Ą i b 11 @, nSlovenski Gospodsr". Poleg kupice vina naj se bere ,,Slov. Gospodar" po nedeljak v vsaki količkaj ukaželjni slovenski ,,Slovenski Gospodar", ki tečas izhaja vsakih 14 dni, hiši in ukažcljna naj bo vsaka. Vsaj ,,Slovenski Gospodar" pride od 1. julija počenši po želji mnogih čitateljev vsak teden na svetlo. Prinašal bo v oni obliki kakor dozdaj nankene bode samo suhoparen školnik, arapak prinašal bode turii dopise in zanimive novice iz vseh krajev in še včasi kako o kmetijstvu, uove skušnje, ki delo polajšajo in korist povi- sraešnico in vganjko. Tri goldinarje na Ieto premore skoro najo, poprek se bo trndil, da bo slovenskemn kmetovavcu vsak gospodar in česar se nauči za gospodarstvo in svet, to svetoval, kako si uaj svoj težaven stau z uninim obdelova-jm« povrne naročnino z obiluimi obrestmi. njem vedno bolj in bolj popravi, da ne ostane za svojimj Cena mu bode zaforaj za celo leto z poštnino vred, ali nemškim sosedom, ki se tudi v šolah in iz knjig in easni-pošiljanjem na doin 3 fl. — kr. kov iiči, da napreduje. Če ne napredajetno z sosedom, za pol leta vtegne naše gospodarstvo pešati, moramo kos za kosom pro-jn za i/, ]e{a dati, iz kmeta postane želar, iz želarja viničar, in sosed seBrez poiiljanja na dom pa za celo leto . širi, slovenske kmetije pa sc pomikajo vedno daljc nazaj, kakor se vidi na roejah in poleg mest. Premoženje ni sanio prijetno, ampak daje tudi veljavo, zato imamo Slovenci z tlelom in naukom tudi tu napredovati. Pa ne samo v kmetijstvu, ampak tudi trgovini in obrtuiji moramo napredovati. lievne prišelce včasi zavidamo, če se v kratkem med nami obogatijo, tudi nam je tista pot odprta, pohlevnost nasa izvira le iz nevednosti učimo se, nauk in znanje nam daje srčnost za enaka podvzctja! Al tudi za kmetovavea je treba vedeti, kde in po čein on svoje pri- delke lehko sproda in kde si naj boljšc orodje kupi. Mar- sikteri še kaj pridela, pa ne ve, kako bi te pridelke prodal, kupci pridejo, med njimi — svet je že tak — tudi taki, ki na lasten dobiček več gledajo, kakor na poštenost. Tem na- pakam nasproti bo že tržna cena ,,Sloveaskega Gospodarja" kaj vredna, in mimo tega še marsikter nasvet koristil. Naj bolj zanemarjeno pa je pri nas Slovcncih drusf. vcno življenje. Velike reči se dosežejo, če se več moči skupaj spreže. Zato ne borao za naprej smeli reči: meni je vse prav, naj dclajo kakor hočejo, jaz se ne vtikam rad v te rcči, nočem pri srenji, ne pri okrajncm zastopn, ne pri volitvah v deželni zbor itd. nič imeti opraviti. Tako prihodnjič slovcnski Gospodar ne bo sniel vec reči. Kdor plačuje, mora v ustavni državi tudi marati za to, kamor se denar obrača, inače bo vedno več plačeval, mora se deležiti pri društvili in da se more, se mu je treba učiti. V ta namen bo .,Slovenski gospodar" razkladal tutli srenjske okrajnc, dcželnc 1 „ 50 „ - „ 80 „ 2 „ 50 :, 1 „ 30 „ - „ 62 „ za pol leta '. za ,'/ji lcta - Prosimo zatoraj vse častite naročnike, kteri so se na celo leto naročili naj nani blogovolijo še poslati za drugo polletje :0 kr. one pa, kteri so sarao na 72 leta naročeni, naj še nam dalje zvesti ostanejo in za drugo polleto blagovolijo poslati 1 fl. 50 kr. , v t . . , . , , , , iin drzavne zadeve m narodne stvan, da se pogled slovens- kega gospodarja širi in da bode v ustavni državi nstavendržavljan t. j. ne samo plačeval auipak tudi računc stroškov pregledoval. Medsobna podpora bo nam svetovala napraviti si pokladnic ali kmetskih posojilaic in drugih koristnih naprav : vse duševne in telesne moči bomo morali napeti, dapridemo naprej. In na poti napredovanja morarao imeti voditelja in posrednika, ki nam kaže, kako in kaj. Taki voditclji so nam časniki in posebno gospodarjem tukaj okoli naj bo naš