clonal no reprodukcijo pribivalstva in delovne sile. ki sega do začetka novega veka. 2anjo so značilne visoka rodnost, visoka jnirtnost ter reprodukcija delovne sile, ki je bila pretežno enostavna, v okviru roda ali pa jc potekala z zasužnjevanjem. v okviru družin ter sistema vajenstva. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je bilo proti koncu srednjega veka ter v 16. in 17. stoletju življenjsko pričakovanje v obdobjih, ko ni bilo kuge, v primerjavi z današnjimi nerazvitimi državami odlično.
Ob nastopu kapitalizma pride do prehoda od tradicionalne k sodobni reprodukciji. Za ta čas je značilno, da najprej začne upadati gnirtni'M in šele pozneje rodnost. Rezultat tega je hitro naraščanje števila prebivalcev. S čim večjim časovnim zaostankom začne upadati rodnost, tem bolj številčni postanejo posamezni narodi. Ker je bil ta zaostanek pri Slovencih majhen, je bil to poleg izseljevanja pomemben razlog za to, da slovenski narod danes ni večji. Navedene spremembe avtor posebej pojasnjuje s teorijo demografskega prehoda
Za reprodukcijo delovne sile so v prehodnem obdobju značilni najprej dckvalifikaci-ja. ki jo prinese zgodnji kapitalizem, nato pa podaljševanje izobraževanja, dviganje izobrazbene in kvalifikacijske ravni, prepoved dela otrok, skrajševanje delovnega časa in podružbljanje sicer individualne delovne sile. V tem kontekstu avtor obravnava tudi teorijo človeškega kapitala, ki se ukvarja z vprašanjem osebnega in družbenega investiranja v človekove delovne sposobnosti.
V prehodno obdobje avtor uvršča tudi novosti, ki jih je prinesla na to področje prva Socialistična država. Prikaže razvoj teoretskih razmišljanj, pa tudi dejanske spremembe na tem področju. Navede dokaj naivne začetne razprave, češ da gre v socialističnih državah za poseben socialistični zakon prebivalstva. ki pomeni najbolj racionalno reprodukcijo prebivalstva in tudi racionalno izrabo delovnih zmogljivosti. Pokaže pa tudi. kako je reprodukcija prebivalstva v socialističnih državah postopno vse bolj potekala na enak način kot v kapitalističnih. . Posebnost, ki jo v reprodukcijo delovne sile vnašajo socialistične dežele, je njena planirana proizvodnja, razdelitev in uporaba. S tem uveljavijo tako pravico kot dolžnost do dela in odpravijo odkrito brezposelnost. Vse to pa dosežejo v precejšnji meri na
račun povečane podzaposlenosti in omejevanja osebne svobode.
Največji del svoje razprave avtor nameni sodobni reprodukciji prebivalstva in delovne sile. Zanjo je značilno, da je rodnost nizka in da v več primerih žc pade pod raven, ki zagotavlja enostavno reprodukcijo, in to v socialističnih kot v kapitalističnih državah. Tako se v obeh Ncmčijah, v Avstriji, na Danskem in na Madžarskem potencialna de-populacija žc spreminja v realno. Za sodobno reprodukcijo delovne sile pa je značilno, da poteka v razširjenem obsegu in sicer tako po količini kot po kakovosti. Z drugimi besedami: delovne zmogljivosti prebivalstva so vedno večje.
Druga pomembna razsežnost knjige je sistematična razčlenitev problemov, ki jo avtor doseže z modelom, v katerem po eni strani opazuje reprodukcijo prebivalstva in po drugi reprodukcijo delovne sile. Ta model popestri z diskurzi o pomembnejših teoretskih prispevkih na posameznih področjih in v posameznih obdobjih, podrobneje pa ga razčleni ob obravnavi sodobne reprodukcije prebivalstva in delovne sile.
Reprodukcijo prebivalstva analizira najprej z vidika rodnosti in dejavnikov, ki nanjo vplivajo. To so dejavniki, ki vplivajo na vzpostavitev spolnih odnosov, na hoteno zanositev. na nosečnost in porod, nato pa še biološki, ekonomski, družbeni, kulturni, antropološki in psihološki dejavniki. Posebej sc ustavi ob teorijah enega dejavnika, ki upad rodnosti pojasnjujejo predvsem s težnjo človeka po osebnem razvoju in po družbenem napredovanju.
Nato proučuje smrtnost kot dejavnik reprodukcije ter ob tem navaja njene neposredne vzroke, kot so bolezni in poškodbe ter posredne vzroke, kot so genetska struktura ter Fizično in družbeno okolje.
Obravnavo reprodukcije prebivalstva sklene z vprašanjem razvojne strategije na tem področju, pri čemer meni, da danes prevladuje kot najustreznejša koncepcija stacionarnega prebivalstva. Ta pa se, tako kot večina drugih, danes lahko uveljavlja le ob družbeni intervenciji. Družbena intervencija seveda pomeni zelo občutljive posege, pri katerih je potrebno upoštevati možnost svobodnega odločanja ljudi o rojevanju otrok, interes družbe, da vendarle ne doživlja fizičnega propadanja in vrsto solidarnostnih mehanizmov, kol na primer, prispevke
tistih, ki nimajo otrok, tistim, ki jih imajo ali pa mcdgcneracijsko solidarnost.
Sodobno reprodukcijo delovne sile avtor analizira tudi z vidika različnih dejavnikov, ki vplivajo nanjo. To so demografski dejavniki. kot so delež žensk in moških ter delež različnih izobrazbenih kategorij v delovni populaciji, rodnost, smrtnost, zamenjava generacij. dolžina delovne dobe, nesposobnost za delo ter vloga in položaj družine. Nadalje navaja družbenoekonomske dejavnike, kot so medpanožne migracije, zaposlovanje žensk in razne oblike zdravstvenega invalidskega in pokojninskega zavarovanja, materi-alnotehnične dejavnike ter znanost in izobraževanje kot poseben dejavnik. To poglavje sklene z vprašanjem zaposlovanja in nezaposlenosti.
Svoje delo Janez Malačič končuje s povezovanjem obeh reprodukcij: reprodukcije prebivalstva in delovne sile. Poudari pomen podružbljanja obeh reprodukcij, podobnost, ki jo kažejo kapitalistične in socialistične dežele, ker pač v vseh prevladuje industrijski način proizvodnje ter ključni problem, ki ga bodo morale rešiti sodobne družbe, to je visok družbeni konsenz glede zmanjševanja smrtnosti na eni strani in nizek družbeni konsenz oziroma prevladovanje indiviudal-nih odločitev glede rodnosti na drugi strani.
Knjiga Sodobno obnavljanje prebivalstva in delovne sile nas tako popelje skozi celotno področje obeh reprodukcij, ki jih je mogoče opazovati povezano in sistematično. Popelje pa nas tudi skozi čas. Omogoča primerjavo med razmerami pri nas in v svetu. Zavestno pa se avtor odpove razpravi o reprodukciji prebivalstva in delovne sile v današnjih nerazvitih državah oziroma v drŽavah v razvoju. Knjiga je zanimiva za branje. hkrati pa je tudi dober študijski pripomoček.
Naj za konec navedem še nekaj kritičnih pripomb. Zdi se. da se je avtor na račun sistematičnosti pri obravnavi snovi moral odpovedali bolj poglobljeni problemski obravnavi, kar se v večji meri pokaže v poglavju o sodobni reprodukciji prebivalstva in delovne sile. Bralec bi si najbrž želel tudi ekstenzivnejše analize problemov in njihovih posebnosti v zvezi s Slovenijo in Jugoslavijo. Kritičnost nekaterih problemov, s katerimi se sooča naša družba, ni dovolj v ospredju. Na primer trditev, da samoupravni sistem, kakršen je v veljavi danes, ne povzro-
ča brezposelnosti in da jc ta povezana » drugimi dejavniki, ni povsem prepričljiva. | Navedene pripombe pa ne zmanjšujejo vrednosti predstavljenega dela. temveč dokazujejo. da knjiga bralca spodbuja k razmj. šljanju in k razpravi. Priporočiti jo velja nc le študentom, ampak širokemu krogu bralcev. ki si bodo z njo izpopolnili fond svojih temeljnih znanj.
Ivan Svellik
Nordijska demokracija
(Nordic Democracy, izd. Dei danske Sel-skab. Kopenhagen 1981, zbornik uredil Fol-mer Wisti)
Pridevek nordijski označuje svojevrstašl regijo na severu Evrope, ki /cmeljepisocJ zajema države Dansko, Finsko, Islandijo, Norveško in Švedsko, vključujoč Grenlandijo, Alandsko in Fcrersko otočje. Te države žc dolgo zbujajo pozornost nc le zaradi svojega specifičnega položaja in vloge med Vzhodom in Zahodom, temveč tudi uradi svojega specifičnega miroljubnega razvoja v družbi relativne socialne blaginje. Slednje je med drugim nasledek odprtosti do sprememb, ki temelje na podobni ideologiji, institucijah in demokratičnih načelih, kar olajšuje regionalno sodelovanje in opravičuje njihov nordijski skupni imenovalec. Demokracija (vladavina ljudstva) v teh državah pa ne pomeni le obliko vladavine, temveč zajema tudi področja sociale in gospodarstva^ vprašanje načel, na katerih temeljijo pravič- I nosi, sistem izobraževanja, kultura, ipd. Skratka, demokracija naj ne bi bila le sredstvo za dosego cilja, temveč cilj sam po sebi, torej vsebina družbenega življenja.
O tem je neupravičeno malo znanega v slovenskem družbenem, kulturnem in strokovnem prostoru, zato je prav, da opozorimo vsaj na temeljno politološko delo s lega področja. To je knjiga Nordic Democracy, ki jo je tudi v angleškem jeziku izdala Det danske Selskab v Kopenhagnu leta 1981 (ured. Folmer Wisti). Gre za obsežno, nad 780 strani obsegajočo primerjalno študijo o