;
Poštnina plačana v gotovini.
*M?i f.;' an.»j;t .1 -«nJb .»vsiinMS
LIST
SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
•HnsO .8 .ife
n'jf)iiO .G
uv^Svoha^ .3
■».BrofSflA .1 »BnaisnufO -S r-:i< iiiiiiiji;/! ,M \_la Jiaavi. .8 uašoiojf .J'
v>/QriBČI .8 \hduA J ilajfuilfe .8 BU^OB. f . 'f isvoIisrfiS ,Y
iMiunejfMKj ,ov!
I............ .... Hbui	firoaaiir	.»tel
1947 — 1948
žnte^od iMvttma .odi /t
.............. odaIY	jqal8
.......... v 5idij ,oyb*I
............. M7filab	j /i*!
. ^......... 59f#Isb	iguiG
  jr»/n[f)h iiiaiT
*#9Š tvtT
:voj(in<]iiJI .H .................................................. tu ji?
tif-rliM .ž .................................................... b«;»x »ii*iT
IjoiBH iii iaoiio ,'KtoS .iavslaib .iiiBinoM <M81 uj;)i y iu!in/i)irfo(I usiM fl5žiH«jaiii{ »»tam v s« jboO
>Bsli .1 ;<r»wj.v »i,}««/
efini tnaiktet..
■»Sini .M ivonrolaoi iiiSsVI
Marjan Kozina:
r.H : «sii
Ekvinokcij
Vsebina:
O Kozinovi operi »Ekvinokcij« ' , (S..;Hubad. in IT. Leskovšek) Marjan Kozina
r ,/	Ob	novi	uprizoritvi	»Ek^nokcija
"Vsebina opere :S
JBK	Vsebina	opere	;:S
r, M -	,*	i	i.'i
Zanimivosti
Premiera dne 7. januarja 1948 Marjan Kozina:
Ekvinokcij
Opera v štirih dejanjih po istoimenski drami Iva Vojnoviča. — Prevedel
Smiljan Samec
Dirigent: S. Hubad k. g.	Režiser:	dr.	B.	Gavella
Inscenator: rektor B. Jakac
Ivo, pristaniški mojster ...........................   D.	Čuden
Jela, njegova mati .................................. E.	Karlovčeva
Frano, pomorski kapitan ............................. I.	Anžlovar
Anica, njegova hčerka ............................... Z.	Gjungjenac
M. Polajnarjeva
Niko, ameriški bogataš .............................. S.	Smerkolj
Slepi Vlaho ......................................... L.	Korošec
Pavo, ribič ......................................... S.	Banovec
Prvi delavec ........................................ L.	Kobal
Drugi delavec ..................*.................... S.	Štrukelj
Tretji delavec ...............................*...... F.	Langus
Prva žena ........................................... V.	Ziherlova
Druga žena ........................  ................ P.	Rupnikova
Tretja žena ......................................... 5.	Poličeva
Mornarji, delavci, žene, otroci in narod Godi se v malem pristanišču blizu Dubrovnika v letu 1860
Vodja /bora: J. Hanc	Načrti	kostumov:	M.	Jarčeva
Asistent režiserja: H. Košak
Cena Gledališkega lista din 6.—
Lastnik in izdajatelj: Uprava Slovenskega Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Janko Liška. Urednik: Smiljan Samec. Tiskarna Slovenija. — Vsi v Ljubljani.
GLEDALIŠKI LIST
SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
1947-48	OPERA	.	Štev.	7
S. Hubad in H. Leskovšek:
O ROZINOVI OPEKI »EKVINOKCIJ«
/	Ej	morje, sinje morje
ej morje, grenki kruh vsakdanji in tale naša trda zemlja, in tale goli kamen!
Ej mati, sestra draga, mi jadramo v široki svet, mar čaka nas življenje, mar čaka grenka smrt?
\
Tako je zvenela pesem naših Dalmatincev v letih okoli' 1860. v katerih se godi dejanje naše opere. Ti verzi, ki tvorijo obenem besedilo zborovske scene v začetku četrtega dejanja, vsebujejo v glavnem najznačilnejši problem tedanjega časa, ko je naše Ijildstvo vsled pomanjkanja in trdega življenja v domovini začelo v trumah zapuščati svoje rodne kraje in si šlo iskat kruha v tujino. Dali so se preslepiti od tistih redkih primerov, ki so si znali tam zunaj nagrabiti bogastva, a pozabili so na tiste, ki so pri tem iskanju svoje sreče žalostno končali v tujini.
Vojnovičeva drama Ekvinokcij, na podlagi katere je napisan libreto naše opere, je iz te dobe prikazala majhen košček življenja, ki jasno kaže, kako najosnovnejši problemi vsake dobe bistveno učinkujejo na dejanja posameznikov.
V	drami kot v operi si stojita nasproti dva človeka1 (Niko — Jela), oba zrasla iz istih razmer. Pogoji pa. v katerih sta živela, so preusmerili njuna značaja v popolnoma nasprotno smer. Jelo je izklesalo trpljenje na domači grudi, povečano z občutkom krivde in madeža pred svojim sinom. Nika pa je življenje v tujini izpridilo in napravilo iz njega človeka, ki si ni pomišljal hoditi preko trupel, kadar je šlo za njegovo korist.
Nad vsem dejanjem pa leži moreče vzdušje ekvinokcija, ne samo kot zunanji pojav besnečih prirodnih elementov, ampak tudi kot simbol notranjih bojev dveh razrvranih duš.
- 89 —
Marjan Kozina
- 90 —
To osnovno nastrojenje nam podajo že začetni akordi prvega dejanja, ki so obenem glavna tema vse opere. V sebi nosijo vso napetost in težo, ki strahotno leži nad soparno pokrajino in njenimi prebivalci. V začetni sceni se nato izmenjava med seboj težka pesem delavcev z mehkimi harmonijami ženskega zbora, orkester pa nam daje slutiti bližino morske obale (pizzicati godal, staccati pihal in valujoča tema basklarineta). Kot majhen scherzo učinkuje scena klepetulj, kateri sledi iskreno doživljenja pesem Iva o svoji materi:
»Mirno mi plove barčica.	(	'
na krmi sanja moja majčica,
tiha in mirna kot praznična večer .. .c
V	mehkih harmonijah, k? jih nežno pobarva violinski solo se zrcali vsa velika ljubezen sina do svoje matere.
Pretrga jo prihod Nikovega broda. Medtem najdeta Anica in Ivo priložnost, da si v kratkih in iskrenih besedah razodeneta vse, kar ju teži. Ta duet je v svoji strnjenosti eden najznačilnejših in najlepših odlomkov opere. Iz ozadja se zdajci začujejo klici slepega Vlaha, ki obkrožen od otrok in žensk pridrsa na oder ter nam v sceni z Jelo razodene svoja globoka spoznanja, ki so mu dana kot slepcu. V ta mirni spevni lento nenadoma udari vsiljiva in bahata tema Nika. ki je druga glavna tema vse opere. Njegov prihod prinese v, to mirno .vsakdanje življenje neki tuj ritem in nemir, ki zadobi svojo upravičenost, ko Jela spozna v prišlecu očeta svojega sina. Kot iz globine se spet pojavi grozeča tema ekvinokcija, ki se stopnjuje do fortissima in zaključi dejanje.
D r ugo dejanje. Začetni vzpenjajoči se soli klarineta, oboe in fagota nakazujejo moreče vzdušje v Framovi hiši, kjer Anica zaprta vzdihuje v svoji ariji za Ivom. Pevsko je ta arija najzahtevnejši del opere. Srečanje očeta in hčere, ki sledi takoj za tem. nam jasno pokaže nezdrave družinske razmere v Franovi hiši, v katero stopi Amerikanec Niko z delavci^ ki žele z njim v tujino. V naslednji sceni je karakteriziran Niko v vsej svoji sebičnosti in pokvarjenosti. Muzikalno sloni na močni temi mornarjev iz prvega dejanja, ki pa (tema) v odnosu do Nikovega značaja dobi popolnoma drug. skoraj omalovažujoč značaj. (Pizzicati godal.) V vsej svoji izprijenosti se pa razgali Niko v duetu z Anico, kjer z mirnim srcem prizna:
»Spodaj je svet nagomiljen, ki hiti in ki vpije:
Vse za mene!
Jaz pa črn, z golimi prsi, ki nad vsem tem kraljujem.
Ne veš še, kaj je gospostvo!«
— 91 —
Drago Čuden
v partiji pristaniškega mojstra Iva v naši uprizoritvi 1. 1946.
Foto: S. Zalokar.
Spremljava tega njegovega pripovedovanja je namenoma ostro ritmizirana, da podčrta brezdušnost in lahkotnost njegovega bistva. Ob prihodu Jele se pojavi spet tema ekvinokcija, ki daje slutiti, da se dejanje ostro stopnjuje. Dejanje doseže svoj višek, ko Jela Niku pove, da je on oče njenega otroka. Po naj hujših žalitvah, ki jih Niko zabrusi Jeli v obraz, ta ponosna in odločna odide. Vsa Nikova duševna razrvranost pa dobi svoj odraz v muzikalnem koncu dejanja
Tretje dejanje začenja z glasbeno predigro, ki slika divjanje ekvinokcija v usodni noči, ko mati Jela razodene svojemu sinu, kdo je njegov oče. Muzikalno je dejanje zgrajeno iz tem ekvinokcija, prepletenih s pasažami pihal in godal, ki slikajo divjanje viharja. V tej noči prižene vihar v Jelino kočo tudi Nika, ki v strahu za svoj brod išče pomoči pri Ivu. V Ivu ta hip dozori naklep, da ubije Nika, vendar pod težo spoznanja, da je to njegov oče, namero opusti. Muzikalno ima poseben značaj Jelina izpoved sinu, polna iskrene materinske ljubezni. Dejanje se zaključi, spet s temo ekvinokcija.
Četrto d e j n j e. Iz daljave se čuje pesem izseljencev, ki se pripravljajo na odhod od doma. Ta zbor je poln trpkosti in izmučenosti ljudi, ki trpe na tej »trdi zemlji in na tem golem kamnu«.
V	glasnem pogledu je dobro zadeto občutje pred odhodom izse-
— 92 —
Zlata Gjungjenac
poje partijo Anice
ljencev, ki se zbirajo pred cerkvijo. Ob enakomernem oddaljenem petju zbora poteka razgovor. Tudi Ivo in Jela se poslavljata. Dejanje ima svoj zadnji zaplet v prizoru, ko Niko spozna svojega sina. Duet med Anico in Ivom, ki sledi temu prizoru je sicer epizoda, je pa muzikalno izredno doživi jen.' Jelina odločitev, da osreči oba mlada človeka s tem, da ju spravi in jima omogoči skupen odhod v novo življenje, je obdelana v majhni sceni. Vso težo dramatskega dogajanja nosi zadnje srečanje Nika z Jelo. ki se zanj tragično konča. Glasba v tej kakor tudi v vseh drugih dramatskih razgibanih scenah učinkovito podpira dogajanje. Zadnja scena, ki naj predstavlja/ nekako ljudsko sodišče in obenem strogo obsodbo za Jelo, je prav za prav dramski višek celotne opere. Posebej je omeniti Jelino izpoved, v kateri je dodeljena vsa moč izraza pevskemu glasu, ki ga diskretno podpirajo godala in kratke muzikalne fraze zbora. Iz ladje, ki je že zaplula na široko morje, zazveni poslednji pozdrav Iva svoji materi, ki se pod težo svojega zločina ob misli nanj zgrudi mrtva. Poslednjič zazveni v orkestru tema ekvinokcija, to pot v svetlem duru ter zaključi opero.
V	operi ima važno vlogo tudi proza, ki včasih na odločilnih mestih poseže v dramatsko dogajanje. Vsled tega pa zahteva tako delo precej drugačnega načina dela, kot gai je sicer vajen operni ansambel. Spojitev igralskega in pevskega elementa mora biti tako naravna, da učinkuje kolikor mogoče neprisiljeno.
- 93 -
El/a Karlovčeva
poje partijo Jele
MARJAN KOZINA
Komponist Marjan Kozina je v Ljubljani razmeroma malo znan. Po rodil je Dolenjec, doma iz Novega mesta (rojen leta 1907.). Po končani gimnaziji je študiral nekaj semestrov filozofijo istočasno pa na ljubljanskem konservatoriju klavir, violino pa pri prof. Šlaj-su. Iz Ljubljane se je podal na Dunaj, kjer je svoje študije nadaljeval na tamkajšnji Glasbeni akademiji pri josefu Marxu. Z Dunaja ga je povedla pot v Prago, kjer je svoj študij dokončal na mojstrski šoli pri Jos. Sukn. dirigiranje pa pri sovjetskem dirigentu Nikolaju Malkoju.
Po doseženi diplomi je bil v Mariboru pet let ravnatelj Glasbene Matice, kjer je vodil šolo, zbor in orkester, obenem pa prirejal stalne simfonične koncerte. Iz Maribora je odšel v Beograd za profesorja na Glasbeno akademijo, kjer je bil tudi po osvoboditvi. Vmes se je v vojnem času vrnil v Slovenijo, kjer je kot partizan dve leti sodeloval vi naši narodno osvobodilni borbi.
Kot komponist je Marjan Kozina napisal predvsem kantato »Lepa Vida«, suito za orkester, več pesmi za glas in orkester (na pr. Balado o Petriči Kerempuhn). mnogo solističnih ter zborovskih pesmi in klavirskih skladb. Kot partizan je napisal mnogo partizanskih samospevov, koračnic in zborov', ki so se med borci zelo razširili in priljubili. Opero »Ekvinokcij« je napisal med vojno
- 94 -
Anice
Milica Polajnarjeva altemira v partiji
pred svojim odhodom med partizane, in sicer na libreto, prirejen po istoimenski drami I. Vojnoviča.
Do danes je napisal:
1. Malo klavirsko božično snito;
2. Dva zbora na Župančičev tekst (1931) Oblaki« in Žabe«;
3. Sonato za violino in klavir (1931);
4. Godalni kvartet (1930);
5. Suito za vel. orkester (1932);
(). Scensko muziko za primorsko revijo (1933);
7. Scensko muziko za Delakovo predelavo Rokovnjači (1933);
8. Opereto Majda (1934);
9. Lepo Vido, kantato za zbor a capella in tri soliste (1938);
10. Scensko muziko za beograjsko uprizoritev »Pesem s ceste«;
11. Balada Petriče Kerempuha za bas solo in orkester (1939);
12. Tri Kosovelove pesmi za sopran s klavirjem (1939);
13. »Ciganin fali svoga konja« na Zmajev tekst za bas in klavir (1940);
14. Kitajske miniature za sopran s komornim orkestrom (1940):
15. Opero »Ekvinokcij« (1940—42);
16. Malo otroško klavirsko suito (1941):
17. Divertimento za klavir (1941);
18. štiri lahke skladbice za violino s klavirjem (1943);
19. V partizanih okrog 50 zborov, maršev? za voj. godbo, otroških zborčkov, scensko muziko, solospeve itd. (1943—45);
95
L
E. Karlovčeva in S. Smerkolj v uprizoritvi »Ekvinokcija« v 1. 1946.
i	Foto:	S.	Zalokar
OB NOVI UPRIZORITVI »EKVINOKCIJA«
O priliki prve* izvedbe »Ekvinokcija« pred poldrugim ljubljanski operi sem napisal nekaj besed o tein, kako je ^ nastala, kako so njeno rojstvo spremljale tragične in heroj sJ nosti časa, ki ga je tista leta preživljal naš narod. Naj tor J danes ob novi uprizoritvi napišem še "nekaj besed o drug1
mentih.	•■c"1
Ljubljansko gledališče je z novo uprizoritvijo »Ekvinokcija dvomilo naredilo veliko uslugo ne le meni, temveč tudi poslus Za operno občinstvo, ki je pred poldrugim letom že slišalo oP^ prvi uprizoritvi, je gotovo nenavadno zanimivo, da bo % r<izfl® kratkem času imelo priliko slišati isto delo v drugi interpretaciji ^ režijo, inscenacijo in deloma novo zasedbo. Še mnogo drag°f pa je vse to za avtorja. Do svoje prve izvedbe je opera v 0 nistovi predstavi še nekam, rekel bi. fiktivna, samo v obrisih-^f(, prvo uprizoritvijo dobi konkretne oblike, skopi obrisi zadobe ^ življenje. Na mnogih mestih si razočaran, na drugih pa, na.70]<jSl veselo presenečen, zakaj konkretna slika, dramski izraz. P®* impresivnost itd. posameznih prizorov, vse to je na gledališke
- 96 -
I
Ivo Anžlovar
v vlogi kapitana Frana.
Foto: S. Zalokar
^ tikrat dokaj različno od nežive, teoretske predstave. Koliko je u°vih impul zov, kako odlična šola za komponista! vidi>e to pa se še bogato stopnjuje, če imaš kot avtor srečo, da , i*v 1 Svoje delo novi režijski in scenični zamisli. Ista je glasba, isti fAg • 1s^i aParat. pa vendar zaživi v delu nekaj novega: isto odrsko i!v talJanie . e pogledano z drugimi očmi in drugače zajeto! Za avtorja W	P^ru ni važno, da bi iskal, kaj je »boljše«, »bolj operno«:
s°dobno« ali karkoli temu podobnega. Ne, nova uprizoritev ' C°r vli('nje: vedno isto, a vendar drugačno, za vsakogar novo.
^ 1)'V ena^i meri hvaležen i lanskim i letošnjim izvajalcem |f Jlh delo, ki za moje nadaljnje delo pomeni izredno mnogo.
iii	...
Sfi	¥
* ('
j Z jst 0voi'i se o krizi opere kot oblike. Jaz v to krizo ne verjamem, i;^? uPravičenosto bi lahko govorili o krizi simfonije: sodobna 'Veževa ali Honnegerjeva simfonija je bistveno drugačna od e a^* Čajkovskega, pobila je novo, današnjemu čustvovanju i’ ^Uttevanju glasbe ustrezajoče lice. Zato pa je še vedno simfonija.
' b0t ohlti!llko isto veJja tuc*i za opero: po mojem prepričanju opera f	_a ni niti zastarela niti nesodobna, zato ne more biti v krizi,
je, verjetno, mnogo teže najti v operni tvorbi sodoben in
— 97 -
realnemu življenju ustrezajoč stil oblikovanja, kol pa na pr. v simfonični glasbi. Dokaz za to vidim v dejstvu, da je nastalo po drugi vojni zelo malo res kvalitetnih opernih del, ki bi se v glasbenem svetu uveljavila (poleg Prokofjeve opere »Vojna in mir« in Brite-nove »Peter Grimes« bi težko našel še kaj enako vrednega v svetovni literaturi), pa tudi med obema vojnama je bila operna produkcija razmeroma šibka, in zelo malo del je pokazalo življenjsko sposobnost. Vzrok pa nikakor ni v krizi opere, temveč v začasnem zastoju opernega ustvarjanja.
Za današnjega komponista je izredno težko, pisati opero, ko se je pa življenje v poslednjih tridesetih letih tako korenito izpre-menilo: danes živimo, čustvujemo drugače kot pred tridesetimi leti. danes imamo druge poglede, druge cilje, nov način doživljanja in drugačno miselnost ter nazore.
Razumljivo je in drugače biti ne more. da v nekem oziru operna stvaritev, ki je za njo nujen neki časovni razmak od dogajanja, težko sledi razvoju. Za to treba časa. ustalitve. V tem momentu, se mi zdi, moramo iskati edini razlog za začasni zastoj v operni tvor-nosti. pa še daleč nobene krize«! In zelo verjetno se bo operna stvaritev v bodočnosti, morda kmalu bogato razmahnila, ko bodo izpolnjeni za to. vsi pogoji in ko se bo mogla verne je nasloniti na stvarnost. To je danes uspelo edino sovjetskim komponistom, ki so v zadnjem času širokopotezno in sveže zaorali brazde in napisali celo vrsto novih oper. obravnavajoč teme iz Domovinske vojne in sodobne stvarnosti. Njihov napor in polet bosta nedvomno tudi pot naše operne tvorbe oplemenitila.
* *
Vojnovičev »Ekvinokcij« je vsekakor med našimi najmočnejšimi dramskimi deli. poleg tega pa za komponista še nenavadno privlačen: doslej je bil že petim skladateljem za operno snov, trije drugi pa so za dramo napisali odrsko glasbo (zlasti »Intermezzo). Vsa zgodba je zgrajena na dveh značilnih momentih, na problemu izseljencev in na mračnem, ekvinokcijonalnem viharju, ki s svojo težino ' naravi in ljudeh daje dejanju osnoVni ton. Ljubezen, ki je v neštetih varijacijah in zapletljajih skoraj edina snov velike večine drugih oper. je tu le stranskega pomena. •
Skopa kraška zemlja ni mogla rediti svojih otrok. Trumoma so odhajali preko morja, da prigarajo sebi bedno eksistenco ter zgodnji grob, svojim izkoriščevalcem pa bogastvo. Le redki, dovolj brezobzirni in brezvestni so se dokopali do krvavega zlata.
I
— 98 —
L. Korošec
kol slepi Vlaho
Foto: S. Zulokui'
V	ospredju Vojnovičeve drame je usoda dveh ljudi, ki sla se rodila v istih pogojili, a ju je življenje različno izoblikovalo: Nika in Jele. Niko je cinično zavrgel Jelo in svojega otroka, odšel v Ameriko in si s tem — eden od redkih — nagradil veliko imetje. Pri tem je brezobzirno izžemal tudi lastne rojake, ki so se mučili in umirali po njegovih rudnikih. Po dolgih letih se vrne domov, brutalen, ciničen bahač. Porogljivo odbije frpinko Jelo. svojo nekdanjo ljubico. ki živi in trpi samo za svojega sina. Ob vrhuncu konflikta, ki se mora tragično končati, pribuči silni ekvinokcij, in prav ta paralela med viharjem v naravi in razpletom dejanja vzbuja posebno, silno dramatiko vse drame.
Pri pisanju libreta, ki se v mnogočem razlikuje od drame Iva Vojnoviča, sem težil predvsem za tem. da bi |>oda! socialni položaj revnega dalmatinskega kraja, njegovih prebivalcev in v ta okvir vkomponirano zgodbo čim verneje in današnjemu člaveku ter življenju razumljivo ter blizu.
Ob koncu bi rad izrekel svojo najtopljejšo zahvalo vsem ustvarjalcem in izvajalcem za njihov požrtvovalni trud ob novi izvedbi mojega dela!
Marjan Kozina.
- 99
»EKVINOKCIJ«
Vsebina:
Dejanje se godi okoli leta 1860, v majhnem pristanišču blizu Dubrovnika. Anica, hči bivšega kapitana Frana, skriva pred očetom svojo ljubezen do siromašnega ladjedelca Iva. Njen oče je lakomne in tiranske nravi, zato dekle v njegovi hiši hudo trpi. Tedaj se vrne iz Amerike bogati kapitanov znanec Niko. kateremu sklene Frano prodati svojo hčer za ženo. V mračnem razpoloženju Ivove duše, ki ga še stopnjuje bližajoči se viharni ekvinokcij, vstajajo slutnje grozeče nevarnosti. Ivova mati Jela je skromna ženica, ki se je vse življenje pehala, da bi sina vzredila, in Ivo, ki očeta nikoli ni poznal, ji je zato srčno hvaležen. Ob hrupnem prihodu Ameri-kanca pa se tudi doslej mirna Jela strese. Jela spozna v njem tatu svoje mladostne Sreče in se prestrašena umakne. Ivu povedo, da kapitan Frano predstavlja Amerikanca kot svojega zeta. V jezi zagrabi za sekiro, ki mu jo pa mati odločno izvije iz rok. Zakaj se je le Jela toliko razburila?
Drugo dejanje se godi v Franovi liiši. Anica je obupana zaradi usode, ki jo čaka. Očetu prizna, da ljubi Iva in ga roti. naj je ne sili v zakon z Nikom. Frano jo sirovo pahne po tleh in hoče vsekakor uveljaviti svojo voljo. Ko vstopi Niko, je Frano na obe strani sladak, da bi pregovoril hčer in pridobil zeta. Končno pusti Nika z Anico na samem. Anica se Niku strahoma izmika, dokler je ne reši vstopivša Jela. Niko Jele ne pozna več. Ko mu pa prikliče v spomin mladost, spozna v zgarani ženi svoje nekdanje dekle, ki jo je prevaral in odšel v Ameriko. Jela zahteva od njega poroko, a on jo zasmehljivo zavrne, češ da bo vendar rajši vzel mlado Anico. Jela ga roti, naj vsaj vrne pošteno ime svojemu sinu, a Niko se tudi sedaj ne vda. Kaj ga to briga, če je imela in s kom je imela otroka. Jela spozna vso brezdanjo podlost tega človeka! in mu zagrozi: »Čuvaj se me. Nikola Marinovič! Tvoje življenje je v roki božji in v moji!«
V	tretjem dejanju divja ekvinokcijalni vihar. Ivo je sam doma-Sredi viharja stopi v hišo Jela. Ivo začuti, da mu mati nekaj skriva-Ali ni upanja, da bo Anica kdaj njegova? Ne Tvo vzkipi in bi najrajši zdrobil svojega tekmeca. V tem se začuje glas od zunaj-Vstopi Niko, ki pride prosit Iva, naj bi mu pomagal rešiti brod v viharju. Ivo vidi, da je Niko sam, zato brž dozori v njem sklep-Pošlje Nika naprej, sam pa vzame orodje in sekiro, da bi šel za
— 100 —
njim. Tedaj ga ustavi mati, ki je spregledala sinovo namero. Ker Sa drugače ne inore pregovoriti, mu razodene svojo življenjsko zgodbo in prizna, da je 011 sam Nikov sin. Skrušeni Ivo jo vpraša: Zakaj si mi vse to povedala?« — »Hotel si ubiti očeta!«
V	četrtem dejanju se odpravljajo izseljenci, ki jih je nabral brezvestni Niko, na pot v Ameriko. Z njimi hoče tudi Ivo z materjo. Anica, ki je prisiljena vzeti Nika, se pride obupana poslovit. Ko vstopi Ivo še v cerkev, spozna Anica, kaj bi ji bila večna ločitev od njega, in se odloči, pobegniti z njim. Jela ji da svoj vozni listek in jo pošlje za njim. Niko pride iskat Anico in se posmehljivo nasmehne Jeli, češ, kdaj se bodo izpolnile njene grožnje? Jela mu pokaže svoje maščevanje: Anico na ladji v Ivovem objemu. Razjarjeni Niko zagrozi, da bo dal Iva v prvem pristanišču aretirati. Kljub temu, da ga Jelai roti, naj prizanese svojemu sinu, se Niko ne da omehčati. »Je to tvoja zadnja beseda?« »Zadnja!« »I11 moja ludi!« sklene Jela, izdere nagrobni križ in ubije z njim Nika. Frano najde mrtveca in začne pobesnelo zvoniti, da se zbero ljudje. Pred njimi obtoži Jelo umora, zahtevajoč, naj jo kamenjajo. Jela se izpove ljudstvu, kako je postala ubijalka. Slepi Vlaho zaključi, da je podleža pravično kaznovala. Ko pa jo vpraša, ali bi mogla s taistimi rokami še kdaj objeti svojega sina, zmaje Jela z glavo: »Ne.« — »Tvoja beseda — tvoja sodba!« sklene Vlaho. Z ladje se oglasi poslednji Ivov pozdrav materi, Jela stopi nekaj korakov za njim -— in se zgrudi mrtva.
ZANIMIVOSTI
Štirideset let bolgarske opere. L. 1907. so bili postavljeni v Sofiji prvi temelji za Narodno gledališče. Od priliki te obletnice je sofijsko Narodno gledališče izdalo publikacijo »Štirideset let bolgarske opere«, v kateri je prikazan splošni razvoj bolgarskega opernega življenja in Narodnega gledališča. Sezono 1947'48 so proglasili za jubilejno sezono, v kateri bo več opernih pevcev slavilo petindvajsetletnico svojega umetniškega delovanja. Glavna proslava pa bo ob priliki uprizoritve bolgarske opere »Momčil« Ljubomir a Pipkova v režiji M. Hadžiiniševa. Premiera te opere bo v teku tega meseca.
Ob tridesetletnici Sovjetske Zveze je praški Narodni divadlo Uprizoril Musorgskega opero Hovanščina«. ki so jo na tem odrti prvič uprizorili.
'^Makedonska narodna opera v Skopljn je v letošnji sezoni upri /orila Mascagnijevo »Cavallerio rustieanosv v mesecu januarja pa im tiprizorila' HotnieavaRove »Gluiriače«, lei jih’bo kot gost zrežiral režiser IjubljanskbiOpere Hinko Leskovšek.	1	1
Sarajevska Opera je v ttovi! šazorii uprizorila Gotovčevega »Era, / onega sveta :	).	”	*■	*
Reška opera je Jetos uprizorila Verdijevo ; Travi ato v .iu Rossinijevega »Seviljskega: brivca*:.
Verdijevo »Traviato« je uprizorila tudi novoorganizirana opera v Novem Sadu.
Splitska opera je v novi sezoni uprizorila Ilatzejevo opero,
Adel in Mara .
.um?? ameiovn t>8»afisnq i<sn .noi	bjj ao «00191 amivi
Balet sovjetskega skladatelja B. V. Asafjeva. »Bahčisarajski vodomet« je z uspehom uprizorila zagTebška opera v koreografiji Ane Roje in Oskarja Harmoša. Dekoracije iu kostume je zasnoval Vladimir Žedrinški, dirigiral pa je Berislav Klobučar.
Direktor zagrebške opere Milan Sachs jc pred nedavnim gostova! z velikim uspehom \ bratski Čehoslovaški. V vidiki Smetanov, dvorani v Pragi, je dirigipl koncert Beethovnov ih skladb .(jEgmont*, Violinski koncert v D-dunt : in iSudmo.,simfonijo«), v Narodnem, gledališču v Brnu pa Šosrakovičevo »Prvo simfonijo«,. Dvorakov. Koncert za violino« in Beethovnovo »Sedmo simfonijo«.
Hačaturjanov koncert za čelo in orkester bo v mesecu novembru izvajala londonska filharmonija pod vodstvom Eduarda van Beinu-ma. Solist bo Miloš Sadlo, ki je lansko leto gostoval tudi v Sovjetski zvezi.	rraO/IMMAS •
Švedski komponist Natanael Berg je, napisal npvo.:<>p.ex.o -Genovefa-,., ki jo bo v kratkem uprizorila, štokholmska opera. ............,,,
Čajkovskega »Evgenija Onjegina« bo letbs uprizorila operfv
»slod \oysbi ineo!qe noseah«! »i	y	■
-idu! in^Isoiq OK.ftt ^t 000938 .as&fabofa	ui	..moiJ
Angleški komponist James Britten, čigar opero /tjel^
Li^r^tig^j-jcj munodoij »ližmoM« ;»vjqo djieiaalod j/ih<x\nqii i^lif
V	poročilu b nastopu plesnih griip na Mladinskem fifsHi valu v Pragi piše londonska glasbena' revija^ »Tempb«> 3 prignan, jem nastopu (jugoslovanske skupine, • — »mbreškat z otoka Korčule o kateri pravi, da jc bil njen ples z navdušenjem pozdravl jen.