takratni kmetijski za- drugi Dravograd, katere član je bil od prvega dne njene ustanovitve vseskozi vse svoje življenje. Veliko je pripomogel s svojim znanjem in predlogi k nadaljnjemu razvoju in utrjevanju kmetijstva in zadružništva. Bil je aktiven tudi v organih občine Dravograd, član Sveta za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo občine Dravograd, pa Sklada za pospeševanje kmetijstva in Hranilno kreditne službe zadruge. Kruta neusmiljena smrt ga je tako zgodaj iztrgala iz naše sredine. Mnogo je ostalo še nedorečenega in neizvršenega. Nesebično je dajal kmetijstvu in zadrugi Dravograd, Robinovi domačiji, svoji družini, sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in lovcem svojo dobro voljo, optimizem ter svoje velike izkiušnje in sposobnosti. Sele sedaj lahko prav občutimo in razumemo vso njegovo neizrekljivo, telesno, še bolj pa duševno bolečino, ki si jo sam, samoten v svoji bolezni, občutil tisto septembrsko nedeljo letos, ob praznovanju 40-letni-ce našega koroškega zadružništva v Šentjanžu. Tedaj je v svojem obupu in bolečini potožil: »Oh, kaj bi dal tistemu, ki bi mi dal injekcijo ali zdravilo, ki bi mi dala vsaj toliko moči, da bi vsaj za kakšno uro lahko stopil v Šentjanž.« Tja kjer so tedaj veselo praznovali, rajali in proslavljali tudi njegovo 40-letno delo. Žal mu njegove želje nihče ni mogel izpolniti. Sam je moral prestati in pretrpeti tudi to, najhujšo bolečino. ROK GORENŠEK Da pa je Miro eden tistih, ki ljubi zemljo pa pove že to da je njegova kmetija lepo urejena. V zadnjih letih je zgradil tudi novo hišo. Najde pa čas tudi za druge aktivnosti; je član pododbora Kmečke zveze, pa član mladih zadružnikov, rad smuča in igra nogomet. V okviru športnih tekmovanj pa rad zastopa mlade zadružnike, kjer dosega dobre športne rezultate. »Miro, kakšni so tvoji načhi in želje?« »Kaj naj rečem. Želim si to, da bi mi uspelo dvigniti stalež živine, da bi se končno kmetijska politika enkrat le uredila, da kmet ne bi bil vedno v tistih dvomih ali se splača delati ali ne . ..?« Mama Pavla pa Mira pogleda nekoliko izpod čela in pravi: »Tisto, kar pa si jaz najbolj želim, pa Miro ni povedal. Želim si, da bi na kmetijo čimprej pripeljal »ta mlado«, da bi zamenjala mene, saj vidite, da sem že vsa izmučena in zgarana ...« F. JURAČ Miro in Pavia Arbiter: »Veste kaj, ta mlado bi nucali...« ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in de-dija IVANA KOGELNIKA p. d. ROBIN IZ Podklanca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Iskrena hvala vsem govornikom, lovcem za lovski obred, pevcem, zdravniku za lajšanje bolečin in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Za nesebično pomoč še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI uda*. s' Anka Legat Adi Rošer Heda Lužnik Edo Laure Jože Marhat »Kaj pomeni danes telefon?« tako smo povprašali bodoče telefonske naročnike: Jože MARHAT, kmet iz Brd: »Ne vem, kaj naj vam rečem. Skoraj ne morem verjeti, da je v moji hiši zazvonil telefon. Res je, da sem pristopil bolj med zadnjimi, a mi tega ni žal«. Anka LEGAT upokojenka, Šmartno: »Sploh ne morem verjeti, da sem sedaj na stara leta dočakala ta Velik dogodek, da lahko iz svoje hiše pokličem kogarkoli. Skromno pokojnino imam po možu, pa sama vsega ni- sem zmogla, zato so mi pomagali otroci.« Adi ROSER, voznik tovornjaka, Dolič: »Ko smo pred leti v našem kraju začeli razmišljati o gradnji telefona, sem mislil, da je to nemogoče. Pa sem se zmotil. S skupnimi močmi vseh krajanov smo uspeli in danes v naših domovih telefon zvoni že leto dni.« Heda LUŽNIK, gospodinja iz Golavabu-ke: »V začetku je bilo okrog gradnje telefona veliko jeze, ker smo pač hoteli kar vsi hkrati imeti telefone. To pa seveda ne gre. Gradili smo postopoma, krajani smo pomagali z denarjem in z delom, pomoč pa smo dobili tudi iz samoprispevka.« Edo LAURE, kmet iz Turiške vasi: »Telefon veliko pomeni prav kmetu. Brez tega danes ne gre več, zlasti v višinskih predelih, ko ljudje dnevno potrebujejo zdravnika ali pa veterinarja. Veliko denarja in časa si bodo s tem prihranili, ko bodo razne opravke urejali po telefonu.« F. Jurač NARAVOSLOVNI DAN Ko nam je v sredo tovarišica povedala, da bomo v četrtek, 27. 10. 1988, imeli naravoslovni dan, smo se zelo razveselili. Dogovorili smo se, kaj bo kdo delal in določili tudi skupine. Zjutraj smo se zbrali v 4. b razredu in si ogledali zanimiv film o gozdu. Zavrtel ga nam je tovariš Miha Pušnik, ki je zaposlen na Lesni v Slovenj Gradcu. Nato smo se zbrali pred šolo in se odpravili v gozd. Spremljala sta nas tovariš Tone Novak — ekolog in Drago Čoderl — ing. gozdarstva. Gozdne zanimivosti je s kamero posnel Ivan Planinšec. Opazovali smo razna drevesa in gozdne škodljivce. Nekje na pol poti smo zagledali čudovit beli gaber. Veje in tudi deblo je imel zvito kot spletene vrvi. Zbrali smo se okoli njega in ga dolgo opazovali. Nato smo odšli naprej in kmalu prispeli do drevoreda, ki so ga posadili takrat, ko je stal še grad Galen-hof. Prelepi drevored je posajen v krogu, kar ni navada za tako veličastna drevesa. Ko smo prispeli do šole, so skoraj vsi učenci odšli domov, le šest nas je ostalo. Počakali smo na okroglo mizo, kjer smo razpravljali s tovariši iz Slovenj Gradca o ekologiji, onesnaževanju in varstvu okolja. Ta naravoslovni dan je bil zelo dobro organiziran in poučen. Takih pohodov v naravo si želim še več. Roman Sešel, 4. a. Osnovna šola IX. SNOUB »Miloša Zidanška« Šmartno pri Slovenj Gradcu V četrtek, 27. 10. 1988, smo imeli naravoslovni dan. Potekal je v treh delih. Najprej smo si ogledali dva filma o gozdu. Videli smo gozdove cele Slovenije. Spoznali smo tudi življenje delavcev, ki vzdržujejo gozdove. Po ogledu Filmov smo odšli po mali gozdni učni poti. Z nami so šli Tone Novak — ekolog, Drago Čoderl — inženir gozdarstva in Miha Pušnik — vodja kadrovske službe v Lesni Slovenj Gradec. Najprej smo se ustavili pri lipi, ki stoji pri Štiblarjevi domačiji. Ljudje govorijo, da bi to lipo lahko posadili celo Turki, kajti stara je okoli tristo let. Tovariš Čoderl nam je povedal, da bo ta lipa rastla, dokler bo še ozelenela. Nato smo odšli naprej. Ustavili smo se na mostu pri Fajmutu, kjer se potoček, ki smo mu prav mi dali ime, izliva v reko Mislinjo. Pri Fajmutu smo zavili v gozd. Zagledali smo smreko, zraven nje pa tri jelše. Jelša ima majhne plodove, ki so podobni storžu. Tovariš Čoderl je dejal, da ni prav, da poganja cvetove tik pred zimo. Ta motnja je nastala zaradi onesnaženega zraka. Po ogledu jelš smo nadaljevali pot po gozdu. Našli smo ve- liko posekanih vej. Tovariš inženir je pod lubjem našel lubadarja, ki smo si ga natančno ogledali. Razložil nam je, da je ta mali hrošč zelo nevaren škodljivec. Na nekem drevesu (mislim, da je bil hrast) smo si ogledali pionirsko združbo. Tovariš Novak nam je povedal, da je ta življenjska združba alg, lišajev in mahov zelo pomembna. Te preproste rastline uspešno prekrijejo tudi ogorela tla. Ob robu gozda smo si ogledali še mravljišče. Nato pa smo po klancu odšli nazaj v šolo. Šest učencev je ostalo še za okroglo mizo, ostali pa smo odšli domov. Takih naravoslovnih dnevov si želim še več, ker se lahko veliko naučim. Marjan Kozar POŽAR V TIP OTIŠKI VRH V Tovarni ivernih plošč Otiški vrh je dne 6. 12. 88. gorelo. Požar je nastal v sušilniku in se razširil na transportni sistem. Gasilska enota tozda je požar takoj lokalizirala in preprečila še večjo škodo. Zastoj je v rekordnem času odpravila služba za vzdrževanje tako, da je stekla normalna proizvodnja že isti dan ob 23. uri. Naslednji dan se je požar ponovil. Iveraši so ga takoj pogasili in sanirali škodo. I. R. KADROVSKE VESTI, SOCIALNA PROBLEMATIKA, REKREACIJA JUBILANTI IZ TOZD NOVA OPREMA V letu 1988 je v tozdu »Nova OPREMA« praznovalo 27 delavcev svoj jubilej. Jubilejne nagrade so prejeli delavci 25. 11. 88, ob proslavi dneva republike. 10 let skupne delovne dobe imajo 1. Mirsad Musič 2. Anica Slemenik 3. Milan Hovnik 4. Ljerka Tisnikar 5. Olga Havli 6. Danica Založnik 7. Marija Plimon 8. Irena Žerjav 9. Mladen Perič 10. Branko Pirnat 20 let skupne delovne dobe imajo 1. Darja Žibert 2. Marija Košutnik 3. Rajko Englert 4. Jožica Vaukan 5. Jožica Vogrinec 6. Vinko Rotovnik 7. Čestimir Jeraberk 8. Pavla Razgoršek 9. Branko Štumberger 30 let skupne delovne dobe imajo 1. Anton Jakopič 2. Edo Golob 3. Marija Sušeč 4. Jožica Miloševič 5. Jože Bedrač 6. Ferdo Hodnik K njihovemu jubileju iskreno čestitamo. Organi upravljanja in družbeno-politične organizacije v tozdu. ______________________________________________________________J ZIMSKO SPANJE IN POMLADNA UTRUJENOST - z roko v roki Pozimi narava pod ivjem in snegom počiva, pa ne tako trdno, kot mislimo, kajti, če se v globini zemlje že ne bi pripravljalo na pomlad, ne bi narava tako hitro oživela in ozelenela že ob prvih toplejših žarkih. Tudi človek pozimi naj ne bi spal. Pripravljati bi se moral na pomlad in na njene naravne spremembe. Če nas narava preseneti nepripravljene, občutimo spremembe kot pomladansko utrujenost. Znano je, da je v zgodnjih spomladanskih mesecih največ nesreč s smrtnim izidom, kronični bolniki pa imajo tokrat največ težav. Znanost ugotavlja, da na splošno ljudje nismo pripravljeni na večje spremembe v naravi, ker pozimi neprimerno živimo. Človek se pred mrazom zateče v tople, slabo zračene prostore, gibanje na svežem zraku omejuje, ob tem pa se še običajno neprimerno in prekomerno hrani. V krvi in podkožju se kopičijo »maščobe«, presnova je otežena, odpornost telesa se zmanjša. Ravno zaradi teh slabih navad večine priporočajo strokovnjaki zimski dopust, ki bi ga naj ljudje preživeli v naravi. To še posebej priporočajo tistim, ki živijo v onesnaženih industrijskih področjih, pa tistim, ki jih narava dela priklepa na stole v zaprtih prostorih. Ni potrebno, da se na pomlad pripravljamo s kakšnimi posebnimi športnimi panogami. Dovolj naredimo za svoje telo že z dnevnimi sprehodi v naravi, s hitro hojo po svežem zraku ali s teki. Ob tem pazimo na prehrano (jemo toliko, da se čez zimo ne zredimo), izogibamo se mastni, sladki, in močnati hrani, uživamo pa čim več svežega sadja in zelenjave. Večerja naj bo dovolj zgodaj, zgodaj ležemo tudi k počitku, zjutraj pa predolgo ne lenarimo. Ko se sprehajamo v naravi, imejmo oči odprte za vse, kar nas obdaja, naučimo se uživati v njej in izkoristimo tisto, kar nam nudi. Ko jo bomo spoznali, bomo znali živeti z njo .. . Tistemu, ki to uspe, ni več potrebna televizija, bučni radio, hrupne zabave ali celo skrajnosti v jedači in pijači. Enostavno, preprosto življenje zdravilno vpliva na živce, umirjen način življenja pa pozitivno vpliva na celo telo. DAN BREZ SMEHA JE KOT IZGUBLJEN . . . Humor je značilna slika uravnovešenih, samozavestnih in strpnih ljudi. Ne da se ga naučiti. Vsi ljudje nimajo smisla za humor, a vendar sta veselje in smeh nujno potrebna človeštvu, povsod sta dobrodošla tudi pri utrjevanju telesnega in duševnega zdravja ljudi in pri zdravljenju bolezni. GLASBA IN PETJE KOT ZDRAVILO Medicinci in psihoterapevti so enotni: glasba deluje na človeka zdravilno, v zrelejša leta vnaša več veselja in živahnosti. Na pomen glasbe pri zdravljenju je opozarjal že stari Eskulap. David je npr. s svojim čudovitim igranjem »razpršil hude misli« kralju Saulu, ki je boleval za depresijo, pesnik No-valis pa je izjavil, da je vsaka bolezen glasbeni problem. Danes se glasba, ritmi in zvoki uporabljajo pri zdravljenju duševnih bolezni od otroške agresivnosti do starostnih depresij. Glasba pomaga tudi pri obnovitvi spomina pri obolenjih, kjer je bil le-ta prizadet. Nekateri strokovnjaki po svetu trdijo, da bi z glasbo uspešno preprečevali tudi nevroze v šolah. Poudarjajo, da bi morala glasba spremljati človeka vse življenje kot »brezplačna preventivna medicina«. H glasbi spada tudi petje. Le-ta ima poleg vpliva na razpoloženje še drug koristen vpliv: uravnava dihanje, delo srca in krvotoka, povečuje prekrvavljenost trebušnih organov, pomirjeno petje pa lahko celo normalizira povišan krvni pritisk. Nada KADIŠ DIJAKI, ŠTUDENTI! Odbor za kadrovsko politiko je na svoji seji 24. 11. 1988 sprejel SKLEP: odlični dijaki in študenti s povprečno oceno 9 bodo ob koncu-šolskega leta prejeli nagrado — vrednost ene štipendije. Želimo, da bi bilo čim več takih dijakov in študentov. Odbor za kadrovsko politiko LESNE IC LESNE 12 ■ V [ H A R N I K Marija Poloršek Janez Rifelj UPOKOJILI SO SE Franc Prikeržnik Iran Kuhar Marija Vogrin Danica Hamek Kadar odhajajo v pokoj naši starejši sodelavci, nam je vedno težko. Vemo, da odhajajo prijatelji. Navadno se zamislimo ali nas obide celo občutek zaskrbljenosti. Odhajajo naši pridni, dobri delavci, ki jih vse po vrsti odlikuje pošten odnos do dela. Ko odhajajo iz naše srede, se sprašujemo: Kako bo, ko takih ne bo več? Kdo bo poslej gonilna sila naše proizvodnje? Ali bomo z leti mlajši postali njim podobni? Janez, Minka, Milka pa tudi Marica, Franci, Anzi in Danica so bili mlajšim sodelavcem za vzgled. Prvi trije so se upokojili s polno pokojninsko dobo. Janez je skrbel za nabavo žaganega lesa v TO le nekaj manj kot 40 let. Delo je opravljal dosledno, natančno in pošteno. Za ta zgled smo mu poleg ostalega še posebej hvaležni. Minka in Milka sta opravljali odgovorna dela v proizvodnji: Minka pri končni kontroli in embaliranju vratnih kril, Milka pri izde- lavi odprtinskih vratnih kril. Imeli sta bogate delovne izkušnje in odličen odnos do dela in občutek odgovornosti. Veseli smo, da sta odšli v pokoj zdravi in vedri, kakršni sta hodili vsa ta leta tudi v službo. Tudi Marico je vedno spremljala vedrina in nasmeh. Dela, ki jih je opravljala, so bila težka in tudi odgovorna, a jih je vedno dobro opravila. A vseeno Marica, kot njeni vrstniki, ob raznih akcijah, ko je bilo potrebno delati več kot je določal delovni koledar, nikoli ni odklonila dela. To ji je narekoval njen občutek pripadnosti svoji TO, ta občutek bi morali tudi mlajši spoštovati. Marica se je invalidsko upokojila z 31 leti pokojninske dobe zaradi opešanega zdravja. Franci še verjetno ni mislil na upokojitev kot tudi sodelavci ne, pa ga je nezgoda pri domačem opravilu pripeljala v to. 31 let je opravljal v naši TO različna dela. Še mlad je delal na žagi (kot domačini še sedaj radi rečemo naši TO), pozneje na skladiš- ču žaganega lesa in nazadnje na delovnem mestu hišnika. Pogosto je slišati: »Pozna se, da Francija ni več pri nas . ..« Dokazal je, da ni nujno, da so dela normirana, ali da te vedno kdo nadzira. Sam je vedno našel delo zase in ga tudi dobro opravil. Anzi se je zaposlil v naši TO pred 27 leti. Tudi on je kot mlad fant okusil težo hlodov, pozneje je delal na strojih, mlajši pa ga bolj poznamo kot voznika viličarja. Invalidsko se je upokojil, ker mu je opešalo zdravje. Želimo mu, da bi se mu na njegovi domačiji kmalu povrnilo. Danica se je zaposlila v naši TO pred 11 leti. Kmalu smo izvedeli da tudi slika. Pred 5 leti se je interno strokovno izobraževala za poklic lesarja II. stopnje. Opravila je dela pri popravilu izdelkov. Bolezen ji ni več dopuščala delati in se je invalidsko upokojila. Želimo ji, da ne bi pozabila na svoj dar, da bomo na razstavah še lahko videli njene lepe slike. Emilija SENEKOVIČ MMI MM Mi MM m Po napornem delu je tudi sprostitev na ledu lepa OSTALI DOGODKI KADROVSKE VESTI PRIŠLI V TOZD: NOVEMBER 1988 Priimek in ime — datum nastopa — naloge in opravila, ki jih bo opravljal — organizacija, iz katere prihaja________________________________________________ TOZD GOZDARSTVO ČRNA NA KOROŠKEM Kordež Olga, 2. 11. 1988, pomoč v kuhinji, TOK GOZDARSTVO RADLJE OB DRAVI Izak Silvo, 15. 11. 1988, pripravnik, prva zaposlitev TOZD ŽAGA OTIŠKI VRH Repnik Zlatko, 3. 11. 1988, zalaganje in odprema, prva zaposlitev TOZD TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE Korošec Cvetka, 1. 11. 1988, pripravnik, prva zaposlitev TOZD TOVARNA IVERNIH PLOŠČ OTIŠKI VRH Fesel Peter, 7. 11. 1988, elektrotehnik, prva zaposlitev Sebastjan Drago, 7. 11. 1988, strojni tehnik, Fecro Slovenj Gradec Arifovič Hasibl, 12. 11. 1988, delavec pri iverilniku, Marinič Zoran, 14. 11. 1988, del. pri finalni proizv. INTERNA BANKA Medakovič Alenka, 1.11. 1988, TOZD Blagovni promet, ODŠLI V MESECU NOVEMBRU 1988 Priimek in ime, datum odhoda, dela, ki jih je opravljal ; organizacija, v katero odhaja TOZD GOZDARSTVO ČRNA NA KOROŠKEM Čekon Anton, 16. II. 1988, sekač, TOZD GOZDARSTVO RADLJE OB DRAVI Pušnik Ivan, 30. II. 1988, gozdar, redna upokojitev Repnik Veronika, 4. 11. 1988, delavka v drevesnici, delovno razmerje za določen čas TOZD ŽAGA MISLINJA Založnik Pavel, 24. 11. 1988, skobljanje lad. poda, invalidska upokojitev, TOZD TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE Nikič Dragan, 4. 11. 1988, popravilo izdelkov, TOZD TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE Marčič Simon, 30. 11. 1988, strojno vzdrževanje, TIP Otiški vrh TOZD TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA RADLJE - PODVELKA Lampreht Silva, 11. 10. 1988, pom. pri upr. lin. za dolž. s. L, Gerold Anton, 11. 10. 1988, nadzor in kurjenje kotla, Žebrek Marija, 30. 11. 1988, čist. upravnih in proizvodnih prostorov, inval. upokojitev TOZD TOVARNA IVERNIH PLOŠČ Viltužnik Ivanka, 30. 11. 1988, kuharica, Hriberšek Irena, 18. 10. 1988, vodenje kontrole kakovosti, DSSP TOZD GRADNJE SLOVENJ GRADEC Bračič Boris, 17. 11. 1988, strojni tehnik, Mladinska knjiga DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA Potisk Gorazd, 31. 10. 1988, vodja službe merjenje časa in dela, Nemčija TOZD BLAGOVNI PROMET SLOVENJ GRADEC Medakovič Alenka, 31. 10. 1988, likvidator računov, v IB Potočnik Marijana, 31. 10. 1988, evidentičar, za določen čas Gornjak Franja, 10. 11. 1988, evidentičar, inv. upokojitev TOZD M ž SKUPAJ Gozdarstvo Slov. Gradec 44 3 47 Gozdarstvo Mislinja 46 5 51 Gozdarstvo Črna 128 13 141 Gozdarstvo Radlje 112 24 136 TOK Gozd. Slovenj Gradec 32 3 35 TOK Gozd. Radlje 31 4 35 TOK Gozd. Ravne 28 5 33 TOK Gozd. Dravograd 13 3 16 Žaga Mislinja 46 6 52 Žaga Otiški vrh 49 12 61 Žaga Mušenik 33 13 46 Žaga Vuhred 49 10 59 TP Prevalje 82 164 246 TP Pameče 131 153 284 TSP Radlje-Podvelka TIP Otiški vrh 185 217 186 31 371 248 Gradnje Slovenj Gradec 56 7 63 Transport in servisi Pameče 122 13 135 Cent. les. sklad. Otiški vrh 41 5 46 Nova oprema Slov. Gradec 183 158 341 Del. skupnost Slov. Gradec 75 118 193 Blagovni promet Slov. Gradec 143 84 227 Interna banka Slov. Gradec 5 32 37 1851 1052 2903 Darinka Cerjak OSTAV/Te V A/A-SEn Vtt-SE/7 (/Potco-JEVC/ QoZDA/2^( - SE //A7>Aey V SLOVO JOŽETU SMONKARJU Delavci TOZD Žage Otiški vrh smo zopet izgubili svojega sodelavca. Dne 3. marca 1988 se je iztekla življenjska pot Jožetu Smonkarju iz Otiškega vrha. Jože se je rodil 27. 8. 1939 v Bu-kovski vasi. Osnovno šolo je obiskoval blizu domačega kraja v Šentjanžu pri Dravogradu. Zaposlil se je že zelo mlad, star komaj 14 let. Leta 1958 je spoznal svojo življenjsko sopotnico Marijo, s katero sta z delom in trudom uspela obnoviti dom. Življenje sta darovala trem otrokom: Miranu, Jožetu in Zdenki. Vzgojila sta jih v pridne in delovne ljudi, kot sta bila ona sama. Delo in skrb sta terjala svoje. Zaradi bolezni se je moral invalidsko upokojiti 31. 7. 1988. Jože je združeval delo v TOZD Žaga Otiški vrh od 1. 6. 1967 dalje. Opravljal je razna dela v žagalnici in na odpremi žaganega lesa, nekaj časa je vršil tudi čuvajsko službo. Rad je deloval v Gasilskem društvu TOZD ter se veselil doseženih uspehov. Družini je bil dober mož in oče, nam vzoren sodelavec, drugim pa iskren prijatelj. Vedno je bil dobre volje ter pripravljen vsakomur pomagati. Rad je prihajal med nas, se zanimal za to in ono, skratka še naprej je živel s kolektivom, v katerem je združeval delo polnih 17 let. Jože je bil vesel vsakega obiska, posebno pa je bil hvaležen sosedom za nesebično pomoč v času njegove bolezni. Imel je še veliko lepih želja in načrtov, pa jih žal, ni več uspel uresničiti. Vse upe in nade je v trenutku uničila prezgodnja smrt. Tolaži nas misel, da za vsakim človekom ostanejo dobra dela, ki ga ohranjajo v trajnem spominu. Teh pa je veliko. Hvaležni smo mu za ves vložen trud, ki ga je prispeval za nadaljnji razvoj in delovanje žage. Naj mu bo lahka domača gruda. Iskreno sožalje izrekamo vsem žalujočim. Kolektiv TOZD ŽAGA OTIŠKI VRH DRAGA KOŠAKOVA MAMA Poslovili smo se od Pogačove Micke, kakor smo ji po domače rekli. Pokojna Micka Potočnik se je rodila pred 83 leti pri Pogaču na Dolgi Brdi, v župniji Šentanel pri Prevaljah kot tretji otrok v številni družini. Mladost je preživela na domu v varstvu svojih staršev. Poročila se je z Dominikom Potočnikom, kmetom, po domače Košakom. Vzorno sta gospodarila na precej težavni, a lepi — sončni kmetiji nad Poljano, saj sta vse, kar je bilo naprednega vnesla na svojo kmetijo. Micka je ob neki priliki rekla, da človek s trdim delom prebrodi mnoge težave. Kljub trdemu delu, ki jo je spremljalo vse življenje, je dočakala častitljivo starost: 83 let. Ker pa je ljubila svoj slovenski rod, sta s pokojnim možem kaj kmalu pričela sodelovati z borci NOV ter tako dočakala svobodo. Ob zadnji bitki na Poljani, leta 1945, vojna vihra njihovi domačiji ni prizanesla. Komaj so si rešili golo življenje in so zbežali, ko je na njihovo domačijo prihrumela usta-ška drhal in kmetijo izropala. Posebnost, ki jo je imela Micka, je bil njen srebrni glas. Iz srca je prepevala kakor tudi njen pokojni mož. Prepevala sta v veselju, pa tudi žalosti. Že zgodaj je občutila tegobe bolezni in ni mogla izpolniti poslanstva matere. Zato so njeno toplo materinsko ljubezen občutili njeni posvojenci. Ni odrekala pomoči tistim, ki so jo bili potrebni. Zadnje mesece jo je breme življenja priklenilo na posteljo in usodni čas večnega počitka je bil prehiter, da se nisi utegnila posloviti od sester in sosedov. Micka ostaja v srcih nas vseh. Naj ji bo lahka slovenska zemlja. Vse življenje jo je tako močno ljubila. V imenu vseh sosedov, krajanov krajevne skupnosti Holmec in druž-beno-političnih organizacij kraja se poslavljamo in izrekamo vsem domačim, sestram ter ostalim sorodnikom iskreno sožalje. FRANZ ZALOŽNIK— KOH 1903-1988 V sredo, 30. novembra 1988 smo se na pokopališču v Mislinji poslovili od enega najstarejših sodelavcev na TOZD Gozdarstvo Mislinja Franca ZALOŽNIKA- KOH A. Smrt ga je iztrgala dan pred tem, ko so se njegovi otroci in vnuki pripravljali, da proslavijo njegov 85. rojstni dan. Vsi so namreč upali, da se bo ozdravljen vrnil iz bolnice. Franc ZALOŽNIK seje rodil 29. novembra 1903 na Pavrovem, očetu Ignacu, gozdnemu delavcu, in materi Mariji, šivilji. V družini je bilo osem otrok. Revščina in pomanjkanje niso dovolile dostojnega življenja, zato so mu bratje in sestre hitro umrli, preživeli so samo trije. Ko je bil Franc star komaj 14 let, mu je najprej umrla mati, kmalu nato pa še oče. Otroci so se morali preživljati sami. Franc se je za dve leti zaposlil kot dninar, leta 1919 pa se je zaposlil kot gozdni delavec v mislinjskih gozdovih ter tako nadaljeval očetovo tradicijo. Leta 1925 se je poročil z Marijo. Preselila sta se v Komisijo, kjer sta si na Kohovem ustvarila skromen dom. V zakonu so se njima rodili trije otroci. Franc je kot gozdni delavec opravljal vsa gozdna dela od pogozdovanja, sečnje, spravila lesa in »furanja«, vzorno in vestno, vmes pa je hodil po Pohoiju vse do Konjic, kjer je kupoval živino. Bil je član prvega delavskega sveta. Bil je skromen in vesel fant. Rad je prepeval po planinskih pašnikih in gozdovih. Pohorje je bil njegov svet, kjer je bil prost in svoboden. Zato je tembolj razumljivo, da se je leta 1941 takoj opredelil za osvobodilni boj. Že takoj na začetku vstaje je sodeloval s partizani I. Pohorskega bataljona. V njegovi hiši je bila organizirana kurirska postojanka »BRŠLJAN«. Tu se je zadrževal znani pohorski partizan VITEZ. Za sodelovanje in hrabrost med NOV je prejel več pohval, med drugim tudi RED ZASLUGE ZA NAROD III. stopnje. Skromno življenje v mladosti, težko delo takratnega gozdnega delavca, ko je delavnik trajal od zore do mraka, življenje med tednom v »kolibi« ob slabi prehrani, strah in pomanjkanje med vojno, so načeli njegovo zdravje. Po težki operaciji leta 1952, se je moral leto pozneje upokojiti, toda volje in življenjskega optimizma pri njemu nikoli ni zmanjkalo. Z ženo Marijo sta si v hiši pri KOHU uredila planinsko postojanko, kamor so radi zahajali planinci, domačini in gozdarji. Z dobro voljo sta sprejela in postregla vsakega, katerega je pot zanesla mimo. Dolgo se je upiral preselitvi v dolino. Šele bolezen žene Marije ga je primorala, da se je leta 1976 preselil v dolino k hčerki Mariji, kjer je našel prav tako topel dom. Tu je ostal do kraja življenja, toda pogled in spomin se mu je vsak dan vračal na Pohorje v Komisijo. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Ivan LEKŠE PAVLI KNEZ V SLOVO Pozno jeseni je med Razborčane prišla kruta resnica, da je dne 12. 11. končala življenjsko pot Rosova mama, Pavla KNEZ. Ko je bila stara štiri leta jo je morala mati dati v rejniško družino. V Spodnjem kotu so jo lepo vzgajali, saj je bila kot doma. Oče Jožef z ženo Katarino ni delal razlik med svojimi otroci in njo. Odrasla je v pridno dekle in pomagala pri vsakem delu. Ko je 1943 leta vzela za moža Jožefa Kneza, sta začela gospodinjiti zase. Mož Jožef je dobil zaposlitev pri Rudniku v Žerjavu. Tako sta par let preživela kot delavska družina. Šumenje domačih gozdov in sveži zrak sta ju leta 1953 zvabila nazaj v Razbor, kjer sta pri Rošu začela gospodariti. V zakonu se je rodilo sedem otrok: štiri deklice in trije fantki. Koliko veselja je bilo v družini. Ko so otroci dorastli so drug za drugim zapuščali domačijo. Vendar so se vedno radi vračali. Bila je presrečna, ko je začela pestovati svoje vnuke, ki jih je 14. Zahrbtna bolezen jo je premagala. Nikoli več se njen prelepi glas ne bo razlegal okrog lepo urejene kmetije. Številni Razborčani, sorodniki in znanci so jo spremili na poslednjo pot. Spoznali smo, kako je bila priljubljena daleč okrog. Zadnji sončni žarki so objeli njen prerani grob, veter pa je narahlo za-šumel v vrhove smrek, kot zadnji pozdrav delovni kmečki ženi. Radi se te bomo spominjali. Štefka MELANŠEK IGNAC ORTER 1903-1988 Ignac Orter, po domače Razbor-nik v Mali Mislinji, se je rodil pred 85 leti v hiši, kjer je tudi umrl. Najbrž si je svoje zadnje ure tudi želel preživeti v svojem toplem do mačem kotičku, v krogu svojih do brih naslednikov in vnukov. Vse skozi je bil navezan na svojo domačijo in je s skrbjo gospodarja, moža in očeta ter dedija skrbel zanjo in za vse svoje, dokler je to zmogel. Ko mu je pred leti umrla žena Lenčka, je v žalosti za njo začel pešati tudi sam, saj sta bila močno navezana drug na drugega. Tolažbo je iskal pri vseh svojih šestih otrocih s številnimi vnuki, saj so ga vsi imeli radi. Zadnja leta pa seje le najbolje počutil doma, pri svojem sinu Ivanu in snahi Marti, ki sta mu ljubeznivo pomagala preživljati vedno večje starostne tegobe. V času svojega gospodarjenja je bil dober sosed. Rad je pomagal vsakomur v sili, še posebno, če je kje zbolela živina in živinozdravnika ni bilo takoj pri roki. Z Ignacem je lani 19. novembra vzela smrt zadnjega moškega potomca prejšnje Razbornikove druži- Vsem svojcem iskreno sožalje. Sosedje in prijatelji SPOMIN NA URŠKO PATERNUŠ Urški je zibelka stekla leta 1926 na Bučenikovi domačiji pod zelenim Pohorjem. Ko je dorastla, jo je pot za kruhom pripeljala na Podlipje, kjer je služila pri kmetih. Tu sta se spoznala s Tonijem, ki si je na enak način služil svoj vsakodnevni kruh. In med njima se je vnela ljubezen, katero sta potrdila pred oltarjem leta 1959 ter zaživela skupno družinsko življenje. V skritem kotičku, ob gozdni jasi, na strmem pobočju Podlipja, sta si Urška in Toni na mestu, kjer je stala razmajana koliba, postavila novo lično hiško. Do tja je bilo treba v breg več kot kilometer daleč znositi ves gradbeni material, ker takrat še ni bilo dovozne poti. Komaj si je družina dom za silo opremila, se je nad Urško pritihotapila zahrbtna bolezen, kateri je morala kloniti. Tonija in Urško so krajani in sosedje vzljubili zaradi marljivosti, dobrosrčnosti in vesele narave. Urška je rada pela, še rajši pa je igrala na harmoniko, na katero se je priučila v otroških letih. Sosedje in prijatelji sojo radi povabili na godovanja in tudi na javni prireditvi sta s sinom Tončkom nastopila. Tudi doma je rada ob večerih raztegnila harmoniko, pa najsi je bil za njo še tako naporen dan. Kot da bi si z glasbo blažila razbolelo telo. Prijatelji in znanci, ki so se radi zbirali v njunem domu, so vmes katero zapeli. Hvala vsem, ki se ustavljate ob njenem grobu. Ludvik MORI V SLOVO KONRADU DOMADENIKU Dne 17. 8. 1988 je v bolnišnici Slovenj Gradec prenehalo biti srce našemu sodelavcu Konradu DOMADENIK iz Otiškega vrha. Žalostna vest je globoko presunila vsakogar, ki ga je poznal. V najlepši dobi svojega življenja star komaj 44 let je moral kloniti pod težo neozdravljive bolezni. Konrad seje rodil 13. 11. 1943 v Rančah pri Mariboru. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju. Leta 1966 se je priženil k Viklerjevi domačiji v Otiškem vrhu. Z ženo Jožico sta pridno gospodarila, vzgajala otroke ter obnavljala dom. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: Konrad, Venčeslav, Božida-ra in Tatjana. Konrad je ljubil in spoštoval svojo družino ter se veselil prihodnosti. Ob delu je uspešno končal šolo za KV tesarja. Ta poklic je zelo rad opravljal. Še dolgo bo blizu in daleč videti delo njegovih rok. Veliko je ostrešij, ki jih Je izoblikoval in naredil prav on. Se in še bi delal, ustvarjal ter se veselil sadov svojega dela, če ne bi usoda tako hitro posegla vmes. V kolektiv žaga Otiški vrh je prišel 1. 8. 1984. Razporejen je bil na razna dela in naloge v žagalnici ter odpremi žaganega lesa. Aktivno je deloval v gasilskem društvu tozda, rad je pomagal drugim. Pri delu je bil vesten in zanesljiv. Takrat nismo slutili, da mu zdravje ogroža tako resna bolezen. Na zunaj je bil videti čil in krepak. Sam pa tej prevari ni več zaupal. Dne 2. 9. 1988 se je zaradi vse slabšega počutja moral invalidsko upokojiti. Nismo še v celoti sprejeli tvoje odsotnosti, ko nas je za vedno zapustil. Ko je odhajal na zdravljenje, smo vsi z njim želeli, da bo bolezen premagana, saj je bil Konrad poln upov in načrtov. Težko nam je, da ga je življenje tako kmalu opeharilo za želje in načrte. Naj mu bo lahka koroška zemlja v mnogo preranem grobu. Iskreno sožalje vsem svojcem, prijateljem in znancem. kolektiv žage Otiški vrh SPOMIN NA MARIJO DEBELAK »Marija, ne bomo pozabili na vas, še vam bomo prinesli rože. Saj jih imate tako radi!« Te besede sem zapisal v Viharnik leta 1987 ob njenem 103. rojstnem dnevu. Tudi letos smo se je v tovarni pohištva Prevalje spomnili ob njenem 104. rojstnem dnevu, ki ga je praznovala 30. januarja. Zaželeli smo ji še trdnega zdravja in ji podarili šopek rož. Drugič je letos sprejela rože, ko si krajani Prevalj podarili podoknico Nedeljskega dnevnika. V imenu krajanov ji je ob spremljavi ansambla Avsenik zaželel srečo in zdravja podokničar Franc Pestotnik. Še celo zaplesala je z njim na balkonu hiše na Prevaljah, ob bučnem ploskanju verjetno več kot polovice Prevaljčanov in številnih drugih, ki so jo poznali, spoštovali in imeli radi. Dolgo v noč ni hotela v hišo in je vsa srečna pozdravljala krajane z balkona. Marija se je rodila 30. januarja leta 1884 na Prevaljah. Dolga leta je delala v sedanji tovarni pohištva Prevalje in se je v starosti 66 let leta 1950 pri nas tudi upokojila. Ponosni smo, daje Marija kljub težkemu delu na takratni žagi doživela tako častitljivo starost. Bila je kot Hudabivška Meta, skromna, ob enem ponosna, pa tudi uporna, ni je uklonilo ne težko življenje, polno preizkušenj, ne delo, ki ga je bila navajena že od otroških let, uklonila ga je niso tudi leta, ki jih je doživela res lepo število. Zal pa še nismo pričakovali, da ji bomo letos še enkrat prinesli njej tako ljubo cvetje — rože v njeno slovo. Za vedno je zaspala 23. oktobra na domu pri svoji hčerki v Libeličah, kjer je na pokopališču pri Svetem Martinu našla svoj zadnji dom. Naj mirno počiva v koroški zemlji, ki jo je vedno tako ljubila. Ohranili jo bomo v lepem spominu in naj ji tudi na grobu vedno cvetijo rože. Hubert Močivnik PO KAJUHOVI POTI V SPOMIN ANTONU KLOPČIČU 13. januarja bo minilo dve leti, kar se je izteklo življenje našemu upokojencu, Antonu Klopčiču iz Meže v Dravogradu. Svojo življenjsko pot je pričel 4. 1. 1912 v Moravčah, v številni kmečki družini. Bilo je trinajst otrok, Tone je bil predzadnji. Zelo mlad je izgubil mater, oče se je ponovno poročil, otroci pa so po vrsti, kakor so odraščali, odhajali od doma služit k bližnjim kmetom. Tone je zelo mlad okusil grenko življenje. Njegova mladost je bila trda in neizprosna. Na Koroško je prišel v času okupacije. Pomagal pri izgradnji elektrarne Dravograd. Na ta čas so ga vezali zelo žalostni spomini. Delali so v zelo slabih življenjskih pogojih. V tem času je spoznal tudi svojo ženo Viktorijo. V zakonu sta se njima rodili dve hčerki: Katica in Hedvika. Postopoma si je z družino izboljševal življenjske pogoje. Z delom in trudom sta si z ženo ustvarila toplo ognjišče. Takoj po osvoboditvi se je Tone zaposlil v lesni industriji, najprej na žagi Veržun v Dravogradu. V podjetju LESNA pa je bil zaposlen od 6. 12. 1946 pa vse do upokojitve 14. 3. 1970. V teh letih službovanja je opravljal dela in naloge čeljenje žaganega lesa in skobljanje LP in oblog. V svojem poklicu je bil pravi mojster. Delavci, ki so delali z njim se ga spominjajo po njegovi delavnosti. kolektiv žage Otiški vrh ZAHVALA Ob boleči izgubi, mame, žene in babice PAVLE KNEZ Iz Razbora se vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč, iskreno zahvaljujemo. Najlepša hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se govorniku Francu ZABELU iz Sel za ganljive besede na domu in pri odprtem grobu. Hvala gospodu župniku iz Podgorja za pogrebni obred. Hvala sosedom, ki so nam tako nesebično pomagali, posebno se zahvaljujemo Katarini in Feliksu KNEZU, ki sta nam takoj priskočila na pomoč in pomagala vse do konca. Žalujoči mož Jože, sinovi Edi, Rajko, Zdravko, hčerke Danica, Zofka in Olga. Štefka MELANŠEK ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka IVANA KRAUTBERGERJA se vsem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, iskreno zahvaljujemo. Hvala TOK za pomoč, govorniku za ganljive besede, hvala vsem, ki so darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. žena in hčerki z družinama C Kolona, kolona. Mi smo megla in megla je vata, v katero zavijemo svoje spomine. Kajuh Kajuh, ponosni črnolasi fant, tako nekako je rekel znani pisatelj. Legenda, ki bi bila manj pretresljiva, če ne bi takrat na pustni torek .. . Zdraviliščna zgradba, obdana z drevesi, naš korak, ki se zliva z asfaltom. Hoja skozi gozd, poln smolnatih dreves. Kot bi se smola cedila na cesto. Vedno počasneje stopam, cedijo se misli iz zaspanih možganov, ki jih prebuja tišina gozda. Nejasno se v višavah kažeta obrisa zvonikov, kot bi se bila odmaknila eden od drugega. Od kod neki imam to v spominu? Sv. Križ nad Belimi vodami... Kolona tipa dalje. Premraženi, lačni borci se pomikajo z zadnjimi močmi. Kajuha so same oči, ki prodirajo izpod črnih obrvi. Da sedaj se spominjam! Bilo je za prvi november, nekdo je pel: Samo en cvet, en češnjev cvet... Sedaj smo pri hiši, kjer je omahnil s praga. Hiša je preurejena. Pred njo se sprehaja pes doberman s svetlečo dlako, starka pred hlevom potrpežljivo odgovarja, pes se naveliča- no vrne v hišo. Spet smo na poti in spet se pomenkujemo. Zaostala sem in se še večkrat ozrem nazaj: omahnil je in ni bilo več pesmi. Morda tudi tako ne bi bilo več pesmi? Ampak, zakaj tako mlad? »Preveč je sreče v srcu mojem, morda bom spet v objemu tvojem, in žalosti je v njem preveč« ... Potem pa streli in tišina. Spet pesnim, povsod samo podoživljam in pesnim. Tale cesta je edini porok, da sem res tu, sedaj, pravkar. Cesta, ki ji ni utrujenosti. Pogled roma k Sv. Križu, drevesa kot stožec oklepajo zvonika. Je to res zadnji klanec? Vrh nam obljublja tolažbo, iz kapele nas milostno gleda mati božja, sodobne romarje, ki iščejo svoje resnice. Na vrhu pa vendar dočakamo izpolnitev. Sonce nas greje in ko se ležeč v travi oziramo kvišku, naenkrat spoznam, da je tako že dolgo in še bo in da se je najbolje prepustiti trenutkom, ki jih odštevajo tile zvonovi, nato zaprem oči in ne mislim na nič več. Milena CIGLER ZAHVALA Ob smrti našega očeta, dedka in pradedka RUDOLFA DOBNIKA se zahvaljujemo za pozornost ob urah žalosti in za vence in cvetje delavcem delovne skupnosti Lesne, sosedu Černiču za pomoč, govornikoma za pogrebna govora in gospodu kaplanu za pogrebni obred. Zahvaljujemo se internemu in kirurškemu oddelku Bolnice Slovenj Gradec za lajšanje bolečin v času njegove bolezni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice MATILDE KOLANDER iz Mislinje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in vence ali prispevke v dober namen ter nam v najtežjih trenutkih vsestransko pomagali. Zahvaljujemo se govorniku tov. Marjanu Križaju in pevskemu zboru DU Mislinja. Hvala g. župniku Martinu Tajniku za opravljen cerkveni pogreb. Hvala vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Otroci: sin Branko, Oto, Martin, hčerka Majda z družinami ter Silva in Milan Njeni: hčerki Micka in Anica z družinama in sin Edi z družino ter sestri Irma in Karolina viharniki 17 BOGINJA LOVA DIANA JE BILA USPEŠNA Lansko leto je bil zagotovo najbolj srečen lovec Tone Rogina iz Podgorja, ko je v mesecu novembru uplenil kapitalnega medveda. Dan pozneje pa se je boginja lova nasmehnila še lovcu Vinku Flogie iz Šmartna, ko je v Golavabuki uplenil jelena, nepravilnega dvanaj-steraka. Slavko Kanovnik iz Doliča je uplenil jelena, nepravilnega de-seteraka. Na sliki: Jelen, ki gaje uplenil Slavko Kanovnik F. Jurač OB DNEVU JLA Priznanja tudi za kmete Praznik naše armade smo kar najdostojneje proslavili tudi v slovenjegraški občini. Osrednja prireditev je bila v Podgorju. Udeležili so se predstavniki občine Slovenj Gradec, predstavniki JLA, ZRVS, Zveze borcev, mladinci in teritorialci. Za dobro sodelovanje s kmeti v času vojaških vaj, je podpolkovnik Milorad Vojnovič (na sliki) izročil priznanja kmetom Francu in Slavku Večku ter Viktorju Dvorjaku iz Završ pri Mislinji. Foto: F. Jurač VSO SKRB TUDI ZA ČEBELE Čebelar Albert Sušeč pred svojim čebelnjakom Skrbni in pridni čebelarji imajo polne roke dela tudi pozimi. Potem, ko so zgodaj v jeseni nakrmili čebele, je čebelarjeva skrb, kako čebele pripraviti za zimo, da do njih ne pride mraz. Skrbni čebelar skoraj vsak dan hodi okoli svojega čebelnjaka in opazuje žrela panjev, da jih ne napadajo miši. Eden takih je tudi dolgoletni čebelar Albert Sušeč iz Brd. Pravi, da mu že kar pridno pomaga vnuk Jožek. F. Jurač ŠTUDENTI, PRIPRAVNIKI! Po sklepu odbora za kadrovsko politiko bomo posebej nagrajevali kvalitetne diplomske in pripravniške naloge. Te naloge morajo obravnavati določen problem v tozdu, iskati morajo nove rešitve. Nagrada je povprečen OD v Sloveniji v 9. mesecih. V Viharniku št. 2 bomo objavili naslove nalog, ki jih predlaga TSP Radlje-Podvelka. Odbor za kadrovsko politiko LESNE IC LESNE *-■—n**« *■ - wn, A* KOLEDNIK KUČEJ Lani je Simon ŠTRUC skupaj s koledniški-mi pesmi obširno poročal o koledovanju in ljudskih običajih v našem glasilu. Tu bi ga želel skromno dopolniti, da bi tudi ta delček preteklosti ne tonil v pozabo, čeprav so del spomina in del ljudskega izročila. Tudi pred novim letom oziroma na starega leta dan je bil strogi post, vendar ne tako strog, kakor pred božičem in tremi kralji, in smo te dneve imenovali bilje. Na vse te omenjene dneve smo morali otroci še pred sončnim zahodom iti z žegnanim lesom in vodo kadit in kropit po polju in po prostorih ter hlevih. Zvečer se je družina spravila k zahvalni molitvi, s katero so se zahvalili za srečo v starem letu in to prošnjo namenili tudi za novo leto. Starejši ljudje našega kraja so nam otrokom pripovedovali o nekem koledniku KU-ČEJU. Se nekako do leta 1930 je zvesto kole-doval, svoje pesmi pa je spremljal z lajno. Najbrž bi takšno glasbilo danes našli le še v kakšnem muzeju. Ta Kučej, ki je pri godbi igral veliki boben, je zimo preživel veseljaško. Najprej je kole-doval, potem pel za tri kralje in vse to potegnil do svečnice. Obšel je mnoge hiše in voščil ter pel, četudi so mu skopuhi postregli z »bidrom«, to je z zaprtimi vrati, kakor so ljudje takrat rekli. Vse to pa našega veseljaka, ki je znal veliko pesmi, ni motilo. Vendar so bili koledniki navadno dobrodošli. Povabili so jih v hišo in pogostili, seveda s kruhom, klobasami, ponekod pa tudi samo z moštom. Pa še to: za novega leta dan se ni spodobilo iti od hiše, še posebej ženske so morale ostati doma, kajti srečo naj bi prvi zaželel moški. Nekateri pa so celo verjeli, da ženske ob novem letu prinesejo nesrečo. Takšni so torej spomini. Škoda da tonejo v pozabo, ampak tole zadnje o ženski nesreči bi bilo kar prav, da bi pozabili. LUDVIK MORI *■ -- Foto: Matjaž Motala Pota življenja! Čudežna so pota našega življenja, polna so veselja, žalosti in trpljenja, usoda nam se je spoznati dala, potem pa na razpotje nas peljala, in pota svoja vsak’mu odkazala. Tvoja pot ni moja pot, in moja pot ni tvoja pot, le srce nam vsem molče strmi in tiho spremlja te poti! Veronika Plešej VREMENSKI PREGOVORI ZA MESEC JANUAR Če v januarju drevje od mraza poka, jeseni s sadjem oteženo stoka. Makarij jasen ali meglen, naznanja prav tako jesen. Na Vincenca se ptički ženijo. Kdor vidi ta dan dve ptički se bo tisto leto ženil. Če Vincenc s soncem na trto posveti, na Martinovo ne bo suše v kleti. Če Anton z dežjem prihaja, dolgo zemljo napaja. Če Pavel nebo zjasni, letina dobra gotovo sledi. Neža kuram rit odveže. Toplota v januarju zimi v februarju na noge pomaga. Matevž Čarf ŠAH V četrtek, dne 17. 11. 1988 je bil izveden med tozdi LESNE šahovski turnir. Na turnirju je sodelovalo 6 moških ekip in ženska ekipa. Posamezne ekipe so dosegle naslednje rezultate: Nova oprema Tovarna pohištva Pameče TOK Slovenj Gradec DSSP TOK gozdarstvo Radlje TSP Radlje 18 točk I. mesto 11,5 točk II. mesto 10 točk III. mesto 7,5 točk IV. mesto 7 točk V. mesto 6 točk VI. mesto Ženska ekipa TOZD Nova oprema I. mesto. Bernard RUTNIK HVALA DELAVCEM TIP Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavcem družbene prehrane in A izmeni, ter ostalim v tovarni ivernih plošč za sprejeto darilo. Želim še dosti uspeha in napredka sodelavcem. Ivanka VILTUŽNIK Glasilo VIHARNIK izdaja organizacija združenega dela LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo in lesna industrija r. o. Ureja uredniški odbor: Ida ROBNIK, Andrej ŠERTEL, Hedvika JANŠE, Vida VRHNJAK, Danilo RANČ, Gorazd MLINSEK: Glavni urednik: Andrej SERTEL, odgovorna urednica: Ida ROBNIK, lektorica: Majda KLEMENŠEK, tehnični urednik: Bruno ŽNIDERŠIČ. Naklada: 5600 izvodov. Tisk: ČGP VEČER Maribor, Tržaška cesta 14, 62000 Maribor, 1989. Jure Tasič Cvetka Štalekar Anton Klemenc Miha Sušeč Andrej Praprotnik MIR, ZDRAVJE IN SPOŠTOVANJE VAŠE ŽELJE OB NOVEM LETU? Jure TASIČ: gozdni delavec sekač, Mislinja: »Gotovo je moja največja želja ob novem letu zdravje. Če si zdrav, imaš vse bogastvo, lahko delaš in se prebijaš skozi življenje. Poleg tega pa želim, da bi čimprej dogradil hišo in končno imel svoj dom zase in družino.« Cvetka ŠTALEKAR, prodajalka Mislinjska Dobrava: »Vsak dan poslušam potrošnike, ki kritizirajo naše vsakodnevne cene. Nizki osebni dohodki so danes v nekaterih druži- nah že kar resen problem in moja največja želja v letošnjem letu je ta, da bi se enkrat cene ustavile.« Anton KLEMENC, gozdni upokojenec, Mislinja: »Samo mir in spoštovanje med narodi! To je moja velika želja. Ljudje smo med seboj sprti in skregani. Ali ni to žalostno? Slabo sem živel, veliko sem trpel. Zdaj bi pa rad živel v miru. Predlansko leto so mi odrezali desno nogo in zdaj na stara leta sem invalid. Vsem želim tudi zdravja.« Miha SUŠEČ, kmet, Brda: »Moja največja želja se bo končno letos uresničila. Svojemu sinu Srečku bom izročil posestvo in se znebil 40 let dolgega garanja in trpljenja na kmetiji. Po tolikih letih dela in skrbi si človek gotovo zasluži tudi malo počitka.« Andrej PRAPROTNIK, gozdni delavec-se-kač, Mislinja: »Želim, da bi bil zdrav in, da bi bila zdrava tudi moja družina, da nam ne bi zmanjkalo nikoli dela, da bi bili za svoje delo pošteno plačani.« Jože Sušeč