Džungla RoDUin iz afriikih pr»sozdov. Angleški spisal E. R. Buiroughs. — Prevedel Paulus. 2 Porumencli papirji, ki so bili francoski pisan dnevnik adavnaj umrlega človeka, in uradni podatki so popolnoma soglašali s tem, kar mi je pripovedoval —. Moj neverni smehljaj je izginil in z resničnim in resnim zanimanjein sem ga poslušal do konea. In iz tega kar rui je pravil in iz podalkov, ki sem jih našel v dnevniku in v uradnih listinah, sem vestno sestavil in napisal tole zgodbo. Ne rečem, da se je vse to res zgodilo, ker nisem bil priča dogodkov, katere zgodba pripoveduje, pa dejstvo je, da sem v svojem pripovedovanju zamenjal prava imena delujočib oseb z izmišljenimi in to naj vam pove dovolj jasno, da je zame zgodba vsaj niogoča in verjetna. Ne vem, kako bodete sodili o njej, pa v tem vsaj mislim bodete soglašali z menoj, da je edina svoje vrsle, da je zares nekaj posebnega in da je — skrajno zaaiimiva. I. IJobn in Elza Clayton potujeta v Afriko. 1 Angleški državni urad za kolonije je zvedel, da sev neki njeni zapadnoafriški koloniji godijo velike ne-rednosli. Kvropska država, ki je ne imehujemo, ki paima tudi kolonije v zapadni Afriki, je nabirala med irnci angleške kolonije — torej med angleškimi podaniki — mlade ljudi za svojo kolonijalno vojsko, pa jih uporablja tudi za prisilna dela, ponajveč za nabiranje guniija in slonove kosti ob reki Kongo. Črnci angleške kolonije so se pfitoževali, da izvablja tuja država s sijajnimi obljubami ljudi z doma, pa da se skoraj uobeden več ne vrne. Kolonijalni urad je celo zvedel, da dela omenjena velesila z ubogimi, prevarjenimi črnci naravnost kakor s sužnji, da omejuje njihovo osebno prostost in da jih ne pusti več domov. To je bila seve huda kršitev angleških piavic in vlada je sklenila, da bo napravila red v svojih kolonijah. Poverila je posel mlademu plemenitašu, ki ga imenujemo John Clayton. Angleški lord je bil in se je po svojih prednikih imenoval Greystoke. Vlada mu je naročila, naj nerednosti preišče in dožene krivice, ki so se godile črnim angleškim podanikom. Dobil je za svojo siužbo vsa potrebna pooblastila. Sicer pa je za našo povest brcz pomena, zakaj so ga poslali v zapadno Afriko in kake oblasti so mu dali. John Claylon ni dobil priložnosti, da bi uporabljal svoje pravice in oblasti, in vobče nikdar ni dospel na kraj, kamor so ga poslali. Clayton je bil po telesu in po duši pravi vzor Brilanca, vredqn potomec svoj\h dedov, ki so se zmagovito borili na bojnih poljanah angleške slave. Visokoziastel je bil, za glavo je segal črez druge, izredno močen je bil v plečih. Poznalo se mu J€ da je vojak, izurjen in izvežban v vsch lelesnih vajah. Sive oči je imel, prijazen, inoško lcp obraz, zdravje, odločnost, pošlenost mu je sijala iz lic. Dolga lela je služil v vojski, nato pa se je posvetil kolonijalni službi. Mlad je še bil in delaven in vlada mu je popolnoma zaupala ler mu zato tudi poverila težavni, odgovorni posel v kolonijah. Imenovanje ga je razveselilo, pa tudi užalostilo. Razveselilo ga je. Saj je bilo novo mesto plačilo in priziianje za njegovo zvesto in natančno službovanj^ v vojski. Bilo pa je tudi prva stopinja k višjim, ugl^dnim diplomatskim službam. Pa stvar je imela tudi svoje težave. Komaj tri )__esece je bilo, da se je oženil z mlado Elzo Rulhefordin hudo ga je skrbelo, kaj bo počel s svojo nežno, neizk^išcno ženo v divji, od vsega sveta ločeni koloniji. Pravil ji je, da bo imenovanje odklonil zaradi nje. Pa ni mu dovolila. Še silila ga je, naj sprejme in naj jo na vsak način seboj vzame. Oojeslranski sorodniki, matere, sestre, bratje, strici in tele, bratranci in selrične in kar je še takih zvez, — vsi so izražali svoja mnenja o stvari, kakor je že v navadi. Pa kaj so govorili, o tem naši viri molčijo. Le to vemo, da sla nekega lepega jutra v mesecu majniku leta 1888 John Claylon lord Greystoke in njegova soproga Elza odplula iz Dovera v daljno afriško kolonijo. Črez mesec dni sta dospela v Freetown, v glavno mesto kolonije. Tam sla si najela majhno jadrnico, Fu\vald.), ki bi ju naj pripeljala na kraj njunega delovanja, v angloško nasclbino južno od Freetowna. In od listihdob sta John Clayton lodr Greystoke in gospa Elza izginila brez sledu —. Dva meseca po njunein odhodu iz pristanišča Freetown so šle angleške bojne ladje iskat za pogrešanim lordoin in njegoVo ženo in že koj prve dni so našli na skalah otoka sv. HeJene ostanke Fuwalde. Ofiividno, lako so sklepali, se jc jadrnica ponesrečila in vsi so se potopili, ki so bili na njej. (Dalje pribodnjič).