Poštnina plačana v gotovini.
LETO VI.
LJUBLJANA, 25. JANUARJA 1928.
STEV. 5.
NAROČNINA ZAJVGOSLA-VllO ČETRTLETNO DIN 15
CELOLETNO DIN 6o/ZA INOZEMSTVO 1E DODATI POjTNBNO/OGLASI PO CENIKV/ POSAMEZNA $T E VILKA- PO DIN • I
RAČUN POŠT. HRANILNICE I3.I88
A
lil
VREDNI$TVO IN VPRAVA VVtlTELlSKITlSKARNl/ ROKOPISI SE NE VRAČAJO / ANONIMNI DO-. PlSl-SE NE PRIOBČV-k lElO/POiTNlNA PLA-^ VCANA V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 2906
Ena izmed najvažnejših nalog Or-june je gotovo ta, da njeno članstvo budno pazi, kaj delajo sovražniki naše države in njihoVi špijoni. Kdor bi lahkomiselno prepustil to funkcijo državnim oblasteml, 'bi 'grešil,: ker nas izkustvo uči, da so ravno državne oblasti tukaj popolnoma odpovedale, in sicer iz enostavnega vzroka, ker jim manjka prave osebne inicijative. Odkrivanje in zasledovanje podmolklega, zahrbtnega špi-jonskega dela se ne sme omejiti z ndbenimi zakoni in predpisi. Te je treba 'ravno večkrat odriniti na stran, ako hočemo doseči dober uspeh, v korist celokupnosti in države. Take agresivnosti pa ne mo-rerni) zahtevati od državnih oblasti, ki so ravno radi tega tu, da ščitijo in odgovarjajo za državne predpise in zakone. Naše članstvo se je z razumevanjem posvetilo pobijanju italijanske špijonaže, za nas v Ljubljani pride samo* ta v poštev, in si pri tem težkem in opasnem delu priborilo neprecenljivih zaslug za našo državo.
I o delo se je in se vrši mirno, brez vsake reklame, z resignacijo na vse časti in zasluge, ker mora ■ostati iz razumljivih, taktičnih razlogov pred javnostjo skrito. Pri tem delu so nam z veliko vnemo pomagali naši prijatelji, ki so nam prožili Pomoč kjerkoli je bilo potreba in tako pripomogli do sijajnih uspehov. Poudarjati pa moramo na tem mestu z gnusom, da smo se morali pri tem delu najbolj čuvati pred lastni-mi člani Orjunaši — izdajicami. In to dejstvo nam danes sili pero v roko da, ne glede na zle posledice za nadaljnje delo in brez ozira na našo taktiko, pred širšo (javnostjo razkrinkamo njih izdajstvo. Potrebno je to tem bolj, ker so med izdajalci ljudje, ki se neovirano kretajo med' našimi zaupniki, se izdajajo celo za najboljše nacionaliste, ja kakor danes navedeni celo za zaupnike naših vojaških oblasti, in ker so v naših vrstah igrali vidno1 vlogo, jim ni težko izrabiti od nič hudega slutečih informacije, ki jih potem še gorke nosijo g. Gavottiju. Jasno je, da treba brez ozira na posledice °Pdzoriti javnost na te izrode.
Takoj po prihodu gospoda italijanskega generalnega konzula marchese Gavottija 1 v Ljubiljano, srnjo postali pozorni na silno pojačano delovanje njegovega urada. Tekom časa smo opažali, d'a se tam kretajo, in sicer že brez vsake opreznosti ljudje, ki nimajo na konzulatu nobe-
nega opravka. Videli smo te ljudi povsod, kjer ni bilo potreba. Pozneje smo opazili, da so nam nekateri izmed teh ljudi zelo blizu. Pričeli smo s sistematičnim opazovanjem, ki je zahtevalo velike potrpežljivosti tem bplj, ker ne razpolagamo z denarnimi sredstvi tako, kakor g. Gavotti. Tekom časa smo se uverili in smo bili tudi od naših vplivnih prijateljev opozorjeni, da naše še tako' velike tajnosti pridejo do znanja g. konzulata. Pričeli smo postajati oprezni, vzgojili smo si četo dobrih opazovalcev tu in onstran meje in naš trud je bil obilo nagrajen. Krog okoli naših izdajic se je vedno bolj ožil, pozitivna poročila naših zvestih so se vedno bolj množila in tako smo končno pričeli kotrolirati g. konzula mi in to ravno tedaj, ko je on že mislil, da nas ima v vreči.
Ves materijal, ki smo ga zbrali tekom prošlih let, nam dokazuje, da se marchese Gavotti ne bavi samo s tem za kar je akreditiran v naši državi. Nasprotno, ugotovili smo, da je poslal njegov urad pravo špijon-sko gnezdo! Tukaj v tem italijanskem »Uficio informacioni«, v naši državi se zbirajo za drag denar vse mogoče novice, ki jih potem vestni g. konzul pošilja tako svojemu šefu g. Bodrem v Beograd, pa tudi če so posebno važne, direktno v Rim. Njemu danes nič ne ostane prikrito. Od najnedolžnejšega poročila o kakšni prireditvi Jugoslovenske Matice,! (Sokola,. Streljačkfej (družine., kluba biciklistov, do' strašnih zgodb o komitaših, Kostu Pečancu jn naših vojaških gibanj, vse, vse vestno beleži marchese. zbira, plačuje in pošilja dalje. Človek se čudom vprašuje, kje vzamejo Italijani denar za take stvari. In koliko nočnih ur pre-čuje marljivi g. konzul, da vse te podatke napiše, včasih tudi šifrira in čim prej odpravi na pravo mesto!
Toda tudi mi smo marsikatero uro prečuli in ne ‘Zaman. Pa tudi v boddče se tega ne bomo plašili, saj se nam je trud obilo poplačal. Odkrili smo delo italijanskega sovraga, pomagali marsikatero njegovo nakano preprečiti, kar je pa glavno, spoznali smo naše izdajalce — pomočnike njegove. Človek se s studom vprašuje, ali je mogoča tolika zloba in pokvarjenost, kajti izdajalci niso morda tujerodci, oni so Slovenci in še celo Slovenci večinoma iz zasedenega Primorja. Nekateri izmed teh so igrali še celd vidno vlogo v naših vrstah. Za judeževe
groše, za razne ugodnosti, ki so jih dobivali od konzula ali pa hoteli dobiti dd njega, so izdajali svoje rodne brate. Njih število se je po zaslugi g. gen. konzula in njegovih lir silno razmnožilo v veliko veselje gospoda Bodrera, v še večjo sramoto našega naroda. Oni so povsod, njihovim očem in ušesom se je skoraj nemogoče ogniti. Gospod marchese ima svoje zaupnike po kavarnah, gostilnah in hotelih, skratka po vseh javnih, da celo privatnih lokalih, ki vestno izvršujejo njegove naloge, prisluškujejo, kjerkoli morejo v naših krogih in nosijo takoj vsako novico še toplo v konzulat. Večkrat mu poročajo, da se mu še posebej prikupijo, tudi izmišljene povesti o naših strahovitih1 naklepih prjeko meje, ki jih lahkoverni gospod seveda kot čisto zlatd pVoda naprej. Dostikrat nasedejo našim zasledovalcem, ki jih in s tem tudi g. konzula povlečejo za nos. Tako je neki njegov ovaduh, ki ga botno imenovali v prihodnji številki, nasedel našemu članu, in poročal konzulu, da so vdrli Orjunaši v gozdove preko meje, da jim pride na pomoč sam komitski vojvoda Kosta Pečanac, mi sicer kar s 1000 koiniti, ki bo tvoril rezervo s te strani meje. In resnično je lahkoverni gospod vse to poročal naprej, silno razburil s tern slavno »Milizzio vol. per Ja puhlica sicurezza«, ki je izdala celo .povelje na svoje zveste črnosrajčarje proti tem namišljenim komitom, ki se skrivajo po gozdovih in se ne ve iz katerega grma preži orjunaška smrt.
Koliko gorja so napravili ti ovaduhi že našim ljudem. Zatiran, toda zaveden Primorec pride v Ljubljano
in ne ve, da ga je njegov rojak izdal, še predno je dospel nazaj v Trst, kjer mu miličar prečita vse njegove korake. Koliko zavednih ima g. konzul zapisanih v svoji črni knjigi po zaslugi slovenskih izdajic? Koliko njih se zaman trudi, da bi dobili potni list, med tem ko v njihovi družbi sedi tisti, ki jim ga je onemogočil. Koliko naših je bilo in je tam prektf meje zaprtih, med tem ko tisti, ki so jih izdali veseljačijo za judeževe groše po beli svobodni Ljubljani? To je največja sramota našega naroda in prepričani smo, da še celo plemeniti marchese plune, ko se je z izdajalskim plačilom poslovil tak podlež od njega.
Nam žalibog ni bilo seveda mogoče dobiti vseh imen teh izirodov, mnogi so še, ki jih po delih poznamo, pa nam vsled pomanjkanja jasnih dokazov tiskovni zakon ne dopušča, da bi jih javno pribili na sramotni otter. Oni naj se zavedajo, da zasleduje vsako izdajstvo proklet-stvo žrtve in da ga usoda prej ali sfej odkrije. Zavedajo naj se, da ima Orjuna dobre oči in jih točno vddi v evidenci; tudi naj bodo prepričani, da plemenitemu g. Gavot-l tiju ni bog ve kaj ležeče na tem, ako njih podla robota pride na dan, kar jim lahko potrdijo te vrste. Vsi pridejo na dan. Danes pa javno postavljamo na sramotni oder, pred celokupen narod kot prvega ime enega izmed tistih, ki je še nedavno prisegal na naše prapore in stal! v prvih vrstah Orjune. sedai pa je špi-jon italijanskega gen. konzulata v Ljubljanši izdajalec svojih lastnih bratov in od njih proklet, naš član Orjunaš — Iškarjot
Egidij Peric.
zirani napadi, javna obrekovanja, najpodlejša podtikanja in denunci-jantstvo, česar niso dosegle bombe in revolverji, to bi se kmalu posrečilo poedincem, ki so se lotili posla Judeža za srebrnike!
Že pred leti so se naenkrat pojavile govorice — katerih izvir ni bilo mogoče določiti, kljub najintenziv-nejšemu pozvedovanju — o naših voditeljih, ki so metali težke očitke na njihovo osebno čast. Te govorice so se ponavljale z neverjetno vztrajnostjo danes tu, jutri tam z neizprosno konsekvenco. Člani, ki nikdar niso v sanjah dvomili o poštenju svojih voditeljev so pričeli dvomiti in pričela se je za Orjuno najtežja doba — doba hiranja vsled nezaupanja članstva do najuglednejših nacionalistov.
Bilo nam je taikoj jasno odkod izvira ta podla borba. Vedeli smo, kje nam je iskati avtorja teh lopovščin, toda molčali smo; ker .nam je manjkalo dokazov, pozneje ker je veleval to višji interes.
Bile so to najtežje ure, ko so morali pripuščati najidealnejši borci za Nacijo, da so pluvale na njihovo čast — na edino njihovo premoženje — od največjega sovraga plačane izda-jice.
Končno je postala kupa polna. Danes je izrečena obtožba, ena najstrašnejših obtožb v zgodovini Slovencev. Izrečena je obsodba in sodba naroda, ki se glasi: »Iškarjot pojdi in obesi se!
Ml]
V Zli
Prodanci!
Čim je nastopil prvi propovednik orjunaške ideje križevo pot med narod uničevati satansko setev bratomornega ščuvanja, čim je pozival prvi orjunaški apostol narod k obrambi zarobljenega brata — že so vstali iz temnih kotov nasprotniki pravice, poštenja in bratstva proti naši Ideji.
Proti nam so se ščuvale zaslepljene možice, nad nas se je pošiljalo plačane morilce, vlagale denunciacije pri oblasteh in končno se je organiziral pokolj, v katerem so padli naši najboljši in najpožrtvovalnejši bratje.
A Orjuna je prezirala žrtve, prezirala je smrt, šla je svojo pot k cilju, z neizprosno gotovostjo in vero v zmago. .Orjuna je hodila pot sfana-tiziranih idealistov, ki iščejo priliko, da s krvjo dokažejo globoko vero v svoj idealizem.
Česar niso mogle napraviti privatne sile s svojimi sredstvi, so skušale doseči z tujimi. Ponudila se jim je prilika in denuncirali so zopet topot z uspehom, ker za njihovim hrbtom je stala največja in najmočnejša sovražnica Orjune. Z 'blagoslovom Rima se je posrečilo našim notranjim sovražnikom doseči oficielni razpust naše organizacije. Takrat je privrel na dan izbruh triumfa, v zmagoslavnem plesu je zarajal združen sovrag Orjune okrog »mrtvega« leva.
Toda, kakor vedno so bili tudi topot računi preuranjeni. Razgnana Orjuna je ostala slejkoprej sklenjena vrsta članov bratovščine, ki je hodila svojo pot nemoteno dalje, ne meneč se za pasji lajež preganjalcev.
česar niso mogli doseči organi-
Naš notranji položaj je dosegel višek krize, ki more imeti za posledico le dvoje, razsulo ali ozdravljenje. Ta čut je danes splošen pri vseh onih, ki imajo sploh še kaj ljubezni do države, ki še niso pdpolnoma zaslepljeni po osebnih ali strankarskih vidikih. Sem ne spadajo seveda oni naši mogotci, ki so vodili vojno po Rivijeri, živeli ves čas sijajno in razkošno na stroške drugih ter nadaljujejo tudi sedaj to svo*je udobno življenje. Za te velja princip 1’etat c’est moi! Oni morajo biti na vladi, oni morajo imeti dostop do vseh korit in uživati vse, kar jim mofre nuditi izmozgana zemija. V to klaso ljudi spadajo predvsem vodilne osebe iz radikalne partije, ki se vrste na krmilu države, pa tudi vsi oni, ki podpirajo to partijo. Samo površen pogled v zgodovino naše države po prevratu kaže. da so šle skozi ta Avgijev hlev že vse naše partije: vse so bile že zaveznice radikalov in jim pomagale vladati, vse pa so bile tudi že v opoziciji in napadale
LISTEK.
Radmilo Bogdanovič:
Sveti Sava v Istri.
Ker ves te svet tepta z nogami, jaz ljubim tem zvesteje te, jaz ljubim tem srčneje te, a ljubim te s solzami...
S. Gregorčič.
(Šolska soba. Na zidu nekoliko siik iz prirodopisa in botanike; zemljevid Evrope in zemljevidi Italije, ki je nesorazmerno večji od Evrope- poleg njih slike italijanske kraljevske rodovine).
Učiteljica (v črni obleki., vstopi, °dloži plašč, vzame izpod pazduhe s‘iko' Sv. Save, postavi jo na kateder, °besi plašč, sname sliko dinastije] vdene zadaj sliko Sv. Save in j<; obesi na isto mesto. Ura na stenf bije osem. Učiteljica se zdrzne, gleda na uro in čaka, da odbije. Sama zase); Kako žalostno bije!
(Zamisli se. Pride ji na misel, da »o tudi šolski zvonec zapel danes tako žalostno in odide z brzimi ko-r^ki iz sobe. Čuje se šolski zvonec,
a ne kot navadno, ampak kakor cerkveno — žalno — mrtvaško.^
Vrata se nalahno odpro, učiteljica se vrne in se ustavi ob strani, dočim otroci drug za drugim, ne kot navadno, ampak s sklonjenimi glavami in počasnimi koraki, kakor pri pogrebu, vstopajo v učilnico, zavzemajo svoja mesta stoje in žalostm/gledajo pred se. Učiteljica jim da znamenje-naj sedejo. Vsi imajo velike črne mašne.
Molk. Učiteljica gleda otroke, pogleda zemljevid Italije, vzdihne, pogleda v stran in si obriše solze, da otroci ne vidijo; stopi med otroke in jih boža. Potem stopi h katedru in se najloni na levo roko. Premišlja, kako naj začne razgovor z deco.
Zasliši se trkanje na vrata. Vstopi gospodična Slobodanka, učiteljica drugega 'razreda, črno oblečena, brez klobuka, pristopi k učiteljici in si po-dasta roke).
Gospodična Slobodanka: Vi ste že začeli? Jaz sem se malo zakasnila. Moram reči, da se mi danes neče v šolo.
(Zunaj se slišijo koraki v maršu. Pod oknom gredo v dveh vrstah fašisti, vidijo se samo bajoneti. Čuje se hrum. Gospodična stopi k oknu in ga malo odpre. Vse napeto posluša. Ču-
je se: La societa delle nazioni!... Ma che societa delle nazioni! .. Ma che ilusione! Una fcJllia!... Roma deve imperare 1’Europa!... Avanti. (Množica glasno pritrjuje:	Eviva!
Avanti!) E, sempre avanti! (Množica: Avanti!...) Od daleč se sliši fašistična himna).
Gospodična (zapre okno in z lahnim korakom stopa h katedru, kjer je ostala učiteljica). Hotela sem vas vprašati, ali boste otrokom govorili o današnjem dnevu. Jaz ne vem, ali bi mojim kaj povedala.
Učiteljica (tiho): Ne vem... mislila sem, da bi govorila ... t<Jda po njihovih obrazih ... po očeh... po povešenih očeh ... po mašnicah ... vidim, da že vse vedo. Mislim, da so jih starši poučili o današnjem dnevu.
Gospodična. (Po kratkem molku): Jaz bom... Bom, pa naj se zgodi, kar hoče. (Poda učiteljici roko in odide z brzimi koraki).
Učiteljica: (premišlja, kaj naj stori, gleda z neodločnim pogledom po otrocih. Neki učenec v zadnji klopi je nemiren, vrti se, kot da hoče nekaj povedati. Učiteljica ga vprašujoče pogleda. Kaj je? Učenec takoj vstane).
Učenec: Jaz vem, kakšen dan ie danes.
Učiteljica: Kakšen?
Učenec (komaj slišno, dene roko pred usta, kakor da bi se bal, da ga kdo ne sliši): Sve-ti... Sa-va!
Učiteljica: Kakšen? Jaz ne slišim. Zakaj tako tiho govdriš?
Učenec (malo glasneje na isti način): Sve-ti Sa-va, gospodična, ne smem na glas povedati. Njega pri nas ne smemo imenovati. Rekla mi je mama. Tata je pa rekel, da imajo pri nas tudi zidovi ušesa. (Učiteljica se mu približa, ga pogladi in poljubi na čelo).
Drugi učenec: (dvigne roko).
Učiteljica: No, kaj hočeš, Hrvoj?
Drugi učenec:	Jaz bom napisal
na tablo. (Učiteljica mu prikima, on odide z brzimi 'koraki k tabli, vzame kredo' in napiše z velikimi otročjimi črkami); Sveti Sava — naša silava. (Pogleda zadovoljno učiteljico in druge otroke ter takoj zbriše).
Učiteljica: Kdo ti je to povedal?
Drugi učenec: Mama.
Učiteljica: A zakaj si takoj zbrisal?
Drugi učenec: (polglasno, na način, kakor otroci navadno pripovedujejo o strašnih stvareh, majaje z glavo): Lahko bi vstopil kdo, ki ni naš. (Učiteljica ga pobdža in spusti v klop).
Tretji učenec (dvigne roko in vstane); Moja mama mi je danes zjutraj pravila, da so tam ... (kaže z roko)... takoj tam za našimi gorami ... tu blizu... danes vse naše šole z zelenjem okrašene in da tam učenci danes ves dan pojejo in igrajo. Zakaj tudi pri nas ni tako?
Učiteljica (vznemirjena vsled vprašanja); Pa... k njim... k njim je danes prišel Sv. Sava.
Nekaj otrok (vstane); Kdaj pa pride k nam? Ali pride?
Učiteljica (še bolij vznemirjena, iz početka tiho, pretrgano, neodločno, potem vedno bolj zgovorno, jasneje, glasneje do zanosa); Pride... otroci... pride ... mora priti ... On potujje... hodi podnevi in ponoči... gre ... gre ... potuje ... gre naravnost k nam ... ker je že vse druge naše kraje obšel... Da, otroci... on se je zelo utrudil... Že jako dolgd... dolgo potuje... Tisto leto... ko je Švaba od tod odšel... je bil dragi otroci, prišel do tu... (pokaže z roke/) do tu blizu.,. pa ... pa ... pa je bil zelo utrujen... dan in noč... žejen, gladen... šel je k nam, pa, ko je prišel do sem, (zope kaže z roko in preide v zanos) do sem... Tu, tu blizu, otroci..., komaj da smo ga zagledali... komaj
radikalno partijo kot višek korupcije in gnilobe.
Radikali so krivi, da krvavimo iz makedonske rane, ki je- za nas tako sramotna in ponižujoča. Oni so uved.i ves ta strašen sistem »svobodnih volitev«, uradniške nestalnosti in najhujšega nasilja. In pri tem delu najdejo vedno zaveznike med nami, ki jim omogočajo potrebno večino, da lahko vrše svoje razdiralno delo. Danes so to poslanci SLS, prej so bili drugi, vedno pa je bila koalicija z radikali potrebna v višjem, državnem interesu!
Tudi Pribičevič in Radič sta bila že večkrat zaveznika radikalov. Lepo sta se vrstila, eden je izrinil drugega in radikalom je bilo treba le namigniti, pa se je spremenil prejšnji opozicionalni lev v krotko vladno jagnje. Danes pa sta si podala ta dva najbolj zagrizena nasprotnika roke, stojita skupaj in se borita z združenimi močmi proti radikalom in njihovemu sistemu. Oba izjavljata svečano, da ne gresta v vlado, dokler ne pade sistem. Od kod ta izprememba? Ali ie njih boj resen ali pa gre morda tudi sedaj za golo partizansko pozo? Kljub nezaupanju napram vsem poklicnim politikom, kljub strašnim razočaranjem, ki sta nam jih -dotlej pripravila oba, zlasti pa Radič, vendarle upamo, da smo na preokretu in da se bodo začele razmere počasi boljšati.
Ni dvoma, da bi prišla Radič in Pribičevič, če bi hotela, tekom 24 ur lahko v vlado, če morda ne skupaj, pa vsaj'Točeno. Vukičevič bi gotovo z veseljem žrtvoval za Radiča naše klerikalne tigre, ker bi dobil z Radičem mnogo sigurnejšo večino. In Pribičevič pride potom združenja z DZ gotovo lahko v vlade; vsak trenutek, samo če hoče. Saj zato ni treba drugega, le majhen taktičen preokret ti bil potreben in tega so naši politiki vajeni, zlasti Radič slovi kot žongleir.
Zdi se nam pa, da je danes položaj omenjenih partij, Radicevcev in samostojnih demokratov popolnoma drugačen kot je bil doslej. Zveza KDK je postala že tako globoka, da bi se ne mogla prekiniti na hitro roko in brez težkih posledic za obe koa.irani stranki. Njih skupni nastopi pri občinskih volitvah, skupno delo pri občinskih odborih in obl. skupščini je ustvarili/ temelj, ki ga ni imela doslej pri nas še nobena koalicija. Ljudje so danes naveličani go-bezdanja in političnih programov, on izahtevajo mirno deio in sožitje. V tem stremljenju smo si enaki vsi: mi, Hrvatje in Srbi. Delo od spodaj navzgor je edino sredstvo, da preneha sedanji sistem medsebojnega pobijanja in izigravanja. Ljudje, ki delajo skupaj v občinskih odborih in gospodarskih korporacijah, ki vidijo uspehe takega sporazumnega dela, se ne bodo hoteli prepirati samo na ljubo enega ali drugega svojega voditelja. Sodelovanje od spodaj navzgor lepi mase in sili voditelje, da ostanejo v roki, pa naj si še tako žele skočiti preko ojnice.
Upamo, da sta Pribičevič in Radič zvezana na ta način in da bosta vztrajala na začrtani poti. V tem upanju pozdravljamo zbor KDK v Zagrebu kot mejnik, ki zapira obema koaliranima strankama pot nazaj. A kam vodi pot naprej? Tja kamer plovejo naše misli! Dajte nam državno fronto, rešite nas prečanske fronte. Tudi Srbin iz Južne Srbije in Šumadije, Hercegovec in Bosanec si žele to državno fronto, tudi oni bodo t veseljem sprejeli to idejo, če jo bosta resno in z vso svojo sposobnostjo zastopala dva taka le-aderja kot sta Pribičevič in Radič, le na ta način se bo zrušila partizanska fronta radikalov in bo prisiljena tudi DZ, da bo stopila v skupen krog in pomagala uničiti korupcijo.
Jugoslovenski imperializem.
Pod tem naslovom je izšel v našem centralnem organu sledeči članek v odgovor »Gior-nale d’ ltalia, vodilnemu faši-stovskemu listu. »Giornalc d’ ltalia« je priobčil kliše »Jugoslavije« natisnenega v 1. de-cemberski številki, ki predstavlja veliko Jugoslavijo, cilj jugo-slovenskih nacionalistov od Črnega morja do Udin.
»Biti si moramo na jasnem, da je v Becgtadu in v celi Jugoslaviji na desettisoče individujev, ki streme za tem, da se naravna granica prenese za nekoliko kilometrov za Benetke.« Tako piše »Giornale d’ ltalia in dostavlja: »To je fakt! In na to je treba opozoriti London in iPariz.« V dokaz svojih trditev, ki bi morale opozoriti London in Pariš prinaša »Giornale d’ ltalia« z dne 20. decembra pret. leta v uvodniku direktorja g. Gajde kliše »Velike Jugoslavije« tiskanega v 14. št. našega lista.
Predno se dotaknemo posameznih trditev v tem uvodniku smatramo za dolžnost zahvaliti se kolegom
onstran »mare nostro« za ljubeznivost, ker so publicirali to karto »Velike Jugoslavije« ter na ta način sporočili zarobljenim bratom, da so v naših srcih že vzeti v meje naše uje-dinjene Jugoslavije od Udin do Črnega morja. —
G. Gajda seveda ne pozna razmer pri nas. v Jugoslaviji in naše težnje, da bi s tem svojim dejanjem opozoril ravno Pariz in London.
Točno je, da je pri nas Jugoslove-r.ih ena edinstvena zavest v pravičnih mejah integralne Jugoslavije in to ne samo pri deset temveč pri sto-tisočih Jugoslovenov.
In s to zavestjo, s to edinstveno težnjo se ml ponašamo.
G. Gajda je napačno informiran, ker imenuje naš list glavni organ »Narodne odbrane«. Tem potom mu dajemo priliko, da izpopolni svoje znanje, ker je »Jugoslavija« glavni organ Organizacije Jugoslovenskih Nacionalistov. Sicer to ne spremeni bistva in je ta pogreška oprostljiva z ozirom na to, da se Orjuna v obrambi države nahaja na isti liniji z »Narodno Odbrano«.
Po zaključku br. Šibenske Orjune i odobrenju br. Generalnog Sekretara održače se
set Orjuna Severne Dalmacije
v
u Šibeniku u nedelju 27. maja ove god., na koji če doči i Delegacije Orjuna iz cele zemlje. Spremajmo se vsi za slet!
Obrazuimo sletske blagajne i prikupliajmo novac za put.
Giornale d’ ltalia pa z vso ostalo italijansko mafijo ni v stanu žaliti srbskega naroda niti naše vojske z naštevanjem porazov, ki jih je polna srbska historija od bitke na Kosovem do srbskega Kaporeta — umika skozi Albanijo.
Te žalitve nas ne morejo žaliti ker prihajajo od popolnoma diskvalificirane strani, ki s takim pisanjem le ponovno dokazuje, kako malo smisla imajo za resnične junaške podvige.
Če more danes kdo najti pri nas bolni imperializem je zmožen tega le cinični Italijan. Govoriti o imperializmu Jugoslovenov, kadar le ti uvr-ščujejo v svoje meje Jugoslavije kraje, popolnoma jugoslovenske narodnosti. kadar branijo pravilco ‘svoje rase ravno nasproti zavojevalnemu pohlepu Italije, takrat ko Italijani izvajajo najodvratnejši pritisk na dušo in telo naših bratov, ki imajo kompaktno naseljen dober del današnjega italijanskega teritorija in da govori to baš Italijan, to je brezmejen
cinizem, to je odvratna živalska sebičnost.
Ta »sacro egoizmo« meni Italija, da ji opravičuje največje lopovščine nad našim nezaščitenim življem. Oni smatrajo za opravičeni svoje imperialistične težnje po zavojevanju celega Balkana, trudeč se na vse načine, da spravijo spor s svojimi sosedami. Oni smatrajo za upravičene svoje akcije za čim čvrstejši korak »preko Albanije na Balkan«, kjer nimajo ničesar iskati, a nazivljajo imperializem našo težnjo, da združimo v mejah »Velike Jugoslavije« vse svoje krvne brate od črnega morja do Jadranskega morja.
Tega pa mi jugoslovenski nacionalisti ne tajimo pred nikakiin kabinetu Londona ali Pariza, ki so tudi brez italijanskega posredovanja dovolj informirani in vedo soditi, kje jim je iskati imperializem, posebno kadar se gevori o italijanskem in ju-goslovenskem.	D.	M.
Italija zahteva pojasnila.
jo glavo. Samo vsled tega se je baš v letu 1927. parkrat umaknil na način, ki se ga mora kvalificirati kot umik poraženca v diplomatskem boju, sai.no zato neprestano hujska in zbira vse razpoložljive sile, da se pripravi za odločilni udarec. Njegovo delo je sistematično in ne bi bilo umestno, da bi kdorkoli omalovaževal duceja in njegovo delo. Tega ne smemo storiti zlasti mi nacionalisti, ki najbolje vemo, kaj je duce že dosegel.
Jugoslavija je napram Italiji neznatna po številu svojega prebivalstva. Ta inferijornost bi ne bila tako huda, kajti naš človeški materijal nadkriljuje kvalitativno italijanskega za najmanj 300%. Tehtnejša je naša inferijornost v tehničnem oziru, kajti italijanska armada je na višku moderne opreme in vsa Italija krvavi za to. da sta armada in mornarica vsak čas pripravljeni. Ker pa je italijanski tisk ves v fašističnih rokah in piše le to, kar zahteva duce, je ljudstvo zbegano. Kdor pride le male preko meje, doživi naravnost smešne slučaje. Vpraša Vas višji uradnik ali častnik, če ima Ljubljana res 50.00(1 mož posadke, če je res topništvo že pripravljeno in nameščeno itd. Vidi se torej, da so Italijani umetno vzgajani v ideji, da se Jugoslavija pripravlja za napad. In v tem prepričanju se čujejo opazke, ki so za pogum in samozavest Italije div
V zadnji številki smo registrirali govor, ki ga je imel Marinkovič o priliki kongresa demokratske stranke o zunanje političnem položaju naše države. Marinkovič se je gotovo zavedal, da bo njegov govor odjeknil neprijetno zlasti v Italiji, ki dejansko sedaj zahteva, naj ji Marinkovič pojasni, kaj je mislil z besedami, da ne bomo osamljeni v slučaju neželjenega konflikta. In soglasno vprašuje fašistični tisk Marinkoviča, če je izrekel te besede morda kot grožnjo na naslov Italije.
Italija se razumljivo ne boji nikogar. Oprta na svojo slavno armado in junaške črne srajce, plavajoča v izobilici denarja in vseh surovin ter računajoča na zgodovinsko dokazano hrabrost svojega prebivalstva se upira lahko vsemu svetu in ni dvoma, da bo Italija zmagala — seveda, dokler se bo vodila vojna z jezikom. Ker pa duce pozna svoje fašiste, ve, da v njih še nima onih slavnih kohort, ki so ustvarile veliki rimski imperij in da bo poteklo še dosti časa, predno bi lahko vrgel v tehtnico fašistični meč brez skrbi, da bi se ta meč skrhal in zlomil že pri prvem udarcu. On govori o vojni, ker mora neprestano vzpodbujati navdušenje svojih tolp in razburjati njih domišljijo, da se ne morejo pečati z dejanskim stanjem svoje domovine, sam pa ni tako nepreviden, da bi ri-skiral svoj prestol in morda tudi svo-
volj značilne. V intimnem pogovoru bo vsak rojen Italijan priznal, da se boji vojne in da vsaj dvomi o uspehu te vojne, pa makar bi prišlo do vojne samo med Italijo in Jugoslavijo. Vse omalovaževanje svinjskih pastirjev je le na papirju, je le kričanje strahopetcev, ki si delajo s tem korajžo, ljudstvo kot tako pa je miroljubno in ne priznava potrebe, da bi stopilo v vojno s katerimkoli svojim sosedom. Pred nami ima še poseben strah. Zasluga fašistov je, da nas smatrajo kot divjake, da vidijo v nas le one strašne komite, kojih junaštvo je legendarno tudi v Italiji. Oficijelno smo pa seveda poslabšano nadaljevanje Avstrije in nasledniki krfskih brodolomcev, ki jih je rešila zgolj Italija, da niso potonili v Jadranskem morju.
To je prava slika one Italije, ki je izdala svoje zaveznike po enoletnem pogajanju na obe strani in z londonskim paktom v žepu, Italije, koje milijonska armada se je ustavila na Soči pred 80.000 razcapanimi črno-vojniki in je izvojevala slavno zmago šele potem, ko se je sovražna armada razšla sama. Šele takrat se je začelo zmagovito, prodiranje, seveda zelo previdno in z belimi zastavami v rokah! Italija se nas boji in zato hoče vedeti, kdo bo oni zaveznik, ki nam bo stal ob strani, če bo izbruhnil nam vsiljeni konflikt. Menda pa Marinkoviču ne bo treba dati odgovora na to vprašanje, Italija si odgovori najlažje sama. Če pa ljudstvo tega ne ve, naj vpraša Mussolinija in veliki fašistovski svet. Jeseni 1926 se je vršilo zborovanje tega sveta, takrat so bili storjeni važni sklepi ir; te sklepe naj obelodani službena Italija. V teh sklepih bo našla vsa., zlasti nefašistična Italija, zadosten odgovor na vprašanje, katero stavba fašistični tisk Marinkoviču.
sim lnousinisKim razmer
(Dopis delavca-nacionalista.)
Propadanje naše industrije je opažati pri nas z vsakim dnem bolj. Neznosna davčna bremena jo tlačijo k tlom s tako silo, dla le še z največjim naporom vzdržuje svoj obrat.
Nerazumevanje državne uprave za razvoj našega gospodarstva pa ni le v tej smeri. Ob vsaki priliki opažamo s kako majhnim zanimanjem rešujejo odgovorni činitelji to, za naš obstoj najvažnejše vprašanje. Njihova brezbrižnost ali nezmožnost je v najpogostejših slučajih kriva, če mora čez noč ustaviti ena ali druga tovarna svoj obrat, ki je poleg tega mogoče celo edina te stroke v državi. To dejstvo ima za državo lahko nedogledne posledice.
En tak primer je kemična tovarna v Mostah. Kakor znano se nahaja imenovana tvornica pod sekve-strom, ter obratuje sedaj zopet 12 mesecev v polnem obsegu. Tu se izdeluje sulfat in galun, ki ga potrebujejo v večjih množinah papirnice. Najvažnejši izdelek pa je Calcinat, polfabrikat aluminija. Menda ni potrebno posebej povdarjati, kolikega pomena je aluminij za državo, posebno pa za našo vojsko. Calcinat se izdeluje iz Boxita, ki ga dobiva
da srno razširili roke. da ga objamemo ... je padel, padel od utrujenosti (otožno). In prišel je nekdo drugi... oh..., nekdo drugi je prišel k na n.
Otroci (ji sežejo v besedo).
Prvi: Ali si je že odpočil od potovanja?
Drugi: Jaz bom prosil tato, da mu pošlje avto.
Tretji: Jaz mu bom poslal kolačev.
Četrti; Pri nas bo na obedu.
Pati (gleda četrtega): Pri nas bo večerjal.
Šesti (gleda oba):	Pri	nas	bo
spal.
Sedmi (udari z nogo proti šestemu): Ne, pri nas bo'.
Učiteljica (zaplaka. i Naenkrat vzplamti kakor iz sanj in zakliče v ponosu): Da, pride, otroci, i pride! Mota priti. Privedli ga bodo naš; nesmrtni velikani, ki so. ga privedb od Soluna do naših gora. (Se zave. zdrzne se in, da bi pomirila svoj lastni in otroški nemir, odredi odmor).
(Neki deček dvigne roko).
Učiteljica: Kaj je, Slovenko?
Slovenko (vzame torbico, brska po nji, izvleče malo trobojnico na bučki, gre iz klo.pi in ji/ kaže učiteljici): Prosim, gospodična, pokažite mi. kje je Beograd.
Učiteljica (očividno iznenadena): Zakaj ?
Slovenko: Mama mi je rekla, da naj danes to trobojnico tja postavim.
UčSteljica (kaže na gien;l§evidu Beograd. Deček se vzpenja, a ne doseže tako visoko. Ona ga prime pod pazduho, ga dvigne in on zabode zastavice; učiteljica ga pi/.jubi in odide na svoje mesto; komaj hoče sesti, zakliče deček).
Slovenko: Gospodična, jaz imam še polnil zastavic. (Jih jemlje ven, nese jih učiteljici in se vrne na svoje mesto).
Učiteljica (vznemirjena gleda zastavice, molči, pogleda na zemljevid, počasi pristopi in na mapi Evrope zabode eno na Zagreb, drugo na Ljubljano. Stegne roko. da bi zabodla zastavico na Trst. a se vzdrži, prime se z 'roko za čelo in vzdihne. Po kratkem molku stopi h katedru, nasloni se z levo roko, z desno drži zastavico nad črnilom in premišlja. Počasi spusti zastavico v črnilo, jo otrese, pihne parkrat in postavi zastavico na Trst, potem na isti način eno na Reko in drugo na Zadar. Otroci se vzpenjajo na noge in gledajo. Učiteljica vleče s prstom od Trsta do Zadra, zaznamovana s črnima zastavicama/: Ot'roei, tukaj Sv. Sava še ni šel.
(Neki deček dvigne roko).
Učiteljica: Kaj je, Tugomir?
Deček:	Gospodična,	ali	smem
tudi jaz nekaj napisati nu tablo?
Učiteljica: Dobro!
Deček (pride k tabli in piše, do-čim otroci vstajajo, da bolje vidijo): Sveti Sava pridi kmalu!
Učiteljica (pride k njemu in ga poboža).
Deček: Ali naj zbrišem?
Učiteljica (gleda otlrckL, da bi bolj pazljivo poslušali): S table moremo zbrisati, ali iz srca nikdar in nikoli!. . No. tudi s table ne bomo zbrisali vsega. Zbrisali bomo vsako drugo črko (briše). Naj tako ostane! In zdaj, otroci, pridite nalahno sem! (Kaže proti sliki vladarske rC-dcvine). Prosili bomo vsi Sv. Savo, da pride čim preje k nam.
Vsi otroci (pridejo ven in ona jih postavi v polkrog).
Učiteljica: Čakajte malo. Moramo zapreti polkna na oknih, da ne bi kdo opazil, pa bomo prižgali svečo (Hitro zažge svečo, poda jo enemu izmed učencev in zapira, ne sluteča, da s tem še bolj budi pozornost na šolo. V sobi nastane mrak, samo otroške glavice mole proti slabi svetlobi sveče. Mislila je, da je zaprla vrata, a je pozabila*. Postavi se pred otroke in stopi h kraju.
da bi otroci bolje videli; z ;evo drži svečo, z desno pa počasi obrne sliko vladarske rodovine — zadaj se pokaže slika Sv. Save.
Otroci (tiho in s svetim spoštovanjem dvigajo roke k molitvi): Sve-ti Sa-va!
Učiteljica (stoji pred ctroki isi drži svečo pred ikono): In zdaj zapojmo’ našo himno! Toda tako tiho-da ne bo slišal nihče, razven Bog in Sv. Sava. (Otroci tiho pojo: -Bože pravde... Kadar postane petje glasnejše, se začuje učiteljičin: pst!... in zopet pojo otroci).
(Med tem ko pojejo, neopaženo vstopijo: komisar, fašist in pisar in obstanejo pri vratih).
Učiteljica (ko so odpeli prvo kitico, ne da bi se ozrla): Dovolj! dovolj! Nimamo več časa. A sedaj tilu?. zelo tiho himno Sv. Save.
Otroci (pokleknejo, dvignejo roke k molitvi, učiteljica stoji. Ko pojo himno, sc komisar, fašist in pisar spogledujejo, kažejo s prstom na ■Sv. Savo in zemljevid, prijemlljejo nervozno zdaj revolverje, zdaj korobače. Himna je končana).
Učiteljica (ne da bi se ozrla): Sedaj vsi, vsak na svoj način, molite k Sv. Savi. da pride čim preje k nam. Jaz ga bom prosila v imenu cele Istre. (Med molitvijo se čujejo
zdaj pa zdaj otroški glasovi: Pridi'-... Mi te čakamo!... Dovoli si se odpočil... Pridi! ... (Trenutek najvišjega zanosa. Komisar izgublja
potrpljenje).
Komisar (dviga korobač in udari z nogo ob tla): Basta!!!
(Korobač zažvižga dvakrat, tri-kart, prevrne svečo in se oplete učiteljici okdi vrata. Pisar prižge električno iampo in jo- nameri na učiteljico in otroke).
Učteljica: Joj, otroci! (Istočasno vzkliknejo otroci in kakor z eno roko se primejo učiteljici za krilo, stiskajoč se k nji in se skrivajo prea komisarjiem. Učiteljica se zave °d prvega presenečenja, obrne se proti komisarju, dvigne glavo-, brez besede, a polno dostoianstva’_P?žleda ga naravnost v -oči in razširi roke na desno in levo nad otroškimi glavami, kot d'a jih hoče varovati; nato stopi ponosno za en korak naprej in se vzravna, kot da bi hotela ukazati: roke doli! Med tem se ji približa fašist in jo z enim skokom zgrabi za grlo.
Komisar (ko jo je fašist zgrabil za grli)): Calpesta, Batti! (Korobač zažvižga, otroci jokajo. Zavesa pada, a za njo se čujejo udarci bičev in gumijastih palic, hrum čete in ki;ik otrok); Mama! Tata!... Go-
tovarna iz rudnikov v Dalmaciji. (Ti rudniki so last neke inozemske družbe in se je še pred kratkim kakor nam je znano zanje zelo zanimala neka avstrijsko-belgijska finančna družba op. ured.) Iz Boxita pridobiva kemična tovarna v Mostah dnevno približno 2 vagona Calcinata. Ta polfabrikat pa je za nas skoro brezpomemben iker se ga mora izvažati v inozemstvo (Avstrijo), kjer se nahajajo topilne peči za proizvajanje aluminija. Kemična toyarna v Mostah je vsled tega popolnoma odvisna od teh inozemskih družb. Ta odvisnost se je bolj jasno pokazala že
1.	1926—27, ko je omenjena avstrijska tovarna odpovedala naročila, vsled česar so morali v Mostah ustaviti svoj obrat.
To, za našo državo nevzdržno stanje bi se z lahkoto dalo odpraviti, če bi država odkupila tovarno, ki je last inozemca. V tem slučaju bi se obrat lahko razširil in postavile topilne peči za pridobivanje čistega aluminija. Res je, da trenutno nimamo dovolj električnega toka, toda ravno to vprašanje, ki je za nas tudi ogromnega pomena bi v takem slučaju prišlo do rešitve. Elektrarna na Fali bi tovarno lahko popolnoma zalagala z tokom, poleg tega pa imamo pri nas dovolj vodne sile, ki je danes popolnoma neizrabljena in bi
t Katka Jamarjeva. V soboto, dne -1. t. m. je preminula v Ljubljani gospa Katka Jamar, soproga našega najodličnejšega zdravnika, širom naše domovine znanega nacionalista Dr. Tone Jamarja.
Pokojnica je bila svojemu soprogu vzor-žena in svojim otrokom najboljša mati. V najtežjih časih se je borila ob strani svojega moža proti najhujšim udarcem usode.
S svojo lepo dušo si je osvojila vsakogar, ki je imel priliko z njo občevati in če kdo — ona ni imela sovražnikov. To so pričale dolge vrste Prijateljev in znancev, ki so prihajali h njej po slovo.
Kot zavedna nacionalistka je bila hekojnica med prvimi v naših vrstah. Spremljala je naš pokret z ljubeznijo ,Ji v najtežjih trenutkih je neomajno stala ob naši strani.
Pokojnico-vzor jugoslovenske žene ohrani Orjuna v najlepšem spominu. Težko prizadeti rodbini naše globoko sožalje.
Odbor razpuščene Orjune sv. Pe-ter-Vcdmat v Ljubljani javlja vsem bratom in sestram pretužno vest, da ie dne 22. t. m. preminul naš brat Ivan Jakopič, knjigovez v Ljubljani.
Lahka naj mu bo zemljica, katero je tako ljubil.
Dopis iz Beograda. V poslednjem času so moji pcseti južnih krajev naše domovine precej redki. Ro orju-naškem kongresu v Beogradu sem tu samo še enkrat. Priznam odkrito, da sem bil takrat zelo razočaran. Ogromno delo in še večje žrtve, ki so bile potrebne za kongres — vse je bilo takorekoč zastonj. Velika impozantna manifestacija je šla mimo Beograda, dasi se je vršila v njegovem osrčju. Nikjer ni bilo one sile, ki bi znala izrabiti efekt, ki ga ie napravil trenutno naš nastop v Prestolici. Ogromna večina Beograda je ostala o našem pokretu ravno
s° mi zlomili...
(Sliši se, kako učiteljica vzklika p°d udarci, vedno bolj pridušeno in nazadnje padec na tla in njen vzdih. Ves čas komisar besno vpije in bije 2 bičem pt/ deci in učiteljici: Calpe-sti! Batti! ll tempo di peste di Milano!)
Zastor se dvigne.
tboba razsvetljena, polkna odprta. Po sobi vse razmetano. Po tleh leze otroške torbice, knjige, čepice, učiteljičin klobuk; par klopi je Prevrnlfenih, vrata na pol odprta; Vidi se stražnik v veži. Na sredi učilnice leži učiteljica z zvezanimi rokami, zvija se od bolečin, in pridušeno ihti. Muči se, d'a bi se vzpela !*a kolena, kar ji naposled uspe; je bleda; na rdkah, s katerih so str-Sani rokavi, se vidijo sledovi udarov biča, ki se izgubljajo pod ne-naztrgani del rokavov. Iz ust krvavi. Za en trenutek s sklonjeno glavo vzdihuje in plaka, potem nalahno dvigne glavo proti nebu, in vzpenjajoča se bolestno tožno reče);
Nad nami je nebo zaprto... ne sPrejema ne joka ne molitve, solza naša nima roditelja...
v polni meri lahko oskrbovala potrebe tovarne.
S proizvajanjem čistega aluminija, bi imela država ogromen dobiček. Odvisnost od inozemstva, ki je danes v tem oziru popolna, bi prenehala, a za razpečavanje aluminija bi debila naša država trg kjerkoli bi hotela. Istočasno pa bi se lahko razvila industrija aluminijevih posod, ki bi pri nas brez dvoma lepo uspevala.
Našemu delavcu pa bi se nudil zaslužek, kar bi socialno bedo, ki vlada sedaj pri nas v delavskih vrstah gotovo močno zmanjšalo.
Popolna gospodarska osamosvojitev je začasno nemogoča. To pa, kar nam je omogočeno, je naša dolžnost doseči. Iskati sanacijo financ v vedno novih davkjh je grob pogrešek, ki ga nobeden, kolikortoliko uvideven finančni strokovnjak ne bo napravil, če so vsi ostali viri, ki nam lahko nudijo ogromne dohodke doslej še neizrabljeni. Na gospodarskem polju imamo še povsod priliko ustvarjanja, manjka nam le uvidevnosti s strani voditeljev države. Če pa že ne moremo od njih pričakovati ustvarjanja v njihovem delokrogu, potem pričakujemo vsaj da ne bodo ubijali z nesmiselnimi in naravnost škodljivimi odredbami privatne ini-cijative, kot to danes vsak dan doživljamo.
tako neinformirana kot je bila pred kongresom.
Te spomine sem obujal, ko sem izstopil na beograjskem kolodvoru in bal sem se kakšne utise bom odnesel s seboj to pot.
Priznam odkrito, da sem bil zelo prijetno presenečen. Kjerkoli sem napeljal pogovor na naš pokret, povsod sm opazil informiranost, povsod sem naletel na neko stališče, ki ga zavzemajo posamezniki naprarn Orju-ni, bodisi da ga odobravajo, bodisi nasprotno.
Delo Orjune v poslednem letu v naši prestolici je bilo gotovo zelo plodovito ter kronano z nepričakovanimi uspehi. Seveda se bori tudi ta naša organizacija z velikimi težavami, posebno težko stališče ima s kontrolo neodgovornih elementov v njenih vrstah, toda s seboj sem vzel trdno prepričanje, da si je naš pokret osvojil v Beogradu teren, ki ga mu ne more nihče več odvzeti.
Redukcija plač državnim uradnikom se zopet napoveduje. Ves čas obstoja Jugoslavije je bil državni uradnik objekt, ki se ga je smelo oškodovati kjerkoli in kadarkoli. Živel in delal je faktično samo na podlagi obljub, s katerimi so ga pitali vsakokratni vlastodržci. Drž. uradnik je bil vedno v naši državi vir dohodkov državne blagajne, ki ga ni pozabil nobeden finančni minister kadar je iskal kritje za primankljaj v državni blagajni. Korupcija je požrla pri nas sto in sto milijonov dinarjev, državni uradnik je moral stradati cb svoji plači in obljubah. Ob priliki katastrofalnih poplav v Vojvodini se vlada ni spomnila raznih Rade Pašičev in jim odvzela njihov »zaslužek« do katerega je imela polno pravico. Spomnila pa se je državnih uradnikov ter jim trgala še ono plačo, ki mu jo je v svojo sramoto dotlej izplačevala.
Skloni glavd za trenutek, potem se strese, energično se vzpne, dvigne roke, kot da jih hoče osvoboditi, in na ves glas zakliče v obupu):
Oj, srce Obilica!
Oj, sila kraljeviča!
Frankopan, dika naša!
Karadorde! Vsi junaki!
Kje ste ... Kje ste, da storite
Klinec tej grozoti!	(Pade).
Zavesa.
(Opomba: Pred par tedni sem preje! poštno pošiljatev iz Beran v Črni gori. V pismu je bi’.a s pisalnim strojem natipkana igra »Sveti Sava v Istri« in na prvi strani pod naslovom s svinčnikom napisani verzi Gregorčičevi. Berane so mi drago ime že iz leta 1912., ker je o balkanski vojni prišla v'Ljubljano prva vesela vest, da so Črnogorci zavzeli Berane. Imam tam dobrega prijatelja Dragišo Boričiča, pisatelja knjige »iPlav i Ousinje« — dvoje tudi iz balkanske vojne znanih imen) — ki ju je pisatelj podal v svitu zgodovine in v času poezije kot neznan cvet naše zemlje, poln skrivnostne lepote in zamišljene tišine. Tako so prišli v Berane tudi
S kraljevim podpisom sankcioniran uradniški zakon se ni izvedel. Pri prevedbi so bili uradniki oškodovani za težke novce in še danes dolguje država uradništvu razlike plač. Kje je ta denar? Kje so obresti teh milijonov? Komu se bodo izplačale, ko pripadajo po vseh obstoječih zakonih, državnemu uradniku?
Vseh teh krivic pa še ni dovolj. Zopet so tu nove napovedi o redukciji plač, kot da je edini cilj vlasto-držcev popolnoma demoralizirati državnega uradnika in z njim že itak na smrt bolno državno upravo.
Prof. Anton Jiroušek je izdal zemljevid v katerem so poedini kraji v Sloveniji take spakedranke, da absolutno ne moremo verovati pri omenjenem gospodu le v senco kake avtoritete na polju geografije.
Hohenegg, St. Georgen, Abstalb itd. nam pričajo da je gospod geograf delal zemljevid že pred 20. leti in zadnja desetletja prespal, ali pa si je olajšal delo ter kopiral kak star avstrijski zemljevid.
Neverjetna je predrznost nekaterih strokovnjakov, da si upajo s takim delom na dan. Prizadeti gospod bi moral vendar poznati odredbe prosvetnega ministra, ki slične šolske pripomočke energično prepovedujejo. Naj bo tudi uverjen, da ga prosvetne oblasti ne bodo uvedle med našo mladino.
Hercegovina umira od lakote, v Južni Srbiji padajo dan na dan bombe in revolverji ter zahtevajo vedno nove žrtve, gospodje poslanci vladne večine pa sede v bufejih, mesto pri razpravah v narodni skupščini. In potem se še dobe ljudje, ki se zgražajo, če pride pošten Črnogorec z revolverjem v Beograd, da posveti zastopniku naroda, če ga ne najde pri delu. Dal nam Bog mnogo takih mož, ki pridejo s tem namenom v Beograd, da spode poslance iz bu-fejev.
Zimski šport! Mnogo tisdč src začne pri tej besedi hitreje biti. Ni lepšega, kakor po mili volji vrveti v krasnem, svežem, čistem in jasnem zraku; toda treba je čuvati se na-hlade. Proti temu ne koristijo debeli šali in krzna, ali pa samio malo, nasprotno pa so neudobni. Ako pa na jeziku raztopiš počasi nekoliko KAI-SERJEV1H PRSNIH KARAMEL, tedaj si se sigurno zaščitil proti pre-hlajenju dihal. Zaradi tega bi moral vsak športaš imeti pri sebi škatljo »KAISERJEVIH PRSNIH KARAMEL« s tremi jelkami. Dobijo se v lekarnah in drogerijah.
Intervencija Male antante v rno-noštrski aferi je odgodena. Odgodi-tev te intervencije se je napovedovala že pred dnevi, kljub trdovratnim demantijem z oficielne strani.
Sedaj prihajajo iz Bukarešte poročila, ki potrjujejo vzrok zavlačitve intervencije. Rumunski zunanji minister Titulescu se nahaja v Italiji in romunska vlada ne smatra ta moment ugodnim, da intervenira v zadevi, ki težko obremenjuje tudi Italijo.
Ta poročila, ki so bila pri nas sprejeta z velikim nezadovoljstvom, postavljajo Rumunijo v dokaj čudno luč. Dasi je pogodbeno vezana z Malo antanto in so njeni interesi z mad^ žarskim tihotapljenjem orožja vsaj toliko prizadeti kot naši, vendar čaka njen zunanji minister v Italiji na sestanek z g. Mussolinijem. O raz-
šlo venski »Vodniki in preirokii« )in ket odgovor nanje je prišel v Ljubljano »Sveti Sava v Istri« od neznanega pisatelja, ki piše, da ne pozna samo iz pripovedovanja prijateljev z lanskega profesorskega kongresa na Cetinju in Lovčenu — razume se, da je bil tudi prof. Boričič tam — in d'a je dobro razumel naše »Vodnike in preroke«, dasi ne pozna dobro našega jezika. Po poklicu je advokat in ker nima literarnih pretenzij, se je skril pod psevdonim — Radmilo Bogdanovič. »Molim Vas da »Sv. Savu u Istri« primite kao jedan slab gliv veiikog bola koji osečam prema našoj jadndj porob-ljenoj brači«, završuje pismo. Pisatelj je igro namenil za šolska sveto-slavsko proslavo, in podal je v nji pretresljivcl lepo sliko naše tužne Istre, zato jo podajam tu v prevodu. Pripominjam še, da mi je to delo tem dražje, ker ie prišlo na tak čuden način iz daljnjih Beran v našo Ljubljano in priča v mišljenju in čustvovanju onih, ki sd daleč od nas, in o skupni bolesti, ki je nam tako blizu ... Naj sprejmejo v tem znamenju vsi prijatelji v Bcranih naš bratski pozdrav).	Dr.	I.	L.
merah v Mali antanti se mnogo piše v zadnjih letih. Splošno se označuje kot tvorba, ki nima več sile, ki bi jo usposabljala za skupne nastope v važnejših vprašanjih.
Je li naš interes, da potem ta zveza še obstoja, če v najnujnejših trenutkih ni dovolj mobilna za nastop ?
Naš pokret.
Razpis generalnega sekretarijata Orjune vsem oblastnim in mestnim odborom. V smislu izdanega mi pooblastila na zadnjem kongresu vseh Orjun v Zagrebu, da ustvarim čim tesnejše stike s članstvom, odrejam :
1. da so vsi funkcionarji oblastnih in mestnih odborov ter poverjeništev predplačniki »Jugoslavije«, glavnega organa Orjune.
2. Da je vse članstvo beogradske, zagrebške, sarajevske in vojvodinske Oblasti dolžno naročiti list »Jugoslavija«, a članstvu ostalih oblasti priporočam, da se po svoji finančni možnosti naroči na »Jugoslavijo«.
S tem odlokom sprejmejo oblastni in mestni odbori in poverjeništva dolžnost, da ga prevedejo, poberejo naročnino in jo vpošljejo. — Zdravo! Gen. sekretar: Dr. M. Dimitrijevič.
Redna skupščina Orjune Beograd. Dne 29. t. m. se vrši redna letna skupščina mestne Orjune Beograd v prostorih organizacije. Ta naša organizacija je v poslednjem letu zelo razširila svoj delokrog ter aktivno sodelovala pri vseli večjih nacionalističnih nastopih. Novemu odboru, ki mu bo poverjeno delo želimo čim več uspeha v bodečem poslovnem letu. Uverjeni smo, da bo zastavil vse sile, da dvigne ugled in agilnost naše prestolniške organizacije na najvišjo stopnjo in da bo Orjuna Beograd v 'kratkem vzor vsem ostalim organizacijam širom naše domovine.
Dne 27. maja t. I. se vrši v Šibeniku
zlet severno dalmatinskih Orjun,
ki se ga udeleže delegati vseh organizacij.
Bratje pripravljajmo se za zlet.
Tuinl glasi.
13. januarja 1928.
Te dni je bil v Kraljeviči aretiran ing. Daendel, dopisnik tržaškega »Popola di Trieste«. Pripominjamo, da je .on pisec vseh tistih člankov, ki nosijo šifro »h«, ki so izšli v zadnjem letu v Popolu in ki se odlikujejo po svojih naravnost nesramnih napadih na Jadransko Stražo, na Ratno mornarico, na našega kralja ter proti Slovanom sploh, posebno pa proti Slovanom na Reki in Sušaku.
Popolo di Trieste in Piccolo nadaljujeta s svojimi lažnjivimi poročili o Krasu in njega prebivalstvu, ki da je z dušo in telesom stopilo na stran fašizma. Zadnjič smo poročali, kako izgleda tista spontanost in tista prostovoljnost, s katero se razpuščajo prosvetna društva na Krasu. Včeiaj se je Popolo, danes pa Piccolo zopet povrnil na to vprašanje, očitno po inspiraciji ali naravnost izpod peresa sežanskega paše Grazziolija samega.
Piccolo se danes hvali, da hrani fašistovsko tajništvo ižjave o prostovoljnem razidu teh društev, podpisane od predsednikov in tajnikov, in da jih lahko pokaže ako bi se kak list onstran meje drznil oporekati tej prostovoljnosti. Saj ne gre zato, da li so bile take izjave podpisane, gre za to, kdb jih je sestavil in kako je bil izsiljen podpis z najhujšim terorjem. Hic Rhodus, hic salat, Graz-zioli. Kdo je zaplenil instrumente članom društva »Zarja« v Koprivi in jih vrnil šele tedaj, ko so nekateri izmed fantov pristali na to, da se vpišejo v Dopolavoro? Ali ni bil njegov einisar, prosluli tenente Kalin, ki je pretil z več mesečnim zaporom predsedniku društva »Dom« Lazarju, ako noče razpustiti društvo? In čegavi so bili tisti miličniki, ki so v noči od 3. na 4. januarja razgrajali oboroženi s puškami in revolverji ter ptetili in žugali po vsej vasi v Vrhovljah pri Repentabru, dokler niso tako prestrašili vso vas, da so morali odborniki podpisati izjavo, da se društvo razide? Pisali smo, da je Grazzioli po svojih miličnikih naznanil društvu »Dneva žar« v Kazljah, da mora prenehati z vsakim
$sra
JkkolJ
PLETENINE STO ZNAMKO SO . NAJBOLJŠE! .
delovanjem, češ, da je delovanje društva v nasprotju z direktivami fašistovskega režima. O tem so naši listi že poročali. Današnji Piccolo pa poroča, da podeštat ni razpustil omenjenega društva, in da hrani sežanski fašjo tako izjavo društvenega predsednika in tajnika. Pred vsem vemo, da so vse slične izjave izsiljene z najhujšim terorjem. V tem slučaju pa zanikuje Piccolo stvar, ki je sploh nihče ni trdil. Ne podeštat, pač pa paša Grazzioli je razpustil omenjeno društvo, podeštat pa je razpustil društvo v Tomaju in v Križu Tomajskem.
Sicer pa vprašamo še, kdo je onemogočil vsako društveno delovanje na vsem sežanskem ozemlju. Ali ni bil to taisti Grazzioli in bivši avstri-jakant podprefekt Aviani, ki je sedaj kabinetni predstojnik tržaškega prefekta? In kdo je zahteval in tudi dosegel razpust raznih društev na Krasu, ko so smela društva drugod še delovati?
Sicer pa kaže v pravi luči to poročilo postopanje fašistovske vlade proti slovanskim društvom. Vsaj so tržaški, goriški in puljski prefekt v zadnjih mesecih razpustili preko 200 slovanskih društev. Le sežanskemu okraju je bilo pridržano, da se društva tam »prostovoljno« razidejo, na način, ki smo ga ravnokar opisali.
Cenzura pri telefonski službi. Kakor je znano je že dalj časa uvedena najstrožja cenzura nad telefonom. Prej so bili cenzorji za zveze z inozemstvom v posebni sobici poleg telefonske centrale. Sedaj so prenesli sedež na prefekturo, kjer je v to določenih kakih 30 uradnikov. Vse zveze z inozemstvom so stalno v zvezi s prefekturo, tako da sledijo vsem govorom brez izjem fn se dotični uradniki po potrebi po končanem pogovoru informirajo pri telefonskem uradu, kdo je imel govor. Isto velja tudi za zveze z drugimi mesti v Italiji. Za zveze v Trstu samem seveda ne more biti stalna zveza, zato pa imajo uradnice ukazano, da morajo gotove številke, ko se zglasijo takoj tudi stikati s prefekturo, kar čutijo posebno dobro tudi dotične stianke, ker poteče precej časa, da pridejo do prave zveze in je izborno slišati, ako se vrši med tem še drugi stik. Sicer pa oblasti niti ne tajijo, dasi uradniki še vedno trdijo, da ne obstoji cenzura.
S kr. ukazom, zakonom od 3. septembra 1926 je bilo kakor znano za vse one pokrajine, za katero veljajo izredne določbe za kakršnokoli delo na polju, zgradbo ali posekanje gozda ali za prenos posestva izdane posebne odredbe glede prejemnih radio aparatov. Kakor morajo namreč vsi prebivalci teh krajev (gre namreč skoro za vse občine, kjer so Slovani v večini), imeti od vojaške jn civilne oblasti posebno dovoljenje za najmanjšo spremembo na poslopjih ali na polju in gozdu, tako morajo imeti posebno dovoljenje od vojaške in civilne oblasti tudi za postavitev sprejemnih radio aparatov. Ko se je v juniju 1927 ta ukaz pretvoril v zakon, je poslanec Du-fan, ki je poročal o njem izrecno po-vdarjal, da gre zato, da se vzame slovenskemu prebivalstvu v Julijski Krajini in Nemcem v Južnem Tirolu možnost, da bi slišali glas onstran meje. Te dni pa je izšel ukaz-zakon od 29. decembra 1927 štev. 2568 s katerim se ta zakon raztegne tudi na nekatere občine, ki so bile doslej izvzete, tako za Reko in Zader, za občino Matenjavas, za Podgrad in za Tastovo.
Kot ironijo naj omenimo, da je Lega Nazionale priredila v'zadnjem času celo posebno zbirko, da je lahko opremila svoj nacionalni dom na La-stovem s posebno močnim prejem-nim aparatom, s katerim bi lahko sprejemali glasove vseh italijanskih oddajnih postaj.
Kronika.
sPodična, ne pustite!... Joj, roku
»Svobodna Italija« je prežeta z eno samo idejo, fašistovsko disciplino in železno voljo svojega diktatorja, ki itna samo cn cilj — zmago.«
Tako nekako je govoril še te dni eden glavnih fašistovskih kričačev, ki uživa to milost, da sme počivati v padišahovi senci. Med tem pa je prišla vest o uporu italijanske mornarice, ki je izbruhnil na torpedovki »Mosto«. Upor je bil sicer odušen, toda ta pobuna nam dovolj jasno priča, kakšna je ona velika, prerojena Italija z eno samo voljo g. Mussolinija.
Bajoneti fašistovskih razbojnikov bodo sicer še nekaj časa obvladali položaj, toda na dnu italijanskega vulkana vre in ta ogenj se ne da pogasiti,
Zborovanje goriškega fašja. V
nedeljo 8. t. m. se je vršilo v Gorici zborovanje fašistovskih tajnikov in odposlancev vse goriške pokrajine. Zborovanje se je vršilo v tako-zvani liktorski dvorani, to je v dvorani Trgovskega doma, ki so jo fašisti lansko leto v novembru po atentatu na Mussolinija zasedli in tudi obdržali.
Prvi goriški prefekt je potem na podlagi zakona za nove pokrajine rekviriral te prostore in ves Trgovski dom. Ko je »Edinost« tedaj prinesla suho poročilo o tem dejstvu, je bila zaplenjena iti nekaj dni nato posvarjena, češ, da ni hotela omeniti svrhe, v katere je bil Trgovski dom rekviriran.
To je sedaj najlepše povedal sam pokrajinski fašistpvski Caccese, ki je v svojem govoru naglasa!, da se vrši zborovanje v dvorani, ki je sedaj posvečena fašizmu, ki pa je bila prej torišče sovraštva proti Italiji, in ki bo služila odslej le manifestacijam čisto italijanskega prepričanja in zborovanjem ljudi, ki, so edinofe pri-
pravljeni, da služijo ukazom Rima in njegove tisočletne kulture.
V svojem poročilu se je pokrajinski tajnik Caccese dotaknil raznih vprašanj. Tako je poročal o razpustu slovenskih prosvetnih društev: V drugorodnem ozemlju je preteklo leto vršilo svoje uničevalno delo 130 slovenskih lažikulturnih društev, ki so pa bili v resnici prava ognjišča protifašistovske propagande. Danes ti krožki ne obstojajo več. O šoli pa pravi takole: Položaj šol je bil'obupen. Začelo se je čiščenje. Premeščenih je bilo nad 60 učiteljev in veliko jih je bilo odslovljenih. Veliko dela pa čaka še na tem polju, toda zagotavljam Vas, da v letu 1928 ne bo na vsem Goriškem noben Italiji sovražen učitelj več. Z druge strani se je uveljavilo delovanje dobrih italijanskih fašistovskih učiteljev, za katere je stranka dosegla tudi posebne nagrade.
Naleteli smo pri tem na hude ovire, toda nismo šli nazaj niti za korak, kajti bili smo prepričani, da smo na pravi poti.
Ako se je glede ljudske šole v drugorodnem ozemlju veliko delalo, se sme isto reči tudi o srednjih šolah, po pazljivi pozornosti prof. Ruggera Mazzocca, tajnika fašistovske šolske skupine.
(Dalje.)
IZJAVA.
Podpisani izjavljam, da sem bil s 1. januarjem 1928 odpuščen iz službe kot upravnik Orjune in nimam več pravice vršiti kot tak katerekoli posle, zlasti nisem upravičen kasirati kakršnekoli račune za upravo Orjune.
Ljubljana, dne 21. januarja 1928.
Jože Špan.
Mm v Pio!
Dne 6. t. m. je doživela Orjuna v Primoštenu svoj novi veliki uspeh. Primošten. ki je vedno ljubil Orjuno, je ta dan spregovoril iz vse svoje duše in še enkrat dokumentiral svojo brezmejno ljubezen in vernost Orjuni. Akpravno je bila za ta dan napovedana le redna letna skupščina primoštenske Orjune, se je ta spremenila v veličastni narodni shod, na katerem se je z velikim zanosom manifestiralo in klicalo Orjuni in pozdravljalo svežo in junaško mladost Orjune. Le oni, ki je bil prisoten, lahko točno presodi s kakšno ljubeznijo in iskrenostjo je Primošten sprejel Orjuno. To je bila spontana in oduševljena manifestacija našega izmučenega toda čestitega in plemenitega delavca — Primorca, za vzvišene ideale Orjune. Istočasno pa je bil to tudi izraz skrajnega ogorčenja in obsodbe nad vsemi partijami in lažnimi vodji naroda, ki so privedli našo državo in narod do tega neznosnega stanja. Prebujeni kmet je prišel do popolnega prepričanja, da
tela oditi do lokala organizacije, kjer bi se imela vršiti skupščina. Medtem pa je velika množica, naroda na glavnem trgu čakala in hotela na vsak način slišati iskreno in pošteno besedo Orjune. Ko so se delegati šibeni-ške Orjune, ki so bili naprošeni, da izven programa prirede pod milim nebom javni shod, pojavili na terasi Kmetske hiše, se je vzdignil na trgu vihar navdušenja. Mirne duše lahko trdimo, da tako veličastnega shoda ni zmožna prirediti niti ena partija ali organizacija. Ta javni shod, kateremu je prisostvoval gotovo ves Primošten, je otvoril zaslužni in agilni tajnik primoštenske Orjune br. Mel-ko Jurin. V svojem ponosnem govoru je očrtal vse težke borbe, ki jih je Orjuna do danes morala prestati. Njegov govor je bil navdušeno pozdravljen. Po njegovem govoru je prevzel besdo predsednik šibeniške Orjune br. dr. Cedomil Medini, ki je posebno povdarjal sledeče: »Orjuna ima svojo ideologijo in dosledno temu tudi svoje lastno stališče v vsaki smeri in pogledu. V svojem dosedanjem delu je stala pod pritiskom raznih struj in vsled izkoriščenja njene nesebičnosti in idealizma s strani strank je kolebala sem in tja v škodo edino sebi in svojemu razvoju. Končati je treba s tem in Orjuna mora brez ozira na to da li bo njeno delo komu drago ali ne, stopati odločno naprej, po svoji ravni poti, pa četudi bi bilo radi tega razčistiti njene vrste. Popuščanja ne sme biti več. Ker
je samo Orjuna s svojim neomade-ževanim idealizmom zmožna ustvariti srečnejšo in pravičnejšo Jugoslavijo. Ideja Orjune je dosegla in zajela že najsamotnejšo vas v naši državi. Zato nas je ta uspeh Orjune v Primoštenu izvanredno razveselil in nam dal nove moči za nove uspehe in novo borbo. Dogodki dokazujejo, da žrtve Orjune niso padle zastonj.
Preidimo torej na potek svečanosti same.
Že pred 3. uro so stale na obali postrojene čete Orjune z zastavami. Tu je bila zbrana tudi vsa prlmo-štenska Orjuna z žensko sekcijo, »Mlado Orjuno« in tamburaškim zborom. Prihitela je tudi Orjuna iz Krapnja pod vodstvom svojega predsednika br. Jože Tanfare in delegacije Orjun iz Široka in Kruševa. Kot delgati šibeniške Orjune so prišli br.: dr. Č. Medini, V. Maček in S. Fabja-nac. Takoj po njihovem prihodu se je formirala velika povorka z orju-naškimi zastavami na čelu, ki je ho-
Ženitna ponudba.
Bogat industrijalec v večjem kraju Slovenije se želi poročiti z gospodično staro do 30 let, neoporečene preteklosti in primernim premoženjem. Ponudbe s sliko je nasloviti po šifro ,Zvestoba', poštni predal 68, Ljubljana. Tajnost strogo zajamčena.
R. W1LLMANN
strojno - gradbena delavnica
Ljubljana, Slomškova 3.
Priporoča se za izvršitev vseh v strojno stroko spadajočih del. Izdeluje različne vrste strojev za obdelavanje lesa in naprave žag z vodnim, parnim ter motornim obratom. Prevzema projektiranje in opremo različnih meh. naprav.
Izvršuje vsa v strojno stroko spadajoča popravila točno, solidno in po možnosti najhitreje.
so nas izkušnje prepričale, da s tem svoje lastne vrste uničujemo. Na teni mestu povemo vsem onim, katerim tako stališče Orjune ni po volji, da bomo z uajvečjo odločnostjo odbili vsak poizkus, ki bi hotel naše vrste razkosati ali v njih povzročiti zbeganost. V tem bo vsa današnja Orjuna kompaktna in edina, četudi bi se partije postavile na kakršnokoli stališče, na vsako izzivanje pa bomo odgovorili z borbo, v kateri bo Orjuna zmožna ne samo upreti se nasprotnikom, temveč jih tudi popolnoma potolči.« Te besede br. dr. Medine, ki so točno označile današnjo smer in taktiko Orjune, je narod sprejel z enedušnim odobravanjem. Enako je bil pozdravljen govor br. Vekoslava Mačka, tajnika šibeniške Orjune, ki je z ognjevitimi besedami pokazal na vse neprecenljive žrtve, ki jih je Orjuna dala za ustvarjenje svojih idealov.
Veličasten shod je s par besedami zaključil br. Jurin in pozval zbrane Orjunaše, da so odšli korporativno na grob dveh najlepših cvetov primoštenske Orjune. sestre Benke Ju-Ijev in brata Jerka Gracina, ki sta v svojem življenju neumorno sodelovala v tamošnji Orjuni. Po izrečenem govoru br. Jurina, ki se je spomnil vseh mrtvih drugov, so se čete Orjune zbrale in v povorki krenile v prostore organizacije, kjer se je na to vršila skupščina Orjune Prhno-
šten. Na tej skupščini je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: br; Mel-ko Sabov, podpredsednik: br. Šimun Huljev, tajnik: br. Ante Prgin, 1. blagajnik; br. Jerko Jadrijevič, li. gajnik: br. Ante Makelja, odborniki: br. Joža Prgin, mestni glavar in sestra Leposava Miliša, načelnica ženske sekcije. V revizijski odbor so bili izvoljeni bratje: Spiro Huljev, Jožo Gačina in Roko Huljev.
S skupščine je bila poslana br. generalnemu tajniku v Beogradu, dr. Meodragu Dimitrijeviču, sledeča brzojavka: Z današnjega veličastnega javnega shoda Orjune, pozdravljamo vodstvo Orjune, pripravljeni, da mu brez ugovora sledimo do končne zmage Orjune. Nadaljujmo j odločno borbo, neoziraje se, proti / vsakomur. — Orjuna Primošten.
Po tej skupščini se je med svira- I njem orkestra Orjune pričela narod- j na veselica, ki je trajala do pozne ure. V velikem sprevodu so potem Orjunaši spremili brate delegate, ki so sc vrnili v svoje kraje. Manifestacije po mestu pa so se nadaljevale tudi po njihovem odhodu in pozno v noč se je razlegala po ulicah Primo-štena pesem orjunaške mladosti. S tem je bila zaključena veličastna in pomembna manifestacija orjunaške misli v Primoštenu in mi, naši pri-meštenski organizaciji prisrčno čestitamo k temu velikemu in lepe«111 uspehu.
figa
Umrl je naš agilni član brat
Ivan Jakopič
knjigoveški mojster
Orjunaši, ohranite ga v trajnem spominu!
Ljubljana, dne 23. januarja 1928.
Orjuna.
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljubljeni, dobri soprog, brat, svak in stric, gospod
Ivan Jakopič
knjigoveški mojster
v nedeljo, dne 22. januarja 1928 po' dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
V Ljubljani, dne 24. januarja 1928.
Globoko žalujoči rodbini
Jakopič in Jager.
■ o ■■
vF-vriv■-	■	-	v
''V''; J* > , ,*'• vi* 1	4
te;	’	;Jb	t
Obrtniško druStvo v Ljubljani naznanja svojemu članstvu pretužno vest, da je po dolgi in mučni bolezni zatisnil svoje trudne oči naš zvesti član in odbornik, gospod
Ivan Jakopič
knjigoveški mojster, član načelstva Zveze obrtnih zadrug, načelnik Pokr. zadruge knjigoveških mojstrov itd.
Tovariši obrtniki izkažimo našemu delavnemu članu svojo poslednjo čast, in spremimo ga na njegovi zadnji poti polnoštevilno v torek, dne 24. t. m. ob 2. uri pop. izpred hiše žalosti Sv. Petra cesta 67.
LJublJana( dne 23. januarja 1928.
Odbor.
Ob grobu svoje najboljše sestre
Katke Jamarjeve
stoji v globoki žalosti Večnaja ji pamjat!
ORJUNA.
je najmodernejše urejena ter Izvršuje vsa tisk«rnlška drla od mijprlpro-stejšega do najmodernejšega. - Tiska šolske, mladinske, leposiovne In znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure v malih in tudi največjih nakladah. Časopise, revije, mlad. liste.
ilnsliir. totipv, cenikov in i. listov, lastna lmniia salsi zvezkov.
Šolski zvezki za osnovne in srednje šole Risanke, dnevniki in beležnice-
Za konzorcij lista »Orjune« odgovarja Rado Prosenc.
Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja France Štrukelj.
Ureija in odgovarja Miroslav Matelič.