Živela Sovjetska zveza, zaščitnica STO ! DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Le ustanovitev STO nas lahko reši pred situacijo, kije nastala te dni v našem mestu OBNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 266_ Naš poziv TRST - SOBOTA, 7. NOVEM RA 1953 CENA 20 LIR Že več tednov zapovedo- «Nucleo mobile», ki je iz- vežban za državljansko vojno proti prebivalstvu. Usposobili so ga predvsem za borbo proti nam, proti delavskemu razredu, ki je do sedaj žrtvoval že štirinajst svojih najboljših sinov, Italijanov in Slovencev, kateri so padli pod svinčenkami, medtem ko so se veselili tisti poglavarji, ki danes pošiljajo na trg mladino, ki je prepričana, da se bori za pravično stvar. V teh trenutkih, ko kri ranjenih in ubitih namaka našo zemljo in daje pravi pečat najresnejšemu položaju v naši coni, se mi komunisti še enkrat obračamo do delavcev, študentov, meščanov, do političnih strank in sindikalnih organizacij, zato da se združimo, zato da pride do miru v našem mestu, da pride do pomirjenja duhov, da odstranimo provokatorje, da rešimo vprašanja brez intervencije okupacijskih oblasti in policijskega «Nucleo mobile». VITTORIO VIDALI la mi komunisti pozivata ljudstvo, naj bo budno 'ato, ker je položaj v naši ‘oni delikaten. V mestu je tožje. Tu so tudi agenti, aterina je poverjena na-'ga, naj izzovejo nerede. U so pustolovci, ki sanjali o tem, da je prišla nji-tova ura. Dan za dnem pto razkrinkavali dogod-!e, ki ustvarjajo ozračje in ta položaj, v katerem se tagne marsikaj zgoditi. I Obsodili smo manevre, pletke in ustrahovanja, i so prihajala s strani ti-'vcev, čudno zadržanje o-Upacijskih oblasti, grož-je najbolj napadalnih ita-janskih nacionalističnih lementov, kateri nimajo ajmanjšega čuta odgovoriti in so postali v teh Heh miljenci vlade in kanke demokristjanov, tanes pa beležimo bilanci vseg tega, krvavo bilan-» potolčenih, ranjenih, 'rtvih. Na desetine mešča-®v je v zaporu. Naše melo je preplašeno, gospo-trska, politična, mestna araliza se je poslabšala. Kdo se okorišča s tem '"ležajem? Kdo se okori-ea s to nesrečo in s to zme-°? Komu koristi vse to? Odgovorite na to vprašuje in odkrili boste kriv-e. Ti se skrivajo nekje vitko, toda kljub temu jih ite spoznali. Ali so dijaki in mešča-I1, ki demonstrirajo? Je ‘°licija napadena s kame-iem ? Je «Nucleo mobile» > je bil izvežban za po-jjanje prebivalstva, ne da f pogledal nikomur v o-raz in ki je tako podoben celbovim čelerinom ? Ne, 'so oni. Krivci so organi-'torji, zakrinkani kolovo-ìe, nevidni poveljniki, ki 'elajo samo zato, da bi se tali s slavo obenem pa se koristili z nagradami. eh pa ni bilo med mladci, zbranimi okrog ne-p zastave, ne med Čerini, i so jih dobili s kame-tam. Bili so le malo od-tljeni, v kaki pisarni, in 'orda vsi skupaj. Že skoraj tri mesece, zla-:i pa po objavi zloglasne talo-ameriške note z dne oktobra, ki je odredila ditev našega Ozemlja, ^sodila cono B ter jo do-.tačno vključila v Titovo Igoslavijo, cono A pa tanila v grozovit položaj, katerem se sedaj nahaja, 1 si ekstremistični ele-tati obeh nacionalistič-]h taborov, sledeč likata Beograda in Rima, ''Zadevali, da bi izzvali taire, konflikt, spopad, Ulivanje krvi zato, da bi j krvjo mrtvih podžigali 'vraštvo in mržnjo ter ta-1 prikrili resnico in izsi-Nanje. Nekateri hočejo, da ita-hnsko ljudstvo pozabi '■ kar mu je bilo oblju-tano v parlamentu in v ''atu, pozabiti mora, da '"stranska izjava velja 'av toliko kot tristranska tava, pozabi, da se An-aži in Američani norču-io iz njega tudi v pogle-r cone A. ^udi Tito ima potrebo, bi v Trstu pobili nekaj !°vencev, zato, da bi z 'tai agitiral med jugoslo-taskim ljudstvom ter do- S PROVOKACIJAMI SE OKORIŠČAJO LE SOVRAŽNIKI NAŠEGA OZEMLJA Šest mrtvih ir dveh dneh Naša partija že mesec dni svari pred organizatorji provokacij - Imperialisti, Rim in Beograd si s krvjo Tržačanov kopičijo politični kapital - Sedaj je lahko vsakomur jasno, da le ustanovitev STO lahko reši naše vprašanje Trst doživlja težke ure. Sest mrtvih in na stotine ranjenih: to je tragični obračun dveh dni, v teku katerih je bilo mesto spremenjeno v pravo bojno polje. Danes je v Trstu takorekoč obse,'mo stanje. Tuje čete, v polni bojni opremi, gospodarijo z brutalno in nečuveno silo. Komunistična partija STO, ki je pred časom obsodila nevarnost položaja, kakršen je današnji, pozvala prebivalstvo, naj budno pazi, da ne pride do kakršnih koli provokacij, naj išče v enotnost najboljšo možnost za obrambo našega prebivalstva, izraža svoje najgloblje sožalje družinam žrtev, vabi stranke in ljudi našega Ozemlja, naj prevzamejo popolno odgovornost za vsako dejanje, zato da preprečijo, da bi prišlo do novih žrtev in zato, da ne bodo naše ceste še nadalje bojne poljane za vojskovanja tujih čet. Tragičen opomin teh dni na neizpodbiten način potrjuje, da bosta Trst in naše Ozemlje živela v miru, samo če bodo odstranjene zasedbene čete, če bo uveljavljena mirovna pogodba, ki jamči za združitev obeh con in jamči za varnost in popolno uživanje demokratičnih svoboščin prebivalcev. Vsak odmik od pravične borbe za enotnost, za osvoboditev izpod tujca, je treba obsoditi in odkloniti; kajti to lahko koristi samo sovražnikom Trsta, ki pripravljajo barantanje v znamenju vojne. Vse napore moramo posvetiti enotnosti Tržačanov, Slovencev in Italijanov, in v prvi vrsti delovnih ljudi, za zagotovitev učinkovite obrambe našega mesta, za odstranitev zunanjih groženj in notranjih provokatorjev. Vedrost In odločnost, enotnost med Slovenci in Italijani, vzajemna obsodba vseh mešetarjev in njihovih mandatarjev, ki pod 'igajo nacionalizme, so danes bolj kot kdaj koli potrebne za uspeh njihove enotne obrambe, za mobilizacijo v borbi proti razkosanju naše zemlje, za rešitev težkih gospodarskih in političnih vprašanj v ozračju miru in vedrosti. KOMUNISTIČNA PARTIJA STO M to, da bi to ljudstvo 'tabilo, da ga izdaja. 'trtvi, povsem naravno, N; biti Tržačani. Traili ne smejo odločati o iz- ■tai usodi, ne smejo tai svojega mnenja, tem-A morajo služiti gospo-' °beh vlad s tem, da se tate pobijati. Nngloameričani se tega tale; kajti le tako lahko kažejo, kako je potreb-, bjibova navzočnost v ^ coni. Samo oni lahko taavijo nerede, «civili-aj°» Tržačane in jih tajijo. Zato so ustanovili PONOVNO SO ODLOŽILI SEJO, TOKRAT NA 23. NOVEMBER Anglo - amerihanci sabotirajo razpravo o STO v Varnostnem svetu Višinski opozarja, da njegova vlada ne bo nikoli priznala kršitve mirovne pogodbe z Italijo - Komentar radia Moskva o tržaškem vprašanju V ponedeljek je bila na dežu OZN v New Yorku seja j glasovalnim strojem, ki mu na-Varnostnega sveta, ki bi bil mo [ čeljujejo zahodne velesile, je Z običajnim avtomatičnim i za enostransko rešitev vpraša- ral obravnavati tržaško vprašanje, kot je to zahtevala sovjetska vlada takoj po objavi anglo-ameriške note od 8. oktobra. Že dvakrat — 16. in 20. oktobra — je anglo - ameriški volilni stroj v Varnostnem svetu odbil sovjetsko zahtevo po takojšnji razpravi vprašanja. 2. novembra pa so Anglo-amerikanci poslali naprej svojega grškega hlapca, ki je dejal, da je treba «zainteresiranim strankam omogočiti, da dosežejo sporazum glede tržaškega vprašanja» z odložitvijo seje Varnostnega sveta. * V i M Ta teden se je začel «Meseg prijateljstva s Sovjetsko zvezo», ki ga organizirata KP STO, Združenje Trst-ZSSR in druge demokratične organizacije. V teku meseca bodo prireditve v vseh dvoranah naših prosvetnih društev in na sede lih naših političnih organizacij. V torek je bila svečana otvoritev v Kinu ob morju. Otvoritvenim nagovorom v slovenščini in italijanščini je sledila filmska predstava sovjetskih filmov. Isti dan so Divorili v dvorani («Kraljič» razstavo o Sovjetski zvezi ter razstavo sovjetske knjige in sovjetskega tiska. Za to razstavo vlada veliko zanimanje. V teku so priprave na svečane proslave Oktobrske revolucije, ki bodo v teh dneh povsod, k j eh imamo sedeže in dVorane na razpolago. Proslave bodo kot običajno združene s priložnostnimi pevskimi koncerti, recitacijami ter filmskimi predstavami. Osrednja proslava Oktobrske revolucije bo v Kinu ob morju. Spored priobčamo na drugem mestu. bila seja preložena na 23. novembra. Takoj po predlogu monarho-fašističnega delegata, ki ob tej priliki očividno ni zastopal le Anglije in ZDA, marveč tudi Titovo vlado, je govoril sovjetski predstavnik Višinski, ki se je. odločno postavil proti predlogu o odgoditvi diskusije, ker to pomeni, da skušajo Anglo - amerikanci onemogočiti, da bi Varnostni svet sploh razpravljal o tržaškem vprašanju. Tov. Višinski je dejal, da za-hodniki nočejo diskutirati o tem vprašanju, ker mislijo še nadalje izkoriščati Trst in njegovo Ozemlje kot del napadalnega Atlantskega pakt', in kot njegovo ilegalno oporišče. Rekel je tudi, da zahodne velesile ignorirajo mirovno pogodbo z Italijo, ker jim Trst služi za svoje napadalne načrte. Tov. Višinski je podčrtal, da zahodniki nočejo priti do pravične rešitve tržaškega vprašanja. Ce bi si želeli take rešitve, bi bilo dovolj, da se uveljavi Mirovna pogodba z Italijo, ki med drugim predvideva imenovanje guvernerja. Sovjetski predstavnik je odločno opozoril, da Sovjetska zveza ne more dovoliti, da bi se prekršila pogodba, ki nosi tudi njen podpis. Varnostni svet — je nadaljeval — ni podružnica kakršnekoli skupine držav, marveč je sedež, kjer je treba reševati podobna vprašanja, .kot je tržaško, v duhu miru in varnosti. Od 20. oktobra se nič ni spremenilo in zato je bilo že vnaprej jasno, da bodo Anglo-amerikanci predlagali odložitev seje. Tov. Višinski je ožigosal grško-ameri-ško pogodbo, ki je naperjena proti miru in nasprotuje listini OZN. Že dejstvo, da je odložitev zahteval grški predstavnik — je rekel Višinski nas prepričuje, da so pogajanja n ja' popolnoma nasprotna inte resom miru, saj si zahodniki želijo, da bi Trst še nadalje bil to, kar je danes Grčija. V ponedeljek je radio Moskva oddajal komentar Slavina o tržaškem vprašanju. Med drugim se v tem komentarju pravi, da bi bila konferenca petih, ki bi se je udeležile Jugoslavija, Italija, ZDA, Anglija in Francija ilegalno dejanje in kršitev mirovne pogodbe z Italijo, podpisane od 21 držav, kar pomeni, da ne more biti popravljeno ali spremenjena z enostransko odločitvijo. Slavin je nadalje obtožil A.n-glo-amerikance, da so sistema- tično kršili ir.i ovno pogodbo ter da je bil sklep 8. oktobra krona vsega njihovega dosedanjega delovanja. Ta sklep je popolnoma ilegalen m pomeni razkosanje STO, dočim mirovna pogodba predvideva združitev Ozemlja. Edini ukrepi, ki lahko privedejo do resnično svobodnega Ozemlja — pravi Slavin — so: imenovanje guvernerja, sestavitev vladnega sveta in izvolitev skupščine, zajamčenje človečanskih pravic, odhod okupacijskih čet. Na koncu pravi Slavin, da so ti ukrepi v duhu mirovne pogodbe in bi omogočili likvidacijo anglo-ameriške vojne baze ter bi zavarovali mir v tem delu Evrope. Po krivdi zločinskih provokatorjev, ki so na vsak način hoteli izzvati nerede, so bile ulice našega mesta oblite s krvjo večjega števila starih in mladih ljudi. V četrtek in petek je zajokala marsikatera mati, ki so ji svinčenke za vedno iztrgale sina, so bili pahnjeni v žalost številni otroci in žene, družine tistih, ki so plačali s svojim življenjem za provokacije, ki so bile organizirane od vzgoraj in za katere nosijo vso odgovornost v svojih varnih brlogih dobro skriti kolovodje. Trst je pretresen od dogodkov. Mrtvi so mrtvi in, ko začenjajo padati ljudje, pomeni da je vsa stvar šla predaleč. Nihče ne more trditi, da so tega krivi tisti, ki so umrli, nihče ne more trditi, da so tega krivi tisti mladinci, ki so bili zapeljani; nihče ne more trditi, da so tega krivi policisti. Krivci stojijo nekje drugje: krivci so tisti, ki podaljšujejo sedanje stanje, tisti, ki se veselijo vsakega izgreda, ki se veselijo prelivanja.krvi, ki se veselijo mrtvih, iz katerih si kopičijo umazani politični kapital. Krivi so tisti, ki ne dovoljujejo, da bi končno naše mesto in Ozemlje zaživelo v miru, v svobodi in neodvisnosti, so tisti, ki podaljšujejo tujo okupacijo, so tisti, ki grozijo z orožjem na naših mejah, so tisti, ki pošiljajo v naše mesto in na naše področje oborožene tolpe fašistov in titovcev iz Italije, iz Jugoslavije in cone B. Krivi so tisti, ki so hoteli na vsak način priti do prelivanja krvi, kot so nameravali titovci s svojo provokatorsko manifestacijo ija trgu Garibaldi in z vsilitvijo stavke naši slovenski dijaški mladini. Krivi so tisti, ki so te dni poslali na ulico nevedno in zapeljano italijansko študentsko razkrinkala načrte titovcev in fašistov in opozorila prebivalstvo na to, da hočejo oboji povzročiti izgrode inda si želijo mrtvih. Naša partija je v tem mesecu stalno pozivala prebivalstvo, naj ne sprejme provokacij in naj osami provokatorje, naj bodo to titovci ali fašisti. Na trgu Garibaldi so provokacijo uprizorili sami titovski agenti, ki so ostali popolnoma osamljeni in so lahko kljub temu in nekaznovano kričali, naj jim Tito da puške. Ves načrt Kraigherja v Kopru je spodletel zaradi budnosti demokratičnih množic. V sedanjem trenutku pa so se začele provokacije fašistov, ki uživajo podporo nekaterih znanih nacionalističnih krogov. V te provokacije so stopili tudi kamuflirani titovski agenti, kot je tisti major UDB, ki se je pridružil demonstrantom na glavnem kolodvoru. Titovci se pač veselijo tega stanja, kot se ga veselijo imperialisti, ki so dosegli svoj namen, t. j. imeti razlog za nadaljevanje okupacije. Titovci se veselijo mrtvih, ker oni lahko te dni nemoteno rovarijo, saj se najboljše počutijo, ko so v mestu izgredi in ko lahko ščuvajo ljudi drugega proti drugemu. DRŽAVLJANI! DELAVCI! ŠTUDENTJE! Ko so titovci z naklonjenostjo nekaterih indipendentističnih voditeljev organizirali «ne avtorizirano» manifestacijo na Garibaldijevem trgu, smo obsodili sleparijo in prevaro. Ko so titovci prisilili slovenske dijake, da so zapustili šolo zato, da bi bili pretepeni in da bi se udarili z italijanskimi dijaki, smo obsodili podlo provokacijo in smo pozvali slovenske in italijanske dijake, naj se vrnejo v šolo, naj se učijo in naj ostanejo mirni. Danes se po naših ulicah ponavljajo slične manifestacije, ki so jih organizirali drugi provokatorji, ki imajo kot titovci interes, da se povečajo zmeda, nemir in neugodje našega prebivalstva. KDOR PLAČUJE so mladi dijaki, ki jih odganjajo na cesto zato, da jih pretepajo, dočim so hierarhi ki vodijo manifestacije, skriti v svojih hišah in svojih uradih. KDOR PLAČUJE je naše prebivalstvo, ki hoče mir in delo. Plačujejo starši, katerih sinovi izgubljajo v nekoristnih in škodljivih manifestacijah ure, v katerih bi se lahko učili. Plačujejo tisti, ki končajo v zapor, v bolnico ali pa na pokopališče. KDOR SE S TEM OKORIŠČA so nacionalistični kolovodje, ki hočejo spremeniti naše mesto v bojno polje med državljani različnega mišljenja; s tem se okoriščajo tujci, ki so jim te manifestacije dobrodošle kot izgovor za dokaz, da so Tržačani nekulturni in nasilni in za opravičilo prepovedi gen. Wintertona, ki preprečuje uporabo demokratičnih svoboščin. DRŽAVLJANI! DELAVCI! ŠTUDENTJE! SLOVENSKI IN ITALIJANSKI STARSI! SOLNIKI! Ne nasedajte provokaciji sovražnikov Trsta: Protestirajte proti provokatorjem! Zahtevajte od svojih političnih strank in gibanj, od svojih sindikalnih organizacij, naj se združijo za zagotovitev našemu prebivalstvu nekaj miru, ki je tako potreben za skupno in učinkovito kljubovanje težkim vprašanjem tega resnega trenutka! KOMUNISTIČNA PARTIJA STO ZVEZA KOMUNISTIČNE MLADINE STO POTEK INCIDENTOV Vsa zadeva se je začela v sredo, ko so se vračali udeleženci iz proslave v Redipulji. Nekaj stotin mladincev, ki so jim načelovali znani fašistični elementi in individuiran major UDB, so začeli demonstrirati. Demonstracija je zadobila fašistični in protislovenski značaj. mladino in so jo izpostavili ; Policija je stopila v akcijo in klanju. Krivi so tisti, ki so se ' ’ ’ 11 -~,~ v določenem trenutku skrili za to zapeljano mladino in so v dobro organiziranih škvadrah začeli odgovarjati na ostudno streljanje policije z metanjem bomb in s streljanjem iz samokresov. Vsa krivda torej pada na zločince, ki so hoteli te izgrede, ki so si želeli mrtve, ki so si želeli izrednega in obsednega stanja v Trstu. Odgovornost pada na šovinistične kroge, pada na titovce, ki so napravili vse skupno s fašisti, da bi povzročili izgrede. Najbolj značilno je tudi to, da je v sredo ob začetku demonstracij vodil neko skupino najhujših provokatorjev neki major UDB, ki se je vrinil v vrste prihajajočih iz Redipulje na glavnem kolodvoru v Trstu. Fašisti so pripravljali te izgrede že nekaj časa. Naša partija je že pred mesecem dni DJILAS NE ZAHTEVA več preklica diktata Za «Borbo» je mirovna pogodba «preživela formula» - Rim in Beograd se še nista sporazumela Ni več dvoma, da Anglo-amerikanci ne morejo vskla-diti zahtev Titove in rimske vlade za čimprejšnjo rešitev tržaškega vprašanja. Nasprotja med Rimom in Beogradom so takšna in tolikšna, da se že v vseh zahodnih krogih govor) o potrebi po daljšem preučevanju tržaškega vprašanja. Bidault, ki je od Anglo -ame-rikancev dobil nalogo, da sku ša posredovati med Titovo in Bellovo vlado, je moral priznati, da ni mogel doseči niče s ar, kar bi predstavljajo «korak naprej» k sporazumu. Beograd in Rim sta ostala na svojih prejšnjih pozicijah. Titovci so v teh dneh le pod- krepili svoje stališče. Pred- S tem je končno prišlo do jav-vsem je «Borba» od sobote po- nega pirznanja s strani titov-udarila, da bi se morala Ita cev, da se odrekajo svoji dose-iija ukloniti titovskim zahte- danji demagoški zahtevi po vam, če «si želi krepitve o- preklicu zloglasnega diktata, brambnega sistema». Nadalje j Vsekakor je s to Djilasovo «o coni B izjavo Titova vlada zelo jasno požrla vse svoje dosedanje kri- pa je napisala, da «o coni B ne more biti govora» in da se ji mora Italija dokončno odpovedati, da je Jugoslavija pripravljena odstopiti Trst Italiji, da titovci nočejo le popravkov meja v coni A, marveč vso cono A razen Trsta. Najbolj značilno izjavo pa je podal Djilas v soboto v Mariboru. Rekel je, da «za sklicanje konference ne postavljamo pogoja, da se zahodne vlade odrečejo sklepu od 8. oktobra». že večkrat smo opozorili, da skušajo titofašisti naprtiti drugim krivdo za nevarnost, ki grozi našemu prebivalstvu. Na vse mogoče načine se izmikajo zato, da bi ljudje pozabili, da so oni in njihova vlada prav toliko krivi anglo-ameriške note od 8. oktobra kot Washington in London. Kajti razglabljanje preprostega človeka je zelo enostavno: Ce se Titova vlada ne bi postavljala na stališče uničenja mirovne pogodbe in pretenzij na del ali celotno STO, ne bi rimska vlada imela toliko moči za svoje zahteve. Preprost človek je tudi prepričan, da ne bi bilo nikoli prišlo do sedanjega stanja, če bi se bila beograjska vlada stalno držala mirovne pogodbe, kot to dela Sovjetska zveza. V trenutku, ko je Titova vlada stopila po poti preziranja mednarodne obveznosti, se je postavila na stališče rimske vlade in na ta način — hočeš nočeš — morala pristati na njena izsiljevanja. Prepir med tatovi pač. Zato je tembolj smešno prizadevanje titovcev, da bi to svojo odgovornost zvalili na ramena Goebbelsovi učenci komi.unistov. Vidalija ali Togliattija. Ali si sploh more pameten in razsoden človek misliti, da komunisti, Vidali in Togliatti kaj odločujejo o tržaškem vprašanju, ko pa so vlade v rokah Pelle, Tita, Eisenhowerja in Churchilla, ne pa komunistov? Ali je sploh resno nekaj takega pisati in trditi? Toda mi vemo, da so titovci zelo dobri učenci Goebbelsa in da jih zato stvarnost ne briga. Oni hočejo na vsak način vcepiti svojim pristašem misel, da oni niso krivi in da so vsega tega krivi... komunisti. V tem so šli celo tako daleč, da so anglo-ameriški diktat od 8. oktobra pripisali... Vidaliju in Togliattiju. * * * A resnica prodira tudi med same titovske pristaše, ki vsak dan bolj razumejo, da so jih njihovi voditelji izdali in da jih vodijo za nos. Razumejo tudi, da je edino Sovjetska zveza tista, ki se bori za naše interese, čeprav skušajo titovci tudi njo na vso moč očrniti, da se ne bi izneverili svojemu protisovjetskemu sovraštvu. Ko govorijo o komunistih in Sovjetski zvezi se Stoki, Ukmarju, Laurentiju, Petroniu, Deklevi, Mraku cedijo žolčne sline iz ust, ker vedo, da jim «masa» uhaja in da jih podpirajo le tisti zlikovci, ki jih Beltram pošilja «na pomoč» iz cone B in ki grozijo našemu prebivalstvu in vsakemu, ki se ne strinja s titovskimi potegavščinami. Ti zlikovci mislijo, da so v Jugoslaviji, kjer vladajo s pestjo, revolverjem in mučenjem. A ne razumejo, da se lahko prej ali slej prebivalstvo naveliča njihovega rokov-njaštva! * * * Vsako toliko titovci obtožujejo Anglo-amerikance, da podpirajo italijanske pretenzije na škodo Jugoslavije. Ce sami kdaj pa kdaj to razumejo, zakaj ne napravijo konec s svojim hlapčevstvom do Anglo-amerikancev, zakaj ne pretrgajo vezi z njimi? To je vprašanje na katerega bi morali odgovoriti. Ali pa je Judežev groš mnogo bolj vreden kot neodvisnost? Največjo «umetnijo» pa je ta teden napisal «Corriere di Trieste», glasilo «indipendentistov», ki kričijo «Hočemo Tita», «Dajte nam puške» itd. H komentarju radia Moskve, v katerem se pravi, da bi bila petstranska konferenca o tržaškem vprašanju ilegalna, je «Corriere» napisal, da je to «le voda na mlin Pelli». Potemtakem «Corriere» noče STO in se strinja z napori za rešitev tržaškega vprašanja izven mirovne pogodbe? Zakaj pa pravi, da je za STO. Naj rajši jasno pove, da je za njegovo razkosanje, za Trst Italiji in ostalo Ozemlje Jugoslaviji. V tem primeru bo vsaj enkrat dokazal, da ljubi resnico. Čanje in odstopila od svojih navideznih brezkompromisnih zahtev. To nam le potrjuje, da ji je usoda Trsta in STO zelo malo mar in da se briga-le zato, da bi izsilila čimveč o-zemlja od te naše nesrečne pokrajine, ki bi lahko danes, če bi se Beograd zvesto držal svojega podpisa, mirno, svobodno in neodvisno živela. Da Beogradu mirovna pogodba ni mar, nam potrjuje tudi pisanje «Borbe» od 3. novembra. V tej številki se napada Sovjetska zveza, ki se bori za ustanovitev STO, češ «da ni prav nič popustila od poskusa, da bi uresničila preživele formule», t. j. mirovno pogodbo. Istočasno pa se v isti številki poudarja, da je «Jugoslavija vedno pripravljena pojasniti svojo pravično 'stvar in mnenje, da namreč ureditev tržaškega vprašanja ni in ne more biti v preživelih formulah», t. j. v mirovni pogodbi. Našega vprašanja se je sedaj lotila diplomacija, ki deluje po tajnih kanalih. Tajno delovanje pa predstavlja največjo nevarnost, ker se lahko iz njega izlušči takšna in še slabša odločitev, kot je bil anglo-ameriški diktat. Zato je treba brez prestanka nadaljevati oorbo proti razkosanju, proti mešetarjenju, za ostvaritev STO, ker edino spoštovanje mirovne pogodbe lahko pravično reši naše vprašanje. je zgledalo, da ima bolj nalo go razi ar j ati demonstrante kot jih razpršiti in uvesti red. Prišlo je do divjega pretepa demonstrantov, kar so organizatorji provokacije pričakovali. Demonstranti so napadli titovsko tiskarno v ulici S. Francesco, skušali napasti Fronto za Neodvisnost, angleški kino na Akvedotu. A sredni izgredi so bili le uvod k četrtkovim in petkovim. V četrtek zjutraj so dijaki zapustili šole in začeli nove demonstracije. Nekaj stotinam (ni jih bilo več) dijakov so se postavili na čelo znani fašistični provokatorji. Najtežji incident se je dogodil tik pred poldne okrog cerkve Sv. Antona Novega v katero so se zatekli nekateri demonstranti in kamor je brutalno vdrla policija, ki je začela pretepati študente in vernike, ne da bi se zmenila za posvečen kraj. To nečuveno policijsko dejanje pa so spretno izrabili fašisti ob priliki ponovne posvetitve cerkve ob 16.30 četrtka. Ne moremo kot ostro grajati zadržanje cerkvenih o-blasti, ki so to posvetitev najavile po klerikalnem časopisju in pohitele z njo, čeprav se ni mudilo. Takrat je prišlo do spopada med policijo in demonstranti. Policija je streljala, bila sta takoj 2 mrtva, 1 težko ranjen in kakih 15 lažje ranjenih ljudi. Ponoči pa je podlegel rani še en mladinec. Tako je bila tragična in krvava bilanca četrtka: 3 mrtvi in kakih 15 ranjenih. Mrtvi so 15-letni dijak Pietro Addobbati, sin zdravnika Addobbatila, 61-letni Anton Zavadil, češkega porekla, ki je slučajno šel mimo, ko se je začelo streljanje, ter 15-letni Leonardo Manzi. Zvečer so se izgredi nadaljevali in so stopile v akcijo angleške čete, ki so vso noč patruljirale po mestu. Provokatorji so torej dosegli, kar so hoteli: da se okupatorji prikažejo kot rešitelji situacije! Že v četrtek zvečer so začeli po mestu zapirati vse javne lokale. V noči od četrtka na petek je Delavska zbornica skupno z vsemi delodajalskimi organizacijami proglasila splošno stavko in zaporo. Enotni sindikati pa so izdali proglas, v katerem so ostro obsodili provokacije, ki so privedle do prelitja krvi in so pozvali delovne ljudi, naj ohranijo mirne živce in naj se mirno podajo na svoja delovišča. Kar so tudi delovni ljudje storili, kjer se niso morali umakniti, ker so delodajalci zaprli delovišča. V petek zjutraj je bilo v centru mesta vse zaprto, čeprav so se vsi delavci predstavili na delo, a niso mogli nič, saj so gospodarji zaprli trgovine, delavnice, javne lokale. Vse življenje v vsem o-stalem delu mesta na periferiji in podeželju razen v strogem centru je potekalo normalno, kar pomeni, da se je prebivalstvo odzvalo pozivu Komunistične partije in Enotnih sindikatov. Se hujši izgredi so se vršili v petek zjutraj, ko je prišlo do pravcatih oboroženih spopadov na Velikem trgu. V določenem trenutku so stopile v akcijo anglo-ameriške čete, ki so začele streljati na ljudi brez opozorila. Fašisti so se pojavili z bombami in revolverji. Zažgali so večje število policijskih avtomobilov, kamionov in motorjev. Odvrgli so tri bombe proti policiji, ki se je bila za- tekla v prefekturo. Pri teh spopadih so bile ubite tri osebe: Francesco Paglia (24 let), Saverio Montano (47 let) in Erminio Bassa (50 let). Četrti pa, neki Grego, je proti večeru podlegel težkim ranam. Ranjenih je bilo kakih sto ljudi. V četrtek jih je bilo ranjenih in pretepenih kakih 50. Zgleda tudi, da je bil ranjen neki angleški oficir. Izgube so utrpeli tudi policisti, a se o njih nič točnega ne ve. Na vsak način se govori o treh mrtvih policistih. , V petek zjutraj so fašisti popolnoma opustošili Fronto za Neodvisnost in titovsko Zadružno tiskarno v ul. S. Francesco. Popoldne pa se je položaj izboljšal, ker se je vršilo le nekaj posameznih napadov na nekatera anglo-ameriška in policijska vozila. Večjih incidentov pa ni bilo. Zvečer ob 18. se je vršila seja občinskega sveta, ki je bila po govoru župana prekinjena in odložena na prihodnje dni. Zupan je v kratkem govoru pozval na mir. Skoda, da ni to storil takoj ob začetku provokacijo, ko bi se bilo lahko vse dalo rešiti. Italijanske nacionalistične (Nadaljevanje na IV. strani) Titovski banditi to noe ustrahovali po okoliških vaseh Dol s titovskimi fašisti ! V zadnjem trenutku smo zvedeli, da so titovski fašistični banditi v noči od petka na soboto vdrli v vasi miljskih hribov in dolinske občine ter metali italijanske in slovenske letake, s katerimi se grozi z obešenjem tov. Vidalija, Togliattiju in slovenskim ter italijanskim komunistom. V Dolini so razbili Jutri, v nedeljo 8. novembra ob 70. uri bo V KINU OB MORJU SVEČANA PROSLAVA Oktobrske revolucije Govorila bosta tovariša KAREL ŠIŠKO VIČ in PAOLO SEMA Predsedoval bo tovariš VITTORIO VIDALI Spregovoril bo tudi voditelj tržaške federacije PSI Vabljeni so vsi člani K P STO, Z K M STO, tržaške federacije PSI in mladinske organizacije PSI stekla hiše tov. Lovrihe, na hiši tov. Viole pri Sv. Barbari so napravili črn križ. Tako so titovski banditi dokazali, da so še slabši kot fašisti, ker so •ni .začeli napadati slovenske vasi in Slovence. Šli so tako daleč, da so po vaseh miljskih hribov kot navadni rokovnjači pokradli Slovencem celo zajce in kokoši. Pozivamo Slovence, da onemogočijo in pre. prečijo početje titovskih banditov. Združimo se vsi, da preprečimo fašizem katere koli narodnosti in napade na nas Slovence, ki so jih sedaj kot prvi začeli prav titovci ! Eni fašisti izzivajo po mestu, drugi pa izzivajo po vaseh. Odgovornost za vse to pada na titovske kolovodje. Živelo bratstvo med Slovenci in Italijani ! Živel socialistični in-ternacionalizem ! .A Italiji je "najboljša za Tita rešitev" Vsi tržaški Slovenci se zavedajo, da edino Sovjetska zveza brani njih pravice in Tržaško ozemlje. Vsakemu našemu človeku je postalo jasno, da je treba podpreti Sovjetsko zvezo v njenih naporih za ostvaritev STO. Kdor je danes proti ustanovitvi STO, je za dodelitev večjega ali manjšega dela Ozemlja Italiji. Če bi titovci hoteli ščititi naše interese, bi podprli Sovjetsko zvezo, kar bi prav gotovo privedlo do razjasnitve položaja in povečalo možnosti za rešitev našega vprašanja v smislu mirovne pogodbe z Italijo. A oni so predvsem Amerikanci, potem pa Jugoslovani. Zato napadajo Sovjetsko zvezo, ki se bori za edino pravično rešitbv tržaškega vprašanja. Titovci hočejo rešitev, ki bi dodelila najmanj Trst in 63.000 Slovencev Italiji. Zato tako odločno odklanjajo spoštovanje mirovne pogodbe z Italijo. Zato je Tito v soboto 10. oktobra 1953 v Leskovcu predlagal : “Samo mesto Trst pa naj bo za isti čas prav tako avtonomna enota pod suverenostjo Italije". Kot da bi to ne zadostovalo, je 22. oktobra 1953 Tito ponovno izjavil dopisniku agencije “France Press": "... Sem dal nov predlog o ustanovitvi dveh avtonomnih enot. Sodil sem, da gre končno za ponudbo, ki bi po mojem mnenju lahko zado volj ila zahteve Italije, da pride mesto Trst pod njeno suverenost". 18. oktobra 1953 pa je “Ljudska pravica -Borba" iz Ljubljane objavila članek, v katerem skuša prepričati Slovence, da je prepustitev Trsta in 63.000 Slovencev Italiji “najboljša rešitev*. V tem smislu pravi: “Ker je mesto Trst naseljeno pretežno s prebivalci, ki govore italijansko, bi ga dodelili Italiji kot avtonomno mesto". Kdo torej prodaja Trst in 63.000 Slovencev Italiji ? Tito in njegova vlada! Titovci delajo to v nasprotju z interesi Trsta, tržaških Slovencev in Jugoslavije. Oni nočejo podpreti Sovjetske zveze, ki zahteva ustanovitev STO, ker hočejo izročiti Trst Italiji! SESTANEK KOMUNISTIČNIH ŽUPANOV IN OBČINSKIH SVETOVALCEV CONE A BORBA ZA SVOBODNO OZEMLJE in za demokratične občinske uprave V nedeljo, 1. novembra, so se ^ omili brezposelnost. V zvezi s tržaškim vprašanjem skušajo na sedežu naše Partije sestali vsi komunistični občinski svetovalci in odborniki občin Trst, Milje, Dolina, Nabrežina, Zgonik in Repentabor, da preučijo položaj, ki je nastal na STO po zadnjih dogodkih. Vodja komunistične skupine svetovalcev v tržaški občini tov. Rogassi je imel glavno poročilo, v katerem je razčlenil dogodke od znane vesti a- titovci ustrahovati naše ljudstvo, ker nimajo resnih argumentov, toda prebivalstvo ne naseda njihovim provokacijam in se v celoti strinja s stališčem občinskega sveta, ki zahteva ustanovitev STO. Tudi svetovalec tov. Valenčič je poročal o zaupanju, ki ga ima prebivalstvo do svoje občinske uprave in kako se bori Križani gradijo svoj Ljudski dom. Z velikim navdušenjem se vsako nedeljo v velikem š ievilu podajajo na gradbišče, ker nameravajo čimprej dokončati svoj dom, za katerega prispeva vsa vas. V nedeljo 25. novembra sta pridne in požrtvovalne Križane obiskala tovariš Vidali in tovarišica Rer-netičeva, ki sta se več časa mudila med udarniki. Na sliki: Skupina udarnikov ter tovariša Vidali in Bernetičeva. proti razkosanju STO. Tov. Pirc je obtožil sedanjo upravo v Zgoniku, ki ni znala dovršiti niti del, ki jih je začela prejšnja uprava. Razkrinkal je titovskega župana Obada, ki se je prvotno izjavil za STO in je pozneje spremenil svoje stališče, dočim je ogromna večina prebivalstva za ustanovitev STO. Tudi tov. Škrk je poročal o zaskrbljenosti našega prebivalstva spričo titovskih provokacij, ki imajo za cilj odtrgati okoliške vasi od mesta. Ljudstvo se vedno bolj prepričuje, da je imela naša Partija prav, ko je svarila pred barantanjem in se strnjeno bori proti razkosanju STO. Govorila sta tudi tov. Pacco in Postogna iz miljske občine, ki sta poročala o delovanju občinske uprave in titovskih provokacijah v miljskih hribih, na katere moramo odgovarjati s pomirjevanjem in normaliziranjem javnega življenja. V zaključku so komunistični občinski svetovalci in odborniki izglasovali naslednjo resolucijo: Komunistični svetovalci občin Trst, Milje, Dolina, Nabrežina, Zgonik in Repentabor, zbrani na sestanku dne L novembra 1953, da preučijo sedanji položaj na STO, ponovno potrjujejo potrebo po spoštovanju mirovne pogodbe, ki z ene strani prispeva k utrditvi zaupanja v sporazu- s tem učinkovito doprinaša k toliko zaželeni pomiritvi, z druge strani pa jamči izmučenemu prebivalstvu Ozemlja mirno in demokratično rešitev z ustavnim redom, ki nudi prebivalstvu možnost mirnega razvoja; izjavljajo, da se z vso silo upirajo nameravanemu razkosanju STO, ki bi imelo za posledico neprecenljivo politično in gospodarsko škodo; ponovno zahtevajo, naj se pred kakršno koli samovoljno odločitvijo o razkosanju vpraša za mnenje prebivalstvo, z vsemi demokratičnimi jamstvi za svobodno izražanje njegove volje; protestirajo proti sejalcem preplaha in zastrahovanja, zaničevanja vrednim agentom o-nih, ki hočejo z nasilnimi dejanji vsiliti razkosanje STO; pozivajo vse prebivalstvo, naj ostane mirno in naj se strne okrog demokratičnih sil, ki se borijo za pravilno rešitev našega osnovnega vprašanja ter naj istočasno z zaupanjem sledi delu demokratičnih ob- Š AG RA V UL. R. MANNA Titovci proti Tituj Dekleva priznava, da je Titov predlog celo slabši kot diktat 8. oktobra V soboto so napravili titovci v svoji vili v ulici R. Manna tiskovno konferenco, na katero so povabili dopisnike vseh krajevnih in tujih listov ter a-gencij. Njihov namen je bil, kot je bilo razvidno iz poročila dr. Dekleve, «dokazati» u-pravičenost njihovega najnovejšega stališča za priključitev vsega Ozemlja s Trstom vred Jugoslaviji ter «dokazati», da je to volja tržaških Sloven cev in celo «demokratičnih» Italijanov. Toda kaj kmalu so se prireditelji te neokusne Sagre mogli prepričati, da so vsi njihovi napori zaman. Se več! Že po nekaj vprašanjih so bili potisnjeni ob zid in bi bili do kraja potolčeni s svojimi lastnimi lažmi, da ni šinila «velikemu» (demagogu namreč) Stoki v glavo rešilna misel, da je predčasno zaključil konferenco, ko je vsaj polovico novinarjev še čakalo, da pride do besede. Toda še oni, ki so utegnili postaviti kakšno vprašanje, niso dobili zadovoljivih odgovorov. Pri vprašanjih so se izmikali kot obtoženec pred činskih svetov kakor tudi de- sodnikom, nekatera vprašanja lovanju naših svetovalcev v manjšinskih skupinah, v vsakodnevni borbi za demokratične svoboščine, za obrambo pravic delovnih ljudi, za neokrnjenost in izboljšanje gospodarstva, industrije in prometa na našem področju, z e-notno akcijo, ki naj zajame vse prebivalstvo iznad vsake me in mednarodne pogodbe in strankarske razlike. so pa namenoma prezrli; tako so na pr. molče šli preko ugotovitev več novinarjev o strahotnih preganjanjih Italijanov v coni B. z Tov. Bidovec je kot predstavnik našega lista zastavil vprašanje: «Zakaj beograjska vlada kot podpisnica mirovne pogodbe ni nikdar protestirala proti zapostavljanju slovenske- gencije «Jugopress», Titovega govora na Okroglici, Bellovega odgovora pa vse do objave zloglasne anglo-ameriške note in vseh dogodkov, ki so njej sledili. Tov. Rogassi je nato poudaril dosledno stališče Sovjetske zveze, ki zahteva spoštovanje vseh sprejetih obveznosti in v našem primeru takojšnjo uveljavitev mirovne pogodbe in ustanovitev STO ter opisal težke posledice, ki bi jih imelo dokončno razkosanje našega Ozemlja. Podčrtal je važnost naše akcije proti vsem mahinacijam ter zbiranja podpisov, da bi prebivalstvo samo izrazilo svoje mnenje. Orisal je tudi položaj ki je nastal po objavi anglo-ameriške note, ko se je pojavil zastoj in občutno poslabšanje na gospodarskem polju zaradi pomanjkanja namočil, ki izhaja iz negotove situacije v našem mestu. V drugem delu svojega poročila je tov. Rogassi preučil delovanje občinskih uprav, vprašanje davkov, socialne.pomoči, ukrepov v korist mladine, vprašanje občinske samouprave ter borbe proti brezposelnosti z največjim možnim razvojem javnih del. Sledile so intervencije svetovalcev. Tovariš Vidali je poudaril, da sta se Tito in Pel-la vrnila na svoje prvotne pozicije nepopustljivosti, da se bo sedanje stanje verjetno zavleklo za več mesecev in da se tudi konferenca petih, kot pravijo, ne bo vršila tako kmalu. Zato imamo precej časa pred seboj, da se lahko borimo proti razkosanju in proti izpremembam naših meja. V zaključku je tov. Vidali podčrtal, da je sedanja naloga občinskih svetovalcev delovati pomirjevalno med ljudstvom in se s še večjo vnemo posvetiti delu v korist vseh občanov. Dolinski župan tov. Lovriha je v svoji intervenciji poročal o delovanju občinske uprave, ki skuša na vseh sektorjih u-goditi ljudstvu. Občina je sestavljena po večini iz siroma- CLANEK TOV. POPIVODE, PREDSEDNIKA ZVEZE JUGOSLOVANSKIH PATRIOTOV IML068 JIGOSLOUnnSKIH PflTRIOTOU u seoonji prgduolilii Kimponji Režimske kandidate, ki so znani kot sovražniki ljudstva, je treba razkrinkati, na dan volitev pa glasovati proti njim ! Razkrinkajmo titovski lažni patriotizem Povzemamo glavne misli iz članka tov. Pera Popi-voda, objavljenega v št. 215 lista «Za socialističku Jugo-slaviilju», glasila Zveze jugoslovanskih patriotov. V Jugoslaviji se bodo 22. novembra vršile parlamentarne volitve. Predvolilna kampanja je že v polnem teku. Vršijo se priprave za volitve ne samo v zvezno, temveč tudi v vse republiške skupščine. Od leta 1948. je bila glavna naloga vseh skupščin, kot orodja protiljudskega režima, uzakonje-vanje likvidacije demokratičnega reda, likvidacije pridobitev na-rodno-osvobodilne borbe naših narodov. Ustava iz leta 1946. je poteptana, uzakonjena je restavracija kapitalističnega reda, suženjska odvisnost dežele od imperialističnih magnatov, neomejena je oblast beograjskega «predsednika» in njegovih pomočnikov, samovolja kapitalističnih izkoriščevalcev nad delovnimi množicami Jugoslavije. O tem, kako beograjski oblastniki predrzno teptajo zakonitost in kršijo celo tiste zakone, ki so jih sami sprejeli in vsilili ljudstvu, pričajo naslednja dejstva: med tisoči zaprtih ali u-morjenih patriotov je preko 100 ljudskih poslancev zvezne in republiških skupščin, preko 20 ministrov zvezne in republiških vlad. Režim je obračunal s temi ljudmi brez sodišča in preiskave, jim odvzel pravico obrambe, o- bračunal zahrbtno, ponoči, prav snih ljudi, malih kmetov in de- j tako, kot so s patrioti naše delavcev, zato se obč. odbor upi- : žele obračunavali v najbolj črnih ra povišanju trošarine za elek- [ dneh hitlerjevske okupacije. Ce trični tok in previsokemu družinskemu davku. Poročal je nadalje o ukrepih za socialno pomoč ter javnih delih, da se .SKRIVNOSTI" SOVJETSKEGA ŠPORTA Kako se vadi moskovski «Dinamo» V Sovjetski zvezi se vsako leto vrši cela vrsta prvenstvenih tekem. Za državno prvenstvo tekmuje v seriji A enajst do 14 moštev, v seriji B, sestavljeni iz treh skupin, pa štirinajst do šestnajst društev. Centralno vodstvo lahko premesti v višjo ali nižjo serijo eno ali dve društvi, ravnajoč se po njihovi učinkovitosti. Nadalje se vršijo tekme za republiško in pokrajinsko prvenstvo, za prvenstvo med raznimi društvi, med studenti, med kolhozniki itd. Vsak velik sindikat ima svoje lastno športno društvo, kot «Torpedo» za kovinarje, «Spartak» za zadružnike, «Nauka» za studente in učiteljstvo, «Dinamo», ki združuje vse člane raznih malih sindikatov in ta društva izbirajo moštva, ki bodo tekmovala pri prvenstvenih tekmah. Zato se v seznamih tek-mujčih moštev pojavljajo ista imena društev, ki se razlikujejo le po mestu, kjer ima društvo svoj sedež. Za ljubitelje športa v kapitalističnih državah, kjer se je že tako razpasel profesionalizem, kjer se igralci kupujejo in prodajajo za težke milijone, je finančno stanje sovjetskih prvakov in i- netka. Nam se zdi nemogoče, da v ZSSR vsi brezštevilni športniki ne prejemajo nobenega plačila, temveč živijo od svojega rednega dela; toda tudi sovjetskim ljudem se zdi smešno in skoraj neverjetno, da je v kapitalističnih deželah posel nogometaša navaden poklic, kot kovač ali mizar. V Sovjetski zvezi se športniki vadijo in pripravljajo po končanem delu v tovarni ali pisarni. Kadar športnik gostuje n drugih mestih ali državah mu njegov sindikat iz plača izgubljeni zaslužek. To ni popolnoma pristen diletantizem, temveč oblika diletantizma, tako razumno urejenega, da preprečuje zapadanje v profesionalizem. Litujev, dirkač na štiristo metrov z ovirami, ki je nedavno odvzel svetovno prvenstvo Ame-rikancu Členu Hardinu, je po poklicu letalski kapetan. Na malem sestanku z delegacijo, kjer je bil prisoten tudi znani fiziolog prof. Kristjancev je Litujev dejal, da mu po službi ostane dovolj časa za vaje in dodal: «Ce profesor Kristjancev, ki je velik znanstvenik najde dovolj časa, da se vsako jutro kopa v Baltiku in se, čeprav ima že štiriinsedem- gralcev na splošno prava žago- deset let, pozimi še vedno ude- ležuje tekem v smučanju, se mo- instanci in ima ' možnost Jih su- rem tudi jaz, ki sem samo kapetan in delam in študiram manj kot on, dobro pripraviti». Prof. Kristjancev je res izreden človek, ki jih je tudi v ZSSR malo toda odgovor atletskega prvaka dokazuje, da sovjetski a-tleti niso kot oni v kapitalističnih deželah, ki se vadijo dve uri dnevno in s tem odpravijo svoje vsakodnevno delo. Pozimi se nogometaši vadijo v telodavnici ali pa se posvečajo kakšnemu zimskemu športu. Sovjetski voditelji svetujejo svojih nogometašem, da v teku zime gojijo razne panoge športa, ki so jim potem koristne pri igranju nogometa. Letos bodo v Moskvi in Leningradu začeli uporabljati tudi nogometna igrišča z močenim in tlačenim snegom. Predno odhajajo na delo, izvajajo vsi sovjetski športniki proste telovadne vaje, ki jih predvaja radio od spremljavi glasbe. Spored treninga moskovskega «Dinamo» je naslednji: v ponedeljek odmor; v torek se moštvo sestane in razpravlja o tekmi, o-digrani prejšnjo nedeljo. Preučujejo se napake ter tehnično in disciplinsko obnašanje igralcev. Moštvo sodi svoje člane v prvi speditati tudi za 2 do 3 nedelje, če je prekršek posebno resen. Nato odhaja moštvo na igrišče in se za eno uro vadi v atletiki in podajanju žoge. V sredo je tekma za trening, ki lahko traja tudi 110, 120 minut. V četrtek je spored enak torkovemu; v petek dve uri podajanja žoge v čevljih za tenis ali z bosimi nogami zaradi točne kontrole žoge. V soboto se razpravlja o bodoči nedeljski tekmi in se eno uro izvajajo splošne priprave. V nedeljo pred tekmo opiše vaditelj vsakega nasprotnega igralca posebej, zdravnik pregleda igralce, kapetanu pa da svoje taktične nasvete. Tudi Če so še tako dobri športniki, nimajo nobenih prednosti pri delu razen če se jim kdaj po potrebi skrajša urnik. Bri nogometni tekmi je sodnik vedno na strani in teka po levi ali desni stranski črti, nikoli pa ni v sredini igrišča, kjer bi lahko bil na poti igralcem. To je za nas nekoliko čuden način sodenja, toda ni nasproten pravilom Mednarodne nogometne zveze. Razsodba sodnika ni neovrgljiva. Nogometnim tekmam prisostvu- se to vzame v poštev, ni težko ugotoviti cene «parlamentarizma» v pogojih današnjega režima v Jugoslaviji. To je krinka, s katero poskuša režim prikriti likvidacijo zadnjih ostankov demokratičnega ustavnega reda. Jugoslovansko gospodarstvo propada. Jugoslavija je povezana s kapitalističnimi deželami s suženjskimi ekonomskimi in vojaškimi obvezami. Dolgovi Jugoslavije imperialističnim deželam že zdavnaj presegajo milijardo dolarjev in ta vsota se stalno povečuje. Letne obresti za te dolgove so že lani znašale 50 milijonov dolarjev. Leto za letom se sistematično znižuje proizvodnja v vseh panogah gospodarstva. Proizvodnja vrste industrijskih panog je bila leta 1952. za preko 50 odst. manjša kot leta 1949. Surova kolonialna eksploatacija delavskega razreda se vsako leto povečuje. Samo v teku zadnjega leta so se delavske mez- de zmanjšale za 30 odst. v posameznih industrijskih panogah pa celo za 50 odst. Armada brezposelnih šteje preko 500.000 ljudi. S svojo politiko na vasi so beograjski oblastniki pripeljali poljedelstvo do nezaslišane degradacije, delovne kmete pa v strahovito siromaštvo in bedo. Poleg delavskega razreda in delovnih ma v deželi. Politična baza režima je oslabela in se znatno zožila. Bližnje volitve za skupščino se bodo vršile na temelju skrajno reakcionarnega volilnega zakona, vršile so bodo v pogojih naj-brezobzirnejšega policijskega terorja, represalij in preganjanja. Jugoslovanski patrioti ne bodo Titovski prvaki na svojih predvolilnih sestankih trdijo, da nobena prejšnja oblast ni prihajala na volišče tako čista, kot današnja. Kmet: — Res dobra oblast, da bi jo vrag vzel, saj nas bo očistila, do zadnjega zrna...! (Po listu Za socialistično Jugoslavijo) kmetov so v težkih pogojih tudi stali ob strani niti za časa pred- 4j® 150.000.000DINARJCV (Nadaljevanje na 4. strani) Evo, zakaj ni novih šol v Jugoslaviji. Eno samo letalo na reakcijski pogon stane toliko kot bi stala gradnja in oprema 40 šol. Irugi sloji ljudstva. Desetine tl-sočev jugoslovanskih obrtnikov pritiska težko breme raznih davkov in trošarin tako, da komaj životarijo. Režim je ustvaril neznosne pogoje, tudi za življenje in delo jugoslovanske inteligence. Politika beograjske vlade se katastrofalno odraža tudi na položaju milijonov žena in mladine Jugoslavije. Takšni so rezultati, s katerimi današnji režim stopa pred ljudske množice v predvolilni kampanji. Naši narodi se na svojih grenkih izkušnjah čedalje bolj prepričujejo, da je glavni, osnovni razlog današnjega težkega stanja v deželi vladina politika izolacije Jugoslavije od demokratičnega, protiimperialističnega tabora, od ZSSR in dežel ljudske demokracije, prekinitve političnega, ekonomskega in kulturnega sodelovanja s tem taborom, sodelovanja, ki ima za naše narode neprecenljiv pomen. Zavedajo se, da je neizbežna posledica takšne politike imperialistično zasužnje-vanje naše dežele — izvor vseh nesreč, ki so sedaj zadele naše narode. Nova zvezna skupščina, katere Izvolitev pripravlja sedanji režim, naj bi po zamisli beograjskih oblastnikov ne samo potrdila dosedanjo protiljudsko politiko vlade, temveč tudi za bodoče uzakonila takšno politiko, ki nasprotuje interesom in volji najširših slojev prebivalstva naše dežele. Ze na minulih volitvah leta 1950. so ljudske množice pokazale, da jim. je tuja politika današnjega režima, politika, ki je privedla do izgube nacionalne neodvisnosti dežele. Sedaj pa se je položaj temeljito spremenil tudi v pogledu odnosa sil in v pogledu pozicij današnjega reži- volilne kampanje niti na samih volitvah. Aktivno sodelovati na volitvah pomeni za jugoslovanske patriote nastopati s svojimi zahtevami za rešitev vseh političnih in ekonomskih vprašanj, ki stoje pred deželo in ljudstvom. Aktivno sodelovati na volitvah pomeni razkrinkavati režimarje, vso njihovo demagogijo in obljube, vojnohujskaško politiko, katero izvajajo in njihov lažni patriotizem, pokazujoč na težke posledice politike, ki jo izvaja režim. S kakšnimi zahtevami gredo jugoslovanski patrioti na te volitve? Njihove zahteve izhajajo iz politične platforme Zveze jugoslovanskih patriotov, platforme, ki vsebuje zahteve množic in rešitev vseh osnovnih političnih in ekonomskih problemov. Med zahtevami jugoslovanskih patriotov so najvažnejše naslednje: obnova prijateljskih odnosov, ekonomskega in kulturnega sodelovanja s Sovjetsko zvezo in deželami ljudske demokracije; aktivno sodelovanje Jugoslavije v borbi za mir in sklenitev pakta miru; za demokratični ustavni red v deželi, proti politiki vojnih priprav in oborožitvene gonje, proti spreminjanju dežele u vojno bazo imperialistov; za izstop iz agresivnih vojnih blokov; proti zasužnjen.in/ti dežele s strani imperialističnih monopolov; za razveljavitev suženjskih sporazumov z imperialisti; za nacionalno neodvisnost in suverenost, za demokratične pravice in svoboščine državljanov; za narodno enakopravnost; za izpustitev na svobodo zaprtih patriotov in za likvidacijo zloglasnih koncentracijskih taborišč. Patrioti so prav tako dolžni poudarjati tudi pereče ekonomske zahteve množic, kot je n .pr. izkoriščanje polne zmogljivosti podjetij civilne industrije in povečanje števila teh podjetij, likvidacija brezposelnosti in v zvezi s tem dvig življenjske ravni ljudskih množic. Zahtevati je treba, da se takoj preneha z razbojniško davčno politiko in da se zmanjša davčno breme, da se črtajo kmečki dolgovi, da se znižajo cene živil in industrijskega blaga široke potrošnje, da se povečajo mezde delavcev in plače nameščencev. Ni dvoma, da bodo organi c-blasti storili vse, da bi jalzijici-rali rezultate glasovanja. Toda najsi se režim poslužuje kakršnih koli mahinacij, ne more prevarati milijonov volivcev, jim zamašiti usta in preprečiti, da bi politično mislili in ščitili svoje interese. V očeh množic se bodo oblastniki s tem še bolj razkrinkali kot sovražniki ljudstva, kot pustolovci in politični bankroterji. Pred jugoslovanskimi patrioti, pred vsemi poštenimi ljudmi, ki ie bore za interese ljudstva, so važne naloge, da Izkoriščajo vse možnosti in uporabljajoč najrazličnejše metode in oblike agitacije — od odkritega razkrinkavanja režima na zborovanjih in sestankih do individualnega dela z vsakim volivcem — zberejo najširše množice v politično borbo proti režimu in kandidatom tega režima. Jugoslovanski patrioti pričakujejo bližnje volitve mobilizirajoč vse svoje sile, zavedajoč se svoje odgovornosti pred ljudstvom in svetovno demokratično javnostjo. Kot nikdar doslej naj razvijejo politično aktivnost, gredoč z množicami in opirajoč se nanje, gledajoč na razvoj dogodkov v perspektivi, globoko verujoč v pravičnost stvari, za katero se bore, in v njeno gotovo zmago. ga prebivalstva v coni A in^ zahtevala spoštovanje določb« d mirovne pogodbe o narodni! enakopravnosti? Kaj je naPra' vilo vodstvo tržaške fronte Pr’ Titu v ta namen?» Deklevi je spričo vprašanj3” ki je bila jasna obtožba titoVj skega izdajstva nad tržaški®’ s Slovenci, šinila kri v glaVrv tanjem o protestih proti lond°nbil skim sklepom, angloamerišk’ja i noti in dr. (pri katerih pa ie!Mri Tito sam sokrivec). Ko pa 8ajtešt je naš dopisnik pozval, naj ®ufOv odgovori na vprašanje, je za'?oji čel jecljati o protestih Gosp0-bra darske delegacije, ki da JeEvr predstavnica Titove vlade viiv; Trstu. S tem je molče priznajte da Titova vlada ni do dane-”-n napravila prav ničesar za traviai ške Slovence, čeprav ima V;1 T pravico zahtevati da naj užHav vajo v mirovni pogdbi zaja®"iets cene narodne pravice. sVo. V nadaljnjih vprašanjih raz|ena n ih novinarjev so morali titov'*a ci odkriti svoje karte glede klic stališča v tržaškem vprašaniu"io, Tako so morali priznati, da s°brai proti ustanovitvi Svobodneje j tržaškega ozemlja. Pri tem 50!>as1 se izgovarjali, da so «spre®e10be nili svoje stališče za STO». T, -so ga začasno zavzeli pred la®čilskimi volitvami, da bi lažJe‘U prevarali slovenske volivcefbla zaradi «razvoja dogodkov», I so nota od 8. oktobra itd. Ni’Jita hovo sedanje stališče (za K81. terega se pa ne ve, kol®T?in tednov ali dni bo trajalo) Pa:t>sl je, naj se vse Tržaško oze®"bar Ije s Trstom vred priključi H*0v taliji. Opozorjen na neskia“fok nost tega stališča s ponudb®iib Tita v Leskovcu, po kateri ie?* d pripravljen odstopiti Trst Itaj! S: liji, se je titofašistični vele"”U 1 zaslužni centurione Dekl®v *e razkoračil ter je v važnem ® 5 fi nu poudaril: «Mi se ne strini8'‘erv mo s Titom!» Ta njegova ’z' java je, naravno, izzvala vsemi prisotnimi mnogo s®8 "la- ha in hudomušnih pripo®*’]' § kot na pr.: «Kdove, od kolfrjotr bodo dobili Dekleva in nj®žc ’'Zet vi pajdaši plačo za nove®£Qd: ber?» in podobnih. Mnogo n jra3 prisiljenega smeha je vzbudi lJe. tudi Deklevova «ugotovit®v”’ . T < da je vse slovensko preb®® 1*1® stvo cone A enotno v zaht® mi za priključitev vse cone k Ju eBc goslaviji. .Jr 1 Tov. Calabria, bivši častn^rv Jugoslovanske armade, je k0 ^*r- urednik lista «Unità operaia,|8gl izjavil, da internacionalizac ^cil^etc pravtako krši mirovno pog0^ 'br; bo kot nota od 8. oktobra, P®Tsti ti kateri titovci protestiraj® c’h Kaj mislijo titovci o sovje_eŽE skem stališču za ustanovi®'bat STO? Kako morejo trditi, d -ave so Slovenci za priključitev goslaviji? S kakšnimi srečka stvi se nameravajo boriti, P le: sebno še proti komunistom’ ,6nc Ker so bila vprašanja z^eja Deklevo Stoka sam povzel besedo. 1 ' «predelikatna», ^ veda! je, da so titovci pl®1' sovjetskemu predlogu za U5®_ novitev STO Nadalje je z misij otinami skušal prikaz ati' L< ►ilo Če da titovci niso osamljeni,....1 3 izidi volitev ne štejejo, da J1^ 6d «pri napisnih akcijah (kjer s , Ki delujejo izključno le plač3 čuš titovski agenti in še to več®^ (asl ma udbovci) pomagajo ci, ki so volili za KP». Pf0,:1 r|tIa komunistom bodo uporab a , «sredstva prepričevanja» brž po metodah, ki so v r3ri.|p v njihovih zloglasnih tab® r'š ščih). Ni Tov. Sema je vprašal, če ** meravajo uporabljati proti j.N1 munistom iste «metode prePrv .j. ®z čevanja», kot jih uporabljaj0,,,' t coni B in kot so pokazali tov. Poccecaju (to je teror ^ mučenja)? Kako to, da »o , ohladili nekdanji tako p®5»: čni odnosi do indipendentist0 Zakaj tako napadate Anž1 W-američane, ko pa jih tako U j, ■ beznivo sprejemate v sv®; W najboljših letoviščih cone ^ (Nadaljuje se na 4. straha h ZA VSAKOGAR NEKAJ NA SEVERU JE BOLJE JANEZ se je vrnil s potovanja po Afriki. «Tarn je bilo zelo vroče, kaj ne, gospod Janez?» «Strašno, gospodična Mieika» «Kje ste pa bili pravzaprav?» «Deset kilometrov od ekvatorja.» «Južno ali severno, gospod Janez?» «Severno, gospodična Mici k a.» «No, potem pa že gre!» Sl «Pridi že vendar na kosilo, sicer se bo dobra goveja juha ohladila!» * * * SREČI NAPROTI MISTER VVhite pripoveduje: «Človek ne sme nikoli čakati na srečo, temveč ji mora iti naproti. Sam-o primer iz mojega življenja: Pred leti sem imel' malo tovarno peresnikov v Pennsyl-vamiji. Pa je prišla moda nalivnih peres, imel sem vedno manj naročij im pripravljal sem se tovarno zapreti. Toda v trenutku, ko bi jo bil moral zapreti, sem pogorel. Prejel sem lepo zavarovalnino in uko s-em mogel odpreti lepšo in večjo tovarno nalivnih peres.» «Toda mister With-e, kako pa nalji ta vaš primer dokaže, da je treba iti sreči naproti?» »Hm, da... oproščen sem bil obtožbe, da sem sam podtaknil požar!» MOŽ, NE SITNARI!! PISATELJSKA ZILlO MALA deklica piše L, J prvo novelo: «Rodila "sem mazani, zakotni londonski JLi®'tjn medtem ko se je moja J selna mamica zabavala v Par «Moj sinček bo nan stal mornar!» ŽIVELA 36. OBLE CA OKTOBRSKE REVOLUCIJE! Stalna skrb sovjetske države za ohranitev miru Lenin in Stalin - tvorca ZSSR ŠEST LET BORBE za ustanovitev STO 1,1 Sovjetska država se je rollila v znamenju miru. Njen e'Prvi odlok, ko je nastala, je ,nbil posvečen miru. Ta odlok ie odrejal, da se nova država ie!»dreka vojni kot sredstvu za Reševanje mednarodnih športov, da se ne smatra več v tojni, ki je takrat —■ novembra 1917 — silovito divjala po ieEvropi in po svetu, in je polival vse narode vojskujočih dežel, naj prenehajo boje eStl naj prisilijo svoje lastne a'vlade, da sklenejo mir. s”; To je bil krst sovjetske države. V tem znamenju je sovjetska država delovala v vseh ivojih 36 letih obstoja. In kljub lZ'!emu je morala Sovjetska zvesta dvakrat v svojem obstoju dicati narode, ki jo sestavljank), v obrambo domovine, v o-s°brambo priborjenih pravic. To aase je zgodilo takoj po svojem s° lastanku, ko so si imperialisti e-obeh vojskujočih se taborov Šh- Antante in nemško-avstrij-»fkih cesarstev — podali roke ::e;a skupno začeli napad na :e'biado sovjetsko republiko, da o*6i jo zadušili in obnovili ka-iHbitalizem. H Po zaključku vojne med nemškimi ter anglo-ameriško-fran-Patoskimi imperialističnimi roti' Darji se je intervencija proti i' "Ovjetski deželi nadaljevala, šokier niso interventisti in bbjihovi belogardistični miljenji doživeli popoln polom tako t»'* Sibiriji in na Daljnem vzhodu kot na Krimu in z romunske strani, tako s poljske kot f°'! finske in baltske strani. Intervencija se je nehala leta iz-1922 s porazom njenih pobud-edtikov in z bleščečo zmago ie'Iliade sovjetske države, ki je ibf glavnem ohranila svojo e-Ža|lotnost, čeprav so ji bila od-f vzeta precejšnja ozemlja za-|H"kodnega dela Bele Rusije, U» ie' Kajine, Moldavije in Karelije. ,'»< Toda tudi za časa interven-ahtije ni sovjetska država prekinila svojih naporov za do-fU'Sego miru in pomiritve. Tako le neštetokrat predlagala in-liklerventistom, naj se sklene co^tlir. Po svoji strani pa je do-iaWegja podpis miru z Estonsko, i)*etonsko, Litvo in Poljsko. Po porazih pa, ki so jih interven-r°'!;isti doživeli na vseh boji-jDiičih, so morale imperialistične etfežele — hočeš nočeš — pri-eVžnati obstoj nove sovjetske države. M Tako je bila mlada sovjetska država 1922 prvič pova-lojena na mednarodno konfe-’ ^nco v Genovo kjer je bila dejansko priznana za ugledno m mogočno deželo, brez kate-3£rfe se ne morejo reševati mednarodna vprašanja. taj Leta 1924 pa je ve’iko šte-iZ'Filo dežel obnovilo diplomat-itl,!ke odnose s Sovjetsko zvezo, dS je tako uradno stopila na ^Mednarodno pozorišče. St Kljub temu so imperialisti kkušali omiliti svoja notranja l°'Nsprotja z ostvaritvijo enotne ;v ^onte proti sovjetski državi. o11 Prišlo je do težkih incidentov ■ L Daljnem vzhodu in do terorističnih atentatov na diplo-SMatske predstavnike ZSSR. iffrišlo je celo do pretrganja Migleško-sovjetskih diplomatskih odnosov. Kljub temu se t°' Ootna fronta proti Sovjetski idTVezi nj mogla ustvariti zara->vr> budnosti sovjetske države, oflMradi odpora mednarodnega i(1 klavskega gibanja in zaradi iz naraščanja revanšizma v Nemčiji, imperialističnih zahtev na Japonskem in v Italiji. Začela se je tudi tekma v oboroževanju. Zaradi tega je sovjetska delegacija, ki so jo 1928 povabili v Ženevo na zasedanje Zveze narodov, predlagala najprej popolno in splošno razorožitev, nato pa vsaj delno razorožitev, ki naj bi onemogočila vsaki državi napadalna dejanja. Ko pa je Japonska septembra 1931 zasedla Mandžurijo in tako dejansko odprla pot drugi svetovni vojni, je Sovjetska zveza vztrajala na tem, da je treba vse spore rešiti na miroljuben način, da je treba sprejeti konkretne načrte za razorožitev in preprečiti vsak nastop, ki bi kot japonska zasedba Mandžurije težko okrnil mir v svetu. Kljub temu so vlade ZDA, Anglije in Francije popolnoma prezrle te sovjetske predloge in nadaljevale svojo po- branih miru, ki bo vedno za- £ Stopala stvar miru, ker samo J v miru lahko nadaljuje izgrad- j njo komunizma in ker samo j mir prinaša njenim ljudem in j vsemu človeštvu blagostanje j in boljše življenje. Tekmovanje v proslavo| Oktobrske revolucije POLJSKA Poljski delavci so razvili I veliko kampanjo za tekmova- < nje v počastitev 36. obletnice < velike Oktobrske revolucije, i Novice, ki prihajajo iz vseh < delov dežele potrjujejo, da se < delavci tovarn in drugih de- < lavnic obvezujejo, da bodo < predčasno izvršili delovne na- < črte ter tako povečali proiz- < vodnjo in obenem tudi izbolj- < šali njeno kakovost. Na sestan- ( kih, ki se vrše v zvezi s pri- < pravami na proslave velike obletnice se razpravlja zlasti o < litiko gospodarske, politične izpolnitvi obvez, ki so bile! in moralne pomoči imperialističnim napadalcem, t. j. Japonski, Nemčiji in Italiji. Na mednarodni razorožitve-ni konferenci, ki je bila 1932 v Ženevi je Sovjetska zveza zastopala svoje stališče o splošni in takojšnji razorožitvi, česar pa niso zahodniki niti u- Bprejete za dosego še večje ! Učvrstitve Poljske ljudske republike. ČEŠKOSLOVAŠKA Ob priliki prihodnijih proslav { 36. obletnice Oktobrske revolucije so češki delavci spre- J jeli mnogo obvez za to, da bo- < poštevali, dočim so Nemci že do predčasno izvršili svoje de očitno izjavljali, da imajo vso pravico, da se oborožujejo. Ko pa je prišlo do prevzema oblasti s strani Hitlerja v Nemčiji in ko je Mussolini napadel Abesinijo, je Sovjetska zveza opozarjala, da je treba s skupnimi nastopi preprečiti vsak napad na suverenost kakršnekoli države. Zahodniki niso hoteli poslušati opozoril sovjetske države in so vedno očitneje dajali potuho Hitlerju, Mussoliniju in Japonski. Na ta način je prišlo do ponovne o-borožitve Nemčije, do razširitve Japonskega napada na Kitajsko, do nasilne priključitve Avstrije, do zloglasnega sporazuma v Monakovem, kjer so Angleži in Francozi prepustili Hitlerju Češkoslovaško, do zasedbe Albanije, do Hitlerjeve in Mussolinijeve intervencije v Španiji in končno do izbruha druge svetovne vojne. Po vojni pa je Sovjetska zveza vztrajala na svojem stališču spoštovanja mednarodnih obveznosti in dogovorov, razorožitve, prepovedi atomskega in bakteriološkega orožja, mirne rešitve vseh mednarodnih sporov. Je zasluga Sovjetske zveze, če je prišlo do premirja v Koreji in če so v svetu narasle sile miru, ki uspešno kljubujejo vojnim hujskačem in so do sedaj preprečile, da ni prišlo do novega svetovnega spopada. Od svojega nastanka do danes je sovjetska politika zasledovala cilj miru na podlagi načela, da v svetu lahko mirno živita in mirno med seboj tekmujeta oba sedaj obstoječa sistema: kapitalistični in socialistični Po tej linij nadaljuje Sovjetska dežela svoje napore kljub vsem oviram, ki jih srečuje na svoji poti. Na vsak način uživa ta miroljubna politika sovjetske države danes podporo stotin milijonov ljudi vseh političnih prepričanj, veroizpovedi in narodnosti. Vsak dan bolj se ljudje prepričujejo, da je Sov- Sc Mžkih nasprotij, ki so izvirala : jetska zveza trden steber in 4 ------ -■ ‘ — :------------------------------= m 9 lovne načrte, da bodo zboljšali < kakovost proizvodnje ter obenem znižali stroške proizvodnje. Številna podjetja in rudni- \ ki že uspešno uresničujejo te ; obveze. Te dni, ko proslavljamo 36. > obletnico Oktobrske revolucije, > s katero se je osnovala prva^ delavsko-kmečka država na svetu, ne moremo kot Tržačani mimo dejstva, da je Sovjetska zveza v tej povojni dobi najbolj dosledno in odločno zastopala ter branila naše koristi. Nobena od zahodnih velesil se ni držala svojega podpisa. Anglija in ZDA so že takoj po podpisu mirovne pogodbe z Italijo napravile vse, da bi obsodile na neuspeh napore Sovjetske zveze za mirno ureditev tržaškega vprašanja. Vladi Italije in Jugoslavije \ sta prav tako od vsega začet-s ka sabotirali izvedbo mirovne t pogodbe in se tako uvrstili \ med krivce sedanjega stanja, s Sovjetska zveza pa je tista l velesila, ki je v šestih in pol etih napravila vse, da bi dosegla ustanovitev STO1. Le njej se lahko zahvalimo, če do sedaj ni prišlo do uničenja STO, le njej se imamo zahvaliti, če ri oba . atlantska partnerja, Sim in Beograd, nista priključila Tržaškega ozemlja. 5 Tudi po zloglasni anglo-ame-riški noti od 8. oktobra t. 1. je bila Sovjetska zveza edina dežela, ki je dvignila svoj glas proti nameravanemu uničenju STO in zahtevala, naj se nemudoma uveljavi mirovna pogodba, naj se imenuje guverner, naj se spravijo v življenje vsa določila, ki zagotavljajo Tržaškemu ozemlju svobodo [ in neodvisnost UKREPI VLADE ZSSR ZA DVIG KMETIJSKE PROIZVODNJE Ne vodikove bombe, temveč blagostanja se boje zahodniki Mehanizacija kmetijstva in živinoreje bo izenačila življenjsko raven mesta in dežele Po uresničitvi načrta bo sovjetsko ljudstvo še hitreje napredovalo na poti v komunizem Pred dobrim mesecem je sov- o stanju kmetijstva v ZSSR in napak, do katerih je prišlo na ’’etski minister za kmetijstvo to. napovedal vrsto novih ukrepov variš Hruščjov objavil poročilo za odpravo pomanjkljivosti in Sovjetska zveza spada med najbolj industrializirane države na svetu. Na nliki vidimo eno izmed tovarn, v kateri izdelujejo turbine. I7est o Oktobrski revoluciji je takoj prispela tudi v Trst ''' Nepopolni so spomini, ker je 31 tedaj minilo šestintrideset dol-\ nemirnih let. Trst je tedaj lakoto in želel mir. Na Kra-\ v bližini Devina, so se bili N in v mesto je neprestano ihajalo gluho bobnenje topnima ter dolga vrsta ranjenih vo-"ko» z okrvavljenimi obvezami. rHnih, potrtih, z otečenimi in ® strupenih plinov pomodrelimi Nzi. Biti so to vojaki vseh tlačenih Modnosti avstrijske monarhije !* italijanski ujetniki. Vsem, brez Ideale, so tržaške žene, ki so se '‘•ino odlikovale po svoji veliko-Nnosii, ponujale košček črnega :rUfia, Odvzetega svojim družico' ,'lrn, napravljenega iz vseh mo->c); zmesi, razen moke, ki so ga '^tj imenovali kruh «dum-dam». , ^ilitarizirani delavci v ladje-flhicah, oni, ki jim je na razne 5{i«e uspelo izogniti, se vojaški ; ^bi, povratniki invalidi, «de-'rterji», številni intelektualci, I? imeli svoje priljubljeno zbira-L v Združenih sedežih, kjer 3 bile Delavska zbornica, Socia-v^čnci stranka, Krožek sociali-It^he mladine. Krožek socialnih .Adijev in druge delavske orga-Macije. smo bili tedaj še zelo mla-malo kaj smo vedeli o socia-^}ičnem nauku in nismo nikoli )^dli, da je dolžnost proletarcev r*meniti imperialistično vojno državljansko vojno; toda kljub Semu neznanju smo govorili proti vojni, vzpodbujali smo k stavkanju, bratili smo se z vojaki, ki so odhajali na fronto, delovali med delavci, da bi jih organizirali v protestu proti vojni, proti pomanjkanju, proti onim, ki so trgovali z bedo ljudstva, da bi zahtevali mir, več kruha in boljše mezde. V februarju 1917. se je takoj zvedelo, da je v Rusiji izbruhnila demokratično-buržoazna revolucija. Toda avstrijska cenzura je bila zelo stroga pri izdajanju vesti in radia še ni bilo. Rusija! Za nas je imela ta beseda čudežen učinek. Strastno smo bili čitali dela ruskih pisateljev in vedeli smo, da je bil carizem žandar Evrope, ki je držal velik in plemenit narod pod režimom fevdalne kolonije, fevdalnega militarizma in terorja. Mnogo smo čitali o zaporih v Petropavlovski trdnjavi, o pregnanstvih v Sibirijo o prisilnem delu v rudnikih in o junaštvu in požrtvovalnem duhu ruskth revolucionarjev. Zato naš Je vest o februarski revoluciji prežela z veseljem in navdušenjem. Čutili smo se blizu vrlim delavcem tovarne Pu-tilov, ki so začeli stavko, katera se je pozneje spremenila v vsesplošen upor. Potem je prišla Oktobrska, revolucija. Narod, na čelu s partijo Lenina, delavski razred združen s siromašnimi kmeti, podprt od vojakov in mornarjev, je strmoglavil oblast buržoazije in ustvaril državo novega tipa, Sovjetsko državo, ki je dala zemljo kmetom, razlastila kapitaliste, ki je hotela konec vojne in predlagala vsem vladam sklenitev miru, brez aneksij, brez odškodnin, brez poniževalnih pogodb, brez zatiranja narodov. Lenina so slikali kot barbarskega krvoločneža, ki je vodil tolpo zločincev, katera je hotela vsiliti svojo voljo ruskemu narodu. Tisti, ki so to govorili, so bili reakcionarji in to je zadostovalo, da smo razumeli, da je bil Lenin prijatelj, tovariš, ljubljeni voditelj svojega naroda, ki je hotel rešiti Rusijo pred katastrofo, v katero jo je pripeljal carizem in jo povesti v svetlo bodočnost, v socializem. Tudi mi smo začeli vzklikati «Živel Lenin», kot krik protesta proti vojni, lakoti, nasilstvom, proti habzburškemu cesarstvu. Mislim, da je bilo v noči Novega leta 1917-18, ko smo bili nekateri mladi socialisti za par ur aretirani, ker smo na Velikem trgu zagnali ta borbeni vzklik. Oktobrska revolucija je temeljito okrepila demokratične sile vseh narodov in skrajšala prvo svetovno vojno ter povzročila zlom centralnih cesarstev; leto pozneje se je vojna končala. Spominjam se, da smo mi, mladi so- cialisti, zadnje dni oktobra 1918. ustanovili neke vrste «rdečo stražo», ki je med drugimi poslopji zasedla tudi palačo guvernerja Hohenlohea, sedanjo prefekturo, kjer je ob vzkliku «Živel Lenin» izobesila rdečo zastavo. Tržaški proletariat se je uprl oboroženi intervenciji proti mladi socialistični republiici, ogroženi od notranje kontrarevolucije in državljanske vojne, v kateri so se «odlikovali» izdajalci Kor-nilov, Denikln, Aleksejev, Vran-gel, Kolčak in Judenii in je trajala štiri dolga leta. Tržaški proletariat je s pozornostjo sledil vsemu poteku Ruske revolucije, intenzivno preživljal vse dogodke in izražal svoje veliko veselje nad zmagami Rdeče armade. Ko je prišla Rdeča armada v aprilu leta 1920. pred Varšavo, so tržaški delovni ljudje proglasili splošno stavko v znak radosti ter energično zahtevali konec sovražnosti proti Sovjetski zvezi. Mnogo je bilo Tržačanov in vojnih ujetnikov naše pokrajine, ki so takoj ob začetku stopili v Rdečo armado in številni so oni, ki se niso več vrnili na svoje domove, ker so junaško padli v obrambi mlade, porajajoče se Sovjetske republike. Ob tej zmagoviti šestintrideseti obletnici slavne Oktobrske revolucije jim izrekamo hvaležnost in kličemo: Večna slava! MLADINEC 1917 tem področju. Kapitalistična propaganda, zlasti radio in tisk je izrabila to priliko za to, da je obelodanila nepregledno vrsto klevet in laži na račun Sovjetske zveze. Ukrepe za preureditev kmetijstva pa je ta propaganda označila za nevarnejše od vodikove bombe. V čem vidijo na Zapadu to nevarnost bomo raz-videli iz naslednjih vrst. Danes je Sovjetska zveza ena izmed najbolj industrializiranih iržav na svetu. V bodoče bodo •ndustrializacijo še izpopolnili ter razvili zlasti lahko industrijo, ^kar ni tako težko uresničiti potem ko je težka industrija že na trdnih temeljih. Ko se bo to zgodilo, bo mogoče še v večji meri zadostiti povpraševanju potrošnikov ter zagotoviti še višjo življenjsko raven tudi kolhoznikom. V zadnjih letih je zlasti 'težka industrija silno narasla. Vzporedno z njenim porastom se je dvignila tudi življenjska raven v mestih. Na deželi pa je nekoliko drugače. Poljedeljska proizvodnja ni narasla v taki meri kot industrijski proizvodi. Zato je življenjska raven na deželi nižja kot i mestih. Danes je v Sovjetski zvezi 94 tisoč kolhozov,. 8.500 strojnotrak-torskih postaj in 4.700 sovhozov. To je bila kolosalna reorganizacija, posebno še, če upoštevamo, da je bilo na tem prostranem območju nekoč 25 milijonov kmetij. V strojnotraktorskih postajah o-bratuje 960.000 traktorjev in 256 tisoč strojev, ki hkrati žanjejo in mlatijo. Število traktorjev se je po vojni povečalo za 74 odst., število strojev za žetev in mlačvo pa za 66 odst. v primeri s predvojnim stanjem. Samo leta 1952. So mehanizacijo poljedelstva u-resničili za 50 do 97 odst., kar se ni zgodilo v nobeni drugi državi na svetu. V dobi od 1940 do 1952 se je industrijska proizvodnja povečala za dvakrat in pol, poljedelska proizvodnja pa samo za 10 odst. To razliko je treba v veliki meri izenačiti. Res je, da je bilo dovolj žitaric za domačo potrošnjo, za državne zaloge, kakor tudi za zunanjo trgovino, toda povpraševanje potrošnikov se spreminja. Z nastankom socializma so nastale nove potrebe in nove zahteve; kajti življenjska raven sovjetskih državljanov se neprestano dviga. Kako to, da je prišlo do tako velike razlike med razvojem industrije in razvojem poljedelstva? Prvič zato, ker so v začetku posvetili največ pozornosti razvoju težke industrije, ki je osnova za ustvaritev lahke industrije, kakor tudi za razvoj kmetijstva. Sele danes je prišel čas za to, da se prične z načrtnim delom za kmetijske proizvodnje. Drugič: v realizaciji agrarne politike na podeželju niso doslej v zadostni meri zainteresirali delavcev zato, da bi sami dvignili svojo življenjsko raven. Medtem ko je znašal povprečni dohodek delavca, ki je zaposlen pri bombažnih nasadih v srednji Aziji od 17 do 36 rubljev na dan, je znašal do-skupno število goveje živine 66 hode k živinorejca v Ukrajini ko- milijonov glav, 144 milijonov o-maj 4 rublje na dan. Zaradi tega vac in koz, ter 34 milijonov praši- je prišlo do nazadovanja živinoreje. Do take razlike je prišlo med drugim tudi zato, ker je prav pri živinoreji še vedno potrebno dosii delovne sile in ker ni mehanizacija še dovolj razvita. Kolhozniki so v veliki meri pričeli opuščati obdelovanje zasebnih vrtov kakor tudi gojenje živine za domačo potrošnjo. Trdijo, da jim to ni več potrebno, ker živijo itak dovolj udobno. Tov. Hruščjov je v svojem poročilu kritiziral napake, ki se dogajajo na živinorejskem področju. Res je sicer, da je v zadnjih letih naraslo število živine, toda ta porast ne odgovarja splošnemu napredku sovjetskega gospodarstva in razvoju življenjske ravni sovjetskih državljanov. Podatki od začetka tekočega leta potrjujejo, da goje danes tri in pol milijona goveje živine manj kot leta 1941 in nad 8 milionov matij od leta 1928. Temu je krivo tudi opustošenje kolhozov za časa zadnje vojne. Kakšne mere so bile podvzete za to, da se položaj izboljša? Predvsem je uvedeno pravilo, da ne bodo odkupne cene povsod enake. Količino obvezne prodaje bodo določali na podlagi površine in ne na podlagi rentabilnosti. Vlada je črtala vse zaostanke dajatev kolhozov ter njih dolgove. Cene za obvezno prodajo živine in perutnine so povišali za pet in pol krat, cene krompirju za dva in pol krat, sočivju za 25-40 odst. a vse odvišne pridelke, ki jih država odkupi pa veljajo druge cene. Sprejeti so bili sklepi, po katerih je treba v prihodnjem letu dvigniti živinorejo. Število krav je treba dvigniti na 29.250.000, torej za 5.000.000. V oktobru prihodnjega leta bo moralo znašati čev. Obvezna prodaja v letu 1954. bo morala doseči 4 milijone in 100 tisoč ton mesa, 14 milijonov ton mleka, 4 milijarde in 300 milijonov jajc, 230.000 ton. volne. Iz tega vidimo, da bo v prihodnjem letu prišlo na vsakega sovjetskega potrošnika povprečno po 20 kg mesa in po 68 litrov mleka. Tu so seveda vštete samo številke, ki se nanašajo na obvezen državni odkup. Važni ukrepi so bili sprejeti tudi na drugih področjih. Iz raznih ministrstev bodo poslali na deželo vrsto strokovnjakov, zato, da bodo pomagali pri mehanizaciji kmetijstva. Ze s prihodnjo pomladjo bo kmetijstvo dobilo okrog 100.000 novih agroteh-nikov in zootehnikov. V prihodnjih letih pa bodo premestili na poljedelski sektor okrog 65.000 inženirjev, ki so bili doslej zaposleni v industrijskem sektorju. S pomočjo teh Inženirjev •’ J/ j pionirske, v počastitev Okt0' brske revolucije in Mesec1 j prijateljstva s SIZ, naslavljal T dopise na šole ali na prosv6' ( 1 tne kolektive v Sovjetski 7Ne B zi. S tem bomo pokazali • n1" tržaški Slovenci, sovje narodom svoje simpatije ter u_' KQ :an - iVni vjetsKi^ lrž;J, visoko cenimo njihov doprin,J1 v borbi za osvoboditev izp1-nacifašističnega jarma, kak9’ ^ ‘ tudi prizadevanje za dose-8 . el miru in bratstva med narodi i” t.Ja za uresničitev STO! L Z1] DOPIS IZ MAČKOVEL.J PROVOKACIJA na pokopališču Kot vsako leto, smo tudi V fl‘‘ j Sove , Ne Ì6 n: 6tvo fili Sre; la i tleli žili Campanelle, Glorio, za dolinsko in mrtjnsko občino, dočim se bo miljski filobus ustavljal pred postajo. Nova -avtobusna postaja ima prostorno čakalnico z barom in tobak anno. * * * V mesecu oktobru j,e bilo v našem, mestu skupno 300 prometnih nesreč, med katerimi so bile 4 osebe usmrčene, 93 lažje ranjenih in 19 težje, dočim so se pri 184 nesrečah poškodovala le vozila. * * * V dneh 22. oktobra do 2. novembra se je v tržaški: občini ,ro- malih stanovanj (ICAM), 48 , dito 68 otrok, umrlo je 78 oseb, milijonov. 1 porok pa je bilo 71. “•ui L/ o u-rvu ICIU, Olito LLLU.L u deljo šli na pokopališče, da tlolč ščemo in se poklonimo n^1 Čer. mrtvim sorodnikom in Pad!i,, tovc borcem. Domači župnik, g. (F>SI fin ■ žič je opravil molitve za m., v imei pridigo, za njim P® i *U j govoril neki titovec, ki je iz®r,, večii slabo primeren kraj ža sv"' |»arj, izbruhe sovraštva. Pokazal je " ;Ce, svoje sovraštvo do italijanski., |čr0 „„ italijans*vrov ljudstva in v imenu padlih ^už pozival navzoče v boj proti ^ *čko lijanom. $č fteki Sedaj je razumljivo, zakaj • i*nc' Dovolj*»!* Al* a8a b a z s*