Letnik 1908 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos LXXXIII. — Izdan in razposlan dne 30. avgusta 1908. Vsebina: Št. 182. Ukaz o začasnem aktiviranju trgovinske pogodbe s Srbijo sklenjene dne 14. marcija 1908.1., s prilogami in završilnim zapisnikom. 183. Ukaz vsega ministrstva z dne 29. avgusta 1908. 1. o začasnem aktiviranju trgovinske pogodbe s Srbijo sklenjene dne 14. marcija 1908. I., s prilogami in završilnim zapisnikom. Na podstavi zakona z dne 30. decembra 1907. 1. (drž. zak. št. 288), s katerim se je vlada pooblastila, trgovinske odnošaje z inozemstvom za čas od 1. dne januarja do 31. dne decembra 1908.1. začasno urediti, in na podstavi glede tega s kraljevo srbsko vlado tikrenjenega dogovora se v porazuoau s kraljevo ogrsko vlado razglaša s Srbijo 14. dne marcija 1908. 1. sklenjena trgovinska pogodba s prilogami in završilnim zapisnikom vred s pristavkom, da naj ta pogodbena določila dobé v ozemljih strank pogodnic začasno veljavo za dobo od 1. dne septembra do najpozneje 31. dne decembra 1908. 1. Ukaz ministrstev za finance, za trgovino, za notranje stvari in za poljedelstvo z dne 6. julija 1906. 1. (drž. zak. št. 133) o uporabi občih carinskih postavkov veljajoče carinske tarife na srbske provenijence izgubi svojo moč 1. dne septembra 1908. 1. Beck s. r. Klein s. r. Korytowski s. r. Bienertli s. r. Marchet s. r. Derscliatta s. r. Prade s. r. Fiedler s. r. Ebenhocii s. r. Gessmann s. r. Prâsek s. r. Abrahamowicz s. r. Georgi s. r. (Slovenisch.) 143 Trgovinska pogodba med Avstrijsko-Ogrskim in Srbijo z dne 14. marcija 1908.1. Člen I. Med deželami strank pogodnic bodi popolna svoboda trgovine in plovstva. Pripadniki vsake stranke pogodnice bodo v ozemljili druge uživali gledé trgovine, plovstva in obrtovanja iste pravice, ugodnosti in oprostila, katere po teli ozemljih zdaj uživajo ali bodo v bodoče uživali lastni domačini in pa pripadniki najbolj pogo-dovanega naroda. Člen II. Potemtakem naj bodo pripadniki vsake stranke pogodnice vzajemno v ozemljih druge stranke imeli isto pravico, kakor rojaki in pa pripadniki najbolj pogodovanega naroda, potovati po železnicah, rekah in cestah, v katerem koli kraju časno bivati ali se trajno naseljevati, kupovati zemljišča vsake vrste in hiše ali jemati jih v najem ter v posesti imeti jih celoma ali deloma, sploh pridobivati si premičnine in nepremičnine, razpolagati z njimi po kakršnih koli pravnih poslih, sosebno jih prodajati in kot ded-ščino zapuščati; vse to, ne da bi v to potrebovali posebnega pooblastila ali odobrila deželnih oblastcv; smeli bodo tam trgovati in obrtovati, vršiti vsakovrstne posle osebno ali po sredniku, ki si ga sami izbere, sami ali v družbah, prevažati blago in ljudi, ustanavljati opravilna hranišča, določati cene, mezde in plačila za svoje blago in svoja dela ali svoje oprave in pa oskrbovati svojo reči, podajati carinskim uradom svoje napovedi, potegovati se za svoje pravice in zahtevke pred deželnimi oblastvi in sodišči ; vse to, ne plačujoč drugih niti večih ali nadležnejših davščin, davkov, pristojbin ali odredbin kakor domačini ali pa pripadniki najbolj pogodovanega naroda, in ne da bi se mogel med njimi delati razloček po narodnosti ali veri. Samo ob sebi se ume, da se je pri tem ravnati po zakonih in ukazih dotične dežele, ki veljajo gledé trgovine, obrtov in javne varnosti ter so uporabni o domačinih in pa pripadnikih najbolj pogodovanega naroda. Ustanovine, korporacije, društva in sploh vse pravne osebe, ki bivajo v ozemljih ene stranke pogodnice, ne morejo — pridržujč določila v odstavku 4 — v ozemljih druge ne zastonj ne za od-plato pridobivati nepremičnin. Delniške in druge trgovinske, industrijske ali finančne družbe, vštevši zavarovalnice, katere imajo sedež v ozemljih ene stranke pogodnice in pravno obstojajo po njenih zakonih, naj bodo imele tudi v ozemljih druge stranke, ravnaje se po tam veljajočih dotičnih zakonih in ukazih, pravico poležati se za vse svoje pravice in sosebno pred sodišči pravdati se kakor tožniki ali toženci. V ostalem bodo v ozemljih druge stranke uživale vse pravice, ki se dovoljujejo ali se bodo v bodoče dodeljevale enakovrstnim družbam najbolj pogodovanega naroda. To velja sosebno tudi za njih pripuščanje k obrtovanju in za njih sposobnost pridobivati si in v posesti imeti nepremično imovino. Ne krateč te pravice do največjega pogodovanja, ostane plovstvenim družbam in zavarovalnicam, kakor do sedaj, privoljena pravica, pridobivati in v posesti imeti nepremično imovino. Člen III. Pripadniki ene kakor druge stranke pogodnice bodo v ozemljih druge stranke prosti vsake vojaške službe, tako v rednem vojstvu kakor v miliciji in narodni straži. Tudi bodo odvezani nastanjevanja vojaščine, vsake vojne terjatve ali dajatve kakršnega koli svojstva, izvzemši tista bremena, ki se držč posesti ali najma nepremičnin, in pa tiste vojne dajatve ali terjatve, katerim so zavezani tudi domačini kot posestniki ali najemniki nepremičnin. Tudi naj bodo oproščeni vsake posilne uradne službe v pravosodju, državni ali občinski upravi, tudi dolžnosti prevzeti varstvo (kuratelo), če se ta ne tiče varstva (kuratele) njih lastnih narodnjakov. Ne smejo se jim ne osebno ne zavoljo njih premične ali nepremične lasti nalagati druge dolžnosti, omejila, odredbine ali davščine, kakor tistim, katerim bodo zavezani domačini. Člen IV. Če obrtniki ali trgovci ene stranke pogodnice potujejo sami ali pošiljajo na pot svoje služabnike, opravnike, obhodnike ali druge zastopnike po ozemljih druge stranke, da bi nakupovali blaga ali iskali naročnikov, bodi z vzorci ali brez vzorcev, kakor tudi sploh v korist svoji trgovini ali svojemu obrtu, se ne sme s tega povoda ne tem obrtnikom in trgovcem ne njih omenjenim zastopnikom naložiti nikak nadaljnji davek ali davščina, ako z izkaznico, izdano po obrazcu, ti pogodbi priloženem, dokažejo, da je trgovska hiša, na katere račun potujejo, v domači deželi opravila davke in davščine, kar jih gré za obrat njene trgovine in njenega obrta. Spredaj stoječe določilo ne velja o iskanju naročil pri osebah, ki niso obrtniki; vendar se bo v tem oziru s trgovinskimi obhodniki vzajemno ravnalo po meri največjega pogodovanja. Obrtniki in trgovinski obhodniki z obrtno izkaznico smejo pač blagovne vzorce s sabo nositi, ne pa blaga. S pripadniki strank pogodnic se bo vzajemno postopalo kakor z domačini, kadar gredö iz ozemlja ene stranke pogodnice v ozemlje druge na semnje in trge v nameri, da tam trgujejo in svoje proizvode spečavajo. Pripadniki one stranke pogodnice, ki se pečajo z razpošiljanjem ali prevažanjem blaga med različnimi kraji ozemelj strank pogodnic, ali ki se bavijo s plovstvom, ne bodo, ako imajo svojo glavno naselbino v ozemljih ene stranke pogodnice, v ozemljih druge zaradi tega obrtovanja zavezani nobeni obrtni ali posebni davščini; vendar bodo njih agentje, ki ta obrt vršč v ozemljih druge stranke pogodnice, po izmeri njih osebnega dohodka plačevali davek. Člen V. Carini zavezani predmeti, ki so za poskuse in vzorce (izvzemši vzorce použitnih predmetov), ki jih v ozemlja ene stranke pogodnice vnašajo trgovinski obhodniki druge stranke, se bodo carine prosto pripuščali po pogojih in načinih, ki veljajo za najbolj pogodovani narod. Tudi ne bodo plačevali nobene državne ali druge notranje davščine. Člen VI. Stranki pogodnici se zavezujeta, da ne bosta ovirali vzajemnega prometa med Avstrijsko-Ogrskim in Srbijo z nobeno prepovedjo uvoza, izvoza ali prevoza. Izjeme od tega pravila smejo nastopiti samo: a) Pri sedaj veljavnih državnih samotrštvih ali pa pri takih, ki se morda uvedö v bodoče; b) iz ozirov na javno varnost, na zdravstveno policijo gledé ljudi in živali soglasno s pripo-znanimi doličnimi mednarodnimi načeli; c) gledé na vojne potrebščine v izrednih okol-nostih. Pod b) omenjeni pridižek se razteza tudi na tiste naredbe opreznosti, ki se ukrenejo v obrano poljedelstva, da se ne zatrosijo in razširjajo škodljive žuželke in drugi škodljivi organizmi. Člen VII. Vsakovrstno blago, katero prihaja iz ozemelj ene stranke pogodnice ali gre tja, bode vzajemno v ozemljih druge stranke prosto vsake prevoznine in vsakovrstne potrošnine, bodi da prehaja naravnost skozi deželo, bodi da se mora med prevozom razložiti, v skladišče dejati in vnovič naložiti. Člen VIII V tarifi A k pričujoči trgovinski pogodbi našteti zemeljski pridelki in industrijski izdelki Avstrijskega in Ogrskega se bodo v Srbiji ob njih vstopu pripuščali po carinah, ustanovljenih v imenovanitarifi. Z vsemi zemeljskimi pridelki in industrijskimi izdelki Avstrijskega in Ogrskega, enako ali so irnc- U3* novam v tarifi A ali ne, se bode ob uvozu v Srbiji ravnalo po meri največje ugodnosti. V tarifi B k pričujoči trgovinski pogodbi našteti zemeljski pridelki in industrijski izdelki srbski se bodo ob njih uvozu v pogodbeni carinski okoliš obeh držav avstrijsko-ogrske monarhije pripuščali po carinah, ustanovljenih v imenovani tarifi. Z vsemi zemeljskimi pridelki in industrijskimi izdelki Srbije, enako ali so imenovani v tarifi B ali ue, se bode o njih uvozu v pogodbeni carinski okoliš obeh držav avstrijsko-ogrske monarhije ravnalo po meri največje ugodnosti. Od obravnavanja kot obrtni izdelki ozemelj ene stranke pogodnice niso izključeni predmeti, ki so v njenih ozemljih izdelani s podelanjem inozemskih snovi v plemenitvenem prometu. Porazumljenje je o tem, da z ozirom na za-konodajslvo o cukru določila pričujoče pogodbe ne smejo nobene stranke pogodnice ovirati v izpolnjevanju zaveznosti, nastalih ji iz pristopa k bruseljskim cukrskim spisom (aktam). Da se olajša vzajemni promet čez neposrednjo mejo, so se dogovorila tista posebna določila, ki so obsežena v prilogi C pričujoče pogodbe. Člen IX. ♦ Stranki pogodnici se zavezujeta, da bosta ne samo, kar se tiče izmere, zagotavljanja in pobiranja davščin ob uvozu in izvozu, temuč tudi gledé prevoza zemeljskim pridelkom in industrijskim izdelkom ozemelj druge stranke dodeljevali vsako ugodnost, oprostitev ali olajšavo, katero njiju ena kaki tretji državi dodeljuje zdaj ali jo bode dodeljevala v bodoče, tako da se vsaka taka ugodnost ipso facto takoj in brez vsake odmene razteza na zemeljske pridelke in industrijske izdelke druge stranke pogodnice. Člen X. Časno oprostilo od uvoznine in izvoznine se dopušča za nastopne predmete po pogoju, da se v naprej določenem roku povrnejo v deželo in da se istost uvedenih in zopet izvedenih stvari nedvoj-beno- dokaže, namreč : 1. Za blago (izvzemši použitne predmete), katero se iz svobodnega prometa na ozemlju pne stranke pogodnice prinese v ozemlje druge stranke na trg ali semenj, ali na negotovo prodajo zunaj tržnega in semanjega prometa; 2. za predmete, namenjene v popravo tako, da se jim prirodno svojstvo in v trgovini navadno ime bistveno ne izpremeni; 3. za rabljene in oznamenjene vreče, kakor tudi za sode, ki se uvažajo iz ozemlja druge stranke pogodnice, da se napolnjeni ali izpraznjeni zopet izvozijo, ali kateri zopet vstopijo, potem ko so bili napolnjeni, oziroma izpraznjeni izvoženi; vse to po meri določil, uporabnih za najbolj pogodovani narod. Člen XI. Uvoznih in izvoznih carin v neposrednjem prometu prek skupne meje so oproščeni: 1. efekti potovalcev, brodnikov, voznikov in rokodelcev, kakor: perilo, oblačila, potno orodje, delavno orodje in instrumenti za lastno rabo in v množini, okolnostim primerni; 2. vozovi, dvokolnice (tačke), koši, ki se zares rabijo za prevažanje oseb ali blaga, in enake priprave za prenašanje bremen, vprežne in tovorne živali, plovila z rednim inventarjem; 3. ladijin živež (provijant); 4. vzorčne karte in vzorci, ki se ne morejo rabiti za noben drug namen; 5. navadni vnanji, za prevoz blaga navadni ovoji in shranke se ne ocarinjajo posebe, temuč za te omote veljajo dotična določila tare; 6. stranki pogodnici bosta rabljeno hišno orodje in efekte njih, ki se selijo v stanovanje, vštevši rabljene stroje in fabriško orodje, kakor tudi rabljeno orodje in efekte, ki prihajajo kakor dedščina, nadalje balo iu ženitvovanska darila, tudi ne rabljena, ako se uvažajo za osebe, ki se o povodu svoje ženitve ali možitve naseljujejo v njunih ozemljih, proti dovolilu od primera do primera vzajemno oprošče-vali uvoznih in izvoznih davščin. Od te carinske prostosti ostanejo izključeni použitni predmeti, potrošne reči, živina in nepode-lane tkanine, polufahrikati in sirovine. Člen XII. Notranje davščine, katere v ozemlju ene stranke pogodnice, bodi na račun države ali na račun občin ali korporacij, obtežujejo sedaj ali bodo pozneje ob-teževale narejo, pripravo ali porabo kakega izdelka, ne smejo pod nikako pretvezo zadevati izdelkov druge stranke više ali nadležnejše kakor zadevajo enakovrstne izdelke lastnega ozemlja. Izdelki ozemlja ene stranke pogodnice se morejo ob uvozu v ozemlje druge z notranjimi davščinami obremeniti samo tedaj, če se ti izdelki narejajo tudi v ozemlju le-té stranke in jih zadevajo iste notranje davščine. Izdelki, kateri se sicer proizvajajo ali narejajo na Avstrijskem ali Ogrskem, pa ne v Srbiji, se morejo „trošarini“, pobirani na račun države ali občin, izjemoma podvreči samo toliko in tako visoko, kakor so zavezani tej davščini že ob sklepu pričujoče pogodbe. V ostalem iz obeh držav avstrijsko-ogrske monarhije v Srbijo uvažano blago, za katero so se v pogodbenih tarifah za uvoz v Srbijo dogovorile znižbe ali vezi carinskih postavkov, ni v Srbiji zavezano nikakršnim nadaljnjim notranjim davščinam katere koli vrste, naj se pobirajo za račun države ali občin ali pa korporacij. Z ozirom na to, da postavki veljajoče srbske carinske tarife obsegajo tudi do sedaj poleg carin pobirani obrtni davek, se ta davek v bodoče ne bo več pobiral, in to ne v tej ne v drugi obliki od bfciga, ki se iz obeh držav avstrijsko-ogrske monarhije uvaža v Srbijo. Člen XIII. Kakor v obeh državah avstrijsko-ogrske monarhije gledé plačevanja carin in stranskih pristojbin nasproti najbolj pogodovanernu narodu uporabna določila veljajo tudi za srbske zemeljske pridelke in industrijske izdelke, tako se ne bodo tudi v Srbiji avstrijski ali ogrski zemeljski pridelki in industrijski izdelki obremenjali z nobenimi lokalnimi ali drugačnimi carinskimi dokladami nobenimi novimi ali višjimi stranskimi pristojbinami, kakor tistimi, ki veljajo zdaj nasproti najbolj pogodovanernu narodu, te so: 1. nosnina: 20 dinarskih par zq, 100 kilogramov, in samo tam, kjer opravljajo to službo carinski po-stavljenci; 2. dlažbarina: 10 dinarskih par za 100 kilogramov; 3. skladarina: 5 dinarskih par za 100 kilogramov in za 1 dan; ta odredbina se poviša za 10 par od 100 kilogramov in od dne za blago, ki se rado vname ali razpoči. Razumeva se, da se zgorenje postranske pristojbine smejo pobirati samo tedaj in samo v toliko, kadar seje delo, za katero se imajo plačati, opravilo v resnici in po carinskih predpisih ali zakonih. V ostalem ostane dogovorjeno, da se bo vsaka znižba teh dokladnih pristojbin, ki bi se dopustila blagu katere druge države, uporabljala brez odloga tudi o enakovrstnih avstrijskih ali ogrskih zemeljskih pridelkih in industrijskih izdelkih. Člen XIV. Ne krateč posebnih dogovorov o carinskem postopanju v prometu po železnicah, določuje se. da blaga, katero se je v ozemlju ene stranke pogodnice podvrglo carinsko-zavarovalnemu postopku in je iz enakega ali drugega razloga bilo že v drugem ozemlju dejano pod zaporo prostora ali tovora, tedaj, kadar je sploh zadovoljeno zahtevkom prigleda, ne bo treba razkladati in nepokvarjenih pečatov in plomb z drugimi nadomeščati. Sploh naj bodo obličnosti carinskega postopanja uravnane po enakih načelih in naj bodo kar mogoče proste, tudi naj se skrbi za pravilno in hitro odpravo ob uradnih urah, ki naj se določijo v do-voljni meri. Kolikor bodo okolnosti dopuščale, bodo se obojestranski carinski uradi zedinili ali vsaj svoje uradne posle opravljali zdržema in ob istem času, da promet ne bo brez potrebe obtežen. Člen XV. Stranki pogodnici se zavezujeta, da bosta s primernimi sredstvi sodelovali na to, da se tihotapstvo med svojimi ozemlji ubrani in kaznuje, in da bosta v ta namen nadzornim uradnikom druge stranke dodeljevali vso zakonito pomoč, jih podpirali ter jim po finančnih in policijskih uradnikih kakor tudi po krajnih oblastvih sploh vse naznanjali, česar potrebujejo za izvrševanje svojih uradnih poslov. Stranki pogodnici si pridržujeta posebne dogovore o lem. # Člen XVI. Uravnava vzajemne obrane iznajdeb, trgovinskih in fabriških znamk, vzorcev in modelov, imen in firem pripadnikov strank pogodnic se pridržuje posebnim dogovom, ki se sklenejo kar najpreje. Do tega časa, ko se sklenejo taki dogovori, veljajo za vzajemno obrano teh pravic določila v členu XIV trgovinske pogodbe z dne 9. avgusta 1892. 1. Člen XVII. Če nastane med Avstrijsko-Ogrskim in Srbijo navzkrižno mnenje o tolmačenju (razlaganju) ali uporabljanju določil pričujoče pogodbe, nji pridejanih prilog A, B in <7, in pa k nji pripadajočega završil-nega zapisnika, ali o uporabljanju klavzule o največji ugodnosti gledé tega, kako je dejansko ravnati z drugimi veljajočimi pogodbenimi tarifami, naj se na zahtevo ene ali druge stranke reši z razsodbo. Razsodišče se za vsak sporni primer sestavi tako, da postavi vsaka stranka izmed svojih pripadnikov dve sposobni osebi za razsodnika in da obe stranki izvolita pripadnika kake prijateljske države za načelnika. Obe stranki si pridržujeta, da se že naprej in za določeno dobo porazumeta o osebi načelnika, ki ga je imenovati. Ako nanese tako in s pridržkom posebnega porazumljenja bosta stranki pogodnici tudi druga kakor v odstavku 1 oznamenjena navzkrižna mnenja o razlaganju ali uporabljanju pričujoče pogodbe poravnali po razsodišču. Člen XVIII. Pričujoča pogodba se uporablja na vse dežele, ki so sedaj ali bodo v bodoče združene s pogodbeno-carinskim okolišem obeh držav avstrijsko-ogrske monarhije. Člen XIX. Pričujoča pogodba naj zadobi moč tisti dan po izmeni pritrdil, ki naj se zgodi najpozneje 31. dne decembra 1908. 1. in naj ostane v veljavi do 31. dne decembra 1917. 1. Ako ne Avstrijsko-Ogrsko ne Srbija ne izjavi dvanajst mesecev pred 31. dnem decembra 1917.1. svojega namena, da hoče veljavo pogodbe ustaviti tega dne, naj pogodba ostane v veljavi čez 31. dan decembra 1917. 1. dalje, da preteče leto dni od tistega dne, ko jo je odpovedala ena ali druga stranka. Člen XX. Pričujoča pogodba se pritrjuje in potrdilni listini se izmenjata kar najprej moči na Dunaju. Priloga A. (Carine ob uvozu v Srbijo.) Tarifna številka*) N a ziv a 1 o blaga Množinska enota Carinski postavek v dinarjih 6 Slad, izvzemši žgan in zmlet 100 kg 4- — 2G Surogati kave: cikorije, želod, ječmen, slad in drugi surogati kave, v kosih, žgani, tudi zmleti n 12- — 40 Hmelj in hmeljeva moka (lupulin) *» 4- — 50 Konji : 1. temne barve, čez 2 leti stari: a) do 145 centimetrov (palične mere) 1 glava 24- — b) čez 145 centimetrov (palične mere) 2. temne barve, do 2 let stari: n 15 • — a) do 145 centimetrov (palične mere) n n-— b) čez 145 centimetrov (palične mere) n 10 • — 3. svetle barve, brez razločka velikosti in starosti . . . ?» 50- — G5 Med od čebel, sirov: 1. v prirodnem stanu, čist 100 kg 15 • — 2. pomešan z drugimi podobnimi živalskimi primeski . V 15 • — 85 Ribe, sveže V 5- — ex 8G ex 2. Ribe v olju, octu, začimbi in zelenjavi itd. vložene in prosto pripravljene (takozvani ruši), v sodih ali steklenicah v skupni teži najmanj 5 kilogramov . »» 27-50 Opomnja. Tu navedene ribe niso zavezane nadaljnji carinski dokladi. 91 Drva vsake vrste; odpadne trske; mladike, čoki, klade, korenine in drug les, za kurivo uporaben . . . m3 —-G5 Opomnja. Drva vsake vrste niso zavezana državni potrošnini (trošarini). #) Navedene tarifne številke ustrezajo številkam srbske carinske tarife z dne 30./17. marcija 1904. 1. Tarifna številka N a ziv a 1 o blaga Množinska enota Carinski postavek v dinarjih 93 Les za stavbo in za rabo: 1. navaden, trd ali mehek: a) v velikih kosih, drogih za odre, drogih, deblih, čokih, šibah, tudi povezan, s skorjo ali brez skorje m3 4- — b) s sekiro po vseh obmerih obdelan : a) za kubični meter 6- — ß) za metrski stot — 1 ■ 10 c) z žago po vseh obmerih obdelan: a) bruna, železnični pragi, deske (planke) : a) za kubični meter 7-50 ß) za metrski stot — 1 -3G b) deske, stopnice, skobe in latve : a) za kubični meter 9- — ß) za metrski stot — 1-63 2. Drag les, kakor erika-les, kokosov les, cedrov les, les od zelenike, orehovina, mahagoni i. e.: a) neobdelan, samo rezan ali odžagan prosto b) navadno s sekiro obdelan, brez ozira na debelost: a) za kubični meter 3- — ß) za metrski stot — — •50 c) z žago obdelan: a) za kubični meter • .... 3 — ß) za metrski stot — — •50 94 Opomnja k t. št. 93. l’o enakih postavkih se odpravlja tudi impregniran in sploh kemično obdelan stavben los. čoki za leseni tlak, platišča, pesta, prečke voznih ali mlinskih koles, in pa lesovje, kateremu se pozna, da je za take predmete pripravljeno, skodle, ojesa, vesla, zagozde, doge, in pa sploh lesovje, ki se mu pozna, da je namenjeno za napravo sodov (kakor sodova dna itd.), posebe obsekano ali ne obsekano .... 100 kg 2-50 ex 100 4. Kolofonij in smola: a) v kosih ali topljena n 2- — b) v ovojih posamezno 1 kilogram ali manj težka: a) smoleč za gosli n 25- — ß) drug n 8- — Tarifna številka Nazivalo blaga Množinska enota Carinski postavek v dinarjih 103 Moka: 1. iz žita vsake vrste, izvzemši moko iz riža, sočivja in koruna ... 2. iz riža in sočivja 2. korunova moka in moka iz slajenega žita; drugi mlinski izdelki: pšeno (pira), kaša, oluščen oves itd iz žita vsake vrste, koruna, riža in sočivja 1 00 kg » n 6-50 • 10- — 10- — 104 Mastna olja: 1. ogrščino olje in repno olje rt 15 • — 2. olje iz žira, iz maka, solnčnic in turščice n 20 • — 3. olje iz zemeljskega oreška, oliv in sezama in vse zmesi olja za jedila izvzemši take zmesi z oljem iz bombaževega semena rt 18 — 4. olje iz bombaževega semena, čisto in pa zmesi olja iz bombaževega semena z drugimi mastnimi olji . . tt 25- — 5. ricinovo olje rt 15' — 6. laneno olje, konopno olje in pa drugje ne imenovana mastna olja n 8- — 107 Oljeva kislina (olein) n 4- — ex 108 Škrob, vsake vrste . 15 - -- ex 110 Cuker: 1. sirov » 20 — 2. rafiniran ' n 30 • — 3. prašni (farinov) cuker ... rt 30’ — 121 Pivo, vsake vrste, tudi porter: 1. v sodih rt 10- — 2. v steklenicah 20 •- ex 124 Vinske in olove droži, čiste; nastavne droži rt 1 1 • — ex 132 Slaščica, cukrovina, navadni bonboni in drugo navadno blago s cukrovo primesjo, pečeno ali ne; sadje, začimbe, kostanj, orehi, ovočje, semena, poeukrana (kandirana) n 60 • — 133 Fini bonboni (takozvani sviljeni bonboni), napolnjeni z marmelado, čokolado; fondants (t. z. mehki bonboni) s čokolado ali brez nje, marcipan, gelées, pra-linées, južno sadje in druge rastline ali rastlinski deli, olupki in skorje, pocukrani (kandirani) rt 70- — ex 134 3. Blago, celoma ali deloma iz kakaove mase, čokolade ali čokolado nadomestujočih tvarin, tudi s primesmi dišav (začimb) in zdravil, izvzemši drugje posebe imenovano it 70 ■ — (SlovenUah.) 144 Tarifna . Nazivalo blaga Množinska Carinski postavek številka enota v dinarjih ex 136 2. Sirovo maslo, sveže, osoljeno in topljeno .... 100 kg 40- — ex 143 Finejše jestvine : 4. drugje ne posebe imenovana jedila rt 60- — 145 Živila (živež) in uživala v nepredušno zaprtih posodah, izvzemši drugje posebe imenovana It 60 • — 151 Plovec, smirek (likalni kamen), dunajsko apno (apno za poliranje ali snaženje), tripel, karborundum in podobna sredstva za brušenje, poliranje in snaženje: 1. sirova — prosto 2. zmleta in čiščena 100 kg 5' — 3. prirejena za prodajo na drobno n 20 • — 152 Kreda in lojevec: 1. sirova, prirodne barve rt 2- — 2. zmleta ali čiščena, tudi izprana in žgana n 2-50 ex 153 Mavec : 2. žgan, v kosih ali v prah zdrobljen, tudi barvan . . n 1 ■ — 154 Magnezit in dolomit : 1. sirova, tudi žgana, toda ne zmleta prosto 2. zmleta 100 kg 2- — 158 Cement : 1. roman-cement (hidravlično apno) n 1-20 2. portlandski cement rt 2-20 3. troskovni cement, puzzolan-cement in magnezija-cement, mešan cement rt 2-20 ex 169 Oglje: 2. premog in rjavi premog prosto 4. brikete iz premoga vsake vrste, izvzemši brikete iz lesnega oglja 100 kg — ■30 175 Kotran iz premoga in drugih rudninskih tvarin, tudi smola iz njih rt 1 • — 177 Tekoči izdelki destilacije nafte in olj iz premoga in rjavega premoga, kakor: fotogen; olja: solarno olje (olje za svečavo), parafinovo olje, mazalna olja; naftin eter, kakor: gazolin, ligroin, bencin itd.; vse to v sodih ali vozovih šternjakih 100 kg čisto 2-50 Tarifna Nazivalo blaga ■ Množinska Carinski postavek številka enota v dinarjih 178 Naftalin, antracen, fenol (karbolova kislina), anilinovo olje, nitrobencol, piridinove baze in pa druge tvarine -iz premogovega kotrana 100 kg 5 — 180 Vosek: 1. vosek od čebel, tudi z drugimi tvarinami pomešan, pripravljen (beljen, barvan) v tablicah ali v krogle podelan 1) 30- - 2. rastlinski vosek(karnabski, japonski vosek itd ) očiščen in pripravljen, v tablicah ah v krogle podelan . . . n 30 • — 182 Cerezin, očiščen, tudi s parafinom pomešan .... •n 20- - ex 183 1. Stearinova kislina i» 15 ' — Palmitinova kislina in podobne tvarine, tudi čiščen parafin n 20 • — 184 Sveče : 1. lojeve sveče » 25'- 2. voščene in cerezinove sveče • . . . » 55' — 3. sveče iz parafina, stearina, spermaceta itd n 35 ’ - 186 Navadno perilno milo, tudi milo za industrijske namene; trdo ah mehko, v zabojih, sodih itd., v kladah, drogih, pločah itd. tudi stiskano ah oblikano, v kosih, lito ah ne • * 16 • — 187 Druga mila vsake vrste, trda ah mehka, na primer toaletna mila i. e., tudi vonjava; nadalje mila v obliki prahu ah paste; mila s primesmi lepotičnih (kozmetičnih) ah zdravilskih sredstev, takozvana zdravilska mila » 35' — 191 Kolomaz in druga s porabo masti in olj narejena mazila, trda ah tekoča, tudi s primesjo drugih tvarin . . . »> 7-50 192 Voščilo (za črevlje) in snažilna mast za črevlje in parketna tla: 1. črna, navadna, tudi v škatlicah n 10- — 2. drugačna, pripravljena, tudi s porabo voska, cerezina in raznih drugih primesi ; razne masti in preparati za črevlje : a) prirejene za prodajo na drobno n 60- — b) drugače prirejene • » 30- — Tarifna . Množinska Carinski postavek številka enota v dinarjih ex 202 Sol: b) rudninske soli, studenške soli, barski ekstrakii: a) prirodni 100 kg 10- — ß) umetni n 25- — ex 207 Galuni: aluminijev galun, kromov galun, kotlovinski galun in železni galun, tudi galuni s kalijem, natrijem in amonijem; aluminijev sulfat, natrijev aluminat, aluminijev klorid: 1. kristalizovan, natrijev aluminat rl 2-50 ex 212 Natrijeve in kalijeve spojine: 1. soda (natrijev karbonat), sirova in kristalizovana, tudi žgana (kalcinovana) in pepelik (kalijev karbonat) . . n 1 • — 2. natrijev in kalijev bikarbonat n 5’ — 3. kavstična soda, in pa natrijev in kalijev hidrat . . . 4. natrijev sulfat (Glauberjeva sol), natrijev bisulfat, n 2-50 natrijev in kalcijev sulfit, bisulfit in hidrosulfit, natrijev sulfid, natrijev in kalijev silikat (vodno steklo), kalijev sulfat in bisulfat M — • 50 Opomnja ad 4: Sem spada tudi antiklor (podžve- plenokisli natron). ex 214 Žveplena kislina, žvepleni ogljik in žvepleni vodenec: 1. žveplena kislina in njen anhidrid: a) čiščena in koncentrirana (angleška) b) kadeča se (Nordhäuser) žveplena kislina in žve- » 1- — plenokisli anhidrid n 1-50 2. žvepleni ogljik, žvepleni vodenec in žvepleni klor. tetraklorov ogljik — prosto 3. voda ločnica (solitrova kislina) in solna kislina . . 100 kg 1 • — ex 219 Kalcijev karbid » 7-50 221 Mrežice žarnice, žareči predmeti za svečavo, za rabo gotovi, tudi s kolodijem, želatino, klejem, šelakom i. e. napojeni ali v zvezi z navadnimi kovinami ali zlitinami navadnih kovin kos - • 10 ex 223 2. Ocetna kislina: b) čiščena, ki ima nad 80 gramov kisline na liter; ocetna esencija 100 kg 60- — 232 Sladičev sok: a) sirov ali vkuhan, v zabojih ali kladah b) čiščen, tudi s cukrom, medom, janeževim oljem, n 30- — salmijakom ali drugimi okusnimi primesmi ali zdravili pomešan » 70- — Tarifna številka N a ziv a 1 o blaga Množinska enota Carinski postavek v dinarjih 233 Balzami, umetni; ekstrakti, esencije, tinkture in vode ne vonjave, za obrtno in zdravilno rabo (izvzemši ekstrakte barvilnili lesov in čreslovin) : 1. ne z etrom ali vinskim cvetom 100 kg 200- — 2. z etrom ali vinskim cvetom rt 200 • — ex 236 Prirodne barve: 2. rudninske barve: prstene barve vsake vrste, kolonjska, sienska, budim-ska, veronska prst, bolus, umbra; oker in angleška rdečica, tudi iz industrijskih odpadkov; vse te tudi v prah zdrobljene (suhe), kakor testo ali v drugi obliki ! * 3-50 0 pom n j a. Rudninske barve in prstene barve vsake vrste, lepšane z največ 2odstotno primesjo » 10- — 239 Ginko va belina (cinkov oksid); ultramarin, cinkova sivina, cinkolit, litopone » 14' — 240 1. Svinčna belina n 14' — 2. Svinčna rdečica, svinčna rumenica rt 30- — 3. Bronove barve rt 60 ■ — 4. Cinober, bakrene barve in bakroarzenikove barve, berolinska modrina, pariška modrina rt 45- — 241 Kromove, antimonove in kobaltove barve: kromova ru-menina, kromova zelenina, smalti i. dr n 45' — 242 Saje (žužel); trtna črnina: a) v prirodnem stanu, tudi v prah zdrobljena . . . n 3- — b) lepšana z ultramarinom • 7-50 243 Pigmentne barve in barvilni laki (lakove barve), drugje ne imenovane ali vmes obsežene, tudi zmesi iz spojin pigmenta z neorganskimi osnovami (bazami) in solmi (pigmentni laki i. e.) rt 50 — ex 244 Opomnja. 1. Pod pogodbeni carinski postavek št. 243 spadajo tudi take barve pomešane z oljem, glicerinom, oljnim pokostom, klejem, rudninskim oljem in drugimi tvarinami, tako tudi barve z alkoholovim, azetatovim in lakovim pokostom. 2. Barve v pločevinskih pušicah ali drugače prirejene za prodajo na drobno, po 1 kilogram in manj težke, so zavezane dokladni carini 10 dinarjev za metrski stot. Tinta; 1 .• tekoča rt 18’ — Tarifna številka Nazivaloblaga j Množinska enota Carinski postavek v dinarjih 245 Grafit : 1. sirov, tudi žgan, pran ali v prah zdrobljen .... prosto 2. za prodajo na drobno prirejen (na primer v pločali, kroglah, valjih ali kladah) 100 kg 2-50 248 Oljni pokosti, tudi s primesjo sušil (sikativov), zgoščeno laneno olje n 20 • — 249 Pokosti vinskega cveta (raztopine lakov v alkoholu) . . 9 50 • — 250 Lakovi pokosti: laki v terpentinovem, rudninskem ali smolnem olju, pokostu, azetonu, alkalijah ali drugih raztopilih; asfaltov lak, asfalt ali asfaltu podobne mase v rudninskem ali terpentinovem olju, in pa ko-tranova ali premogova smola v lahkih ogljikovodikih raztopljena, kakor bencin, ligroin, fotogen; barvne in voskove raztopine; japonski lak, zapon-lak, sikativi, brunolin 9 50 • — ex 255 Azeton, čiščen in nečiščen 9 10- — 277 Gladke tkanine iz bombaža: 1. tkanine čez 120 gramov na štirjaški meter težke, ki imajo v snutku in votku na 1 štirjaški centimeter: a) do 50 niti n 60 — b) od 50 do 80 niti 9 80’ — c) čez 80 niti 9 100- — 2. tkanine 60 do 120 gramov na štirjaški meter težke, ki imajo v snutku in votku na 1 štirjaški centimeter: a) do 50 niti . •....• n 100- — b) od 50 do 80 niti * 120- — c) čez 80 niti rt 160’ — 3. tkanine do 60 gramov na štirjaški meter težke, ki imajo v snutku in votku na 1 štirjaški centimeter: a) do 50 niti 9 170 — b) od 50 do 80 niti 9 180' — c) čez 80 niti .... • 9 200 — Opomnja. Žepni robci, rute za na glavo, „cacheriez“, foulards, šali, fichus itd. vsake vrste in vsake velikosti: iz bombaža, barvani, potiskani, z apreturo ali brez nje, gladki, križema tkani ali krepani 9 * 120— (z vsemi dokladami vred) Tarifna tevilka N a z iv a1 o blaga Množinska enota Carinski postavek v dinarjih 280 Na stanu delano, pleteno in mrežasto blago iz bombaža: 1. v kosu kot metrsko blago vhajajoč 100 kg 130' — 2. a) nogavice in rokavice, več kot 1 kilogram v ducatu parov težke n 150- — b) nogavice in rokavice do 1 kilograma v ducatu parov težke n 200 • — c) mreže za lase. mreže za pohištvo, ptičje mreže itd., in podobno v gotovih kosih prikrojeno blago . . n 200 • — 3. drugo ne imenovano n 150' — 290 0 pom n ja. Pri ocarinjevanju na stanu delanega, pletenega in mrežastega blaga iz bombaža ima uvoznik pravico, voliti med gori navedenim tarifovanjem in tarifovanjem druge srbske pogodbene tarife. Preje iz konopelj, lanu (konopnih in lanenih vlaken ah tul) in ramie, enostremene: 1. do št. 20 angleško : a) sirove v 30- — b) beljene, barvane, postiskane n 40- — 2. čez št. 20 angleško: a) sirove D 35- — b) beljene, barvane, potiskane n 45- — 291 Preje iz konopelj, lanu (konopnih in lanenih vlaken ali tul) in ramie, na več stremenov: 1. do št. 20 angleško : a) sirove 35- — b) beljene, barvane, potiskane ... • » 45- — 2. čez št. 20 angleško: a) sirove » 40- — b) beljene, barvane, potiskane n 50* — 296 Tkanine iz lanu, ramie, konopelj in drugega prediva št. 288, izvzemši posebe imenovane: 1. grobo platno za zavijanje, ki ima v snutku in votku do 18 niti na 1 štirjaški centimeter: a) iz jute n 12 • — b) drugo n 30 • — 2. tkanine, ki imajo v snutku in votku 18 do 36 niti na 1 štirjaški centimeter n 50-- 3. tkanine, ki imajo v snutku in votku 36 do 60 niti na 1 štirjaški centimeter j» 95- — 4. tkanine, ki imajo v snutku in votku čez 60 niti na 1 štirjaški centimeter 1 » 150- — Tarifna številka Nazivalo blaga Množinska enota Carinski postavek v dinarjih 303 Vrvarsko blago: 1. debele vrvi, konopci, tudi pokoiranani, čez 5 milimetrov v premeru 100 kg 25 — 2. vrvce in motvozi, od 1 do 5 milimetrov v premeru . D 40- — 304 Vedra, mreže, vrvne lestve, podplatje, podproge in gonilni jermeni, uzde. cevi in drugo vrvarsko blago, drugje ne imenovano n 50 • — 306 Prostirače za tla, v kosu (kot metrsko blago) vhajajoč ali prikrojene iz konopnib, lanenih vlaken, iz vlaken od jute, kokosa, ananasa, manila-konopelj itd., tudi mešane z drugim rastlinskim predivom: a) kakor žamet tkane » 50 — b) drugače tkane » 50- — 313 Grebenane preje do vštevši št. 16 po metrskem sistemu: 1. enostremene: a) sirove rt 80 ■ — b) beljene, barvane, potiskane ali drugače opleme-ničene rt 90- — 2. na dva ali več stremenov-. a) sirove rt 90 • — b) beljene, barvane, potiskane ali drugače opleme-ničene n 100 — 318 Debad (grobe odeje) n 50- - 319 Aba in „sukno“ : 1. čez 800 gramov na štirjaški meter težko n 70 • — 2. 800 gramov in manj težko rt 90 — 3 “20 Opomnja. Pod št. 319 spadajo „aba“ m ,sukno“ imenovane volnene tkanine, ki ustrezajo porazumno ustanovljenim kvalitetnim vzorcem. Šajak: 1. čez 800 gramov na štirjaški meter težak n 85’ — 2. 800 gramov in manj težak n 100 — 321 Opomnja. Pod št. 320 spadaju „šajak“ imenovane volnene tkanine, ki ustrezajo porazumno ustanovljenim kvalitetnim vzorcem. Druge volnene tkanine, izvzemši posebe imenovane, na štirjaški meter težke: 1. več kakor 700 gramov rt 125 ' — 2. več kakor 500 do 700 gramov rt 1 50 • — Tarifna številka Nazivalo blaga Množinska j enota 1 Carinski postavek v dinarjih 3. več kakor 300 do 500 gramov 100 kg 175* — 4. 300 gramov in manj rt 200 • — 323 Opomnja. Pri zgolj in poluvolnenih tkaninah ostane vsebina svile do 5 odstotkov vkupne teže brez vpliva. Na stanu delano, pleteno ili mrežasto blago iz volne: 1. v kosu kakor metrsko blago vhajajoč : a) sirovo r) 150 * — b) beljeno, barvano, pestro tkano, potiskano . . . ?» ISO* — « 2. ugotovljeno (nogavice, rokavice, mreže za lase, pohištvene in ptičje mreže in podobno blago .... n 250 • — 3. drugo rt 250 • — 324 Trakovi, volneni n 180' — 325 Prti in šali, volneni, tkani in fasonirani rt 240 • — 326 Tulj, petinet in podobne volnene tkanine rt 330 • — 327 Čipke, volnene n 330 • — 328 Volneno pasarsko blago, gumbarsko blago, tudi s podloženim ali vloženim lesom, kostjo, roženino, kovino itd n 180- — ex 329 Cedilni prti iz volne, kameline dlake in grobe živalske dlake ’ n 20- - 334 Svilene preje za šivanje, vezenje, pletenje, za mreže in pozamente, prirejene za posamezno prodajo: 1. sirove rt 400 • — 2. prekuhane, beljene, barvane, potiskane n 500 • — ex 335 Goste tkanine iz svile: 1. zgolj svilene n 1300 — 339 Na stanu delano, pleteno in mrežasto blago: 1. v kosu kakor metrsko blago vhajajoč: n) zgolj svileno rt 1400'— b) polusvileno rt 600 • — 2. ugotovljeno (kakor nogavice, rokavice, mreže za lase in podobne reči): a) zgolj svileno n 1600•— b) polusvileno rt 700 • — 341 Trakovi: 1. zgolj svileni n 1100•— (Slovenlsch.) 145 Tarifna številka Nazivalo blaga Množinska enota Carinski postavek v dinarjih • 2. polusvileni : a) ripsasti trakovi, do 6. centimetrov široki za klobu-čarstvo 100 kg 400 • — b) drugi » 600 ‘ — 345 Tkanine, premazane ali napojene z voskom, smoljo (smolcem), oljem, pokostom, katranom in podobnimi tvarinami ali kemično nepremočne narejene: 1. grobo voščeno platno, nepotiskano; z asfaltom pomazane tkanine J» 25- — 2. pogrinjala za vozove in druge odeje iz grobih tkanin, kemično pripravljene ali z oljem, katranom ali z mastnimi sestavami namazane in napojene, tudi z obroči, jermeni, zaponami itd. prirejene J) 45- — 350 Voščeno platno in sploh premazane tkanine (vštevši voščeni muselin in vošteni tafet), drugje ne imenovano in ne vmes obseženo: 1. v kosih kot metrsko blago vhajajoč » 60 • — 2. prikrojeno » 80 • — 352 Platno za knjigovezce It 60 • — 353 Klobučina in nešivano blago iz nje, tudi s smolcem ali katranom napojeno: 1. iz grobe živalske dlake, tudi v zvezi z rastlinskimi predivi n 35' — 2. iz volne, tudi v zvezi z drugimi rastlinskimi ali živalskimi predivi n 110* — 351 Obuvalo iz klobučine, tudi šivano, podplati iz klobučine n 150 • — 355 Drugo blago iz klobučine (izvzemši klobuke) . . . . n 150 - — ex 357 Mreže za lase, svitki za lase, kolesca za lase, iz človeških las n 500 • — Vezi za brke vsake vrste - 300 • — 360 Ovratniki, manšete, plastrons: 1. iz bombaža: a) beli n 140 — b) drugi it 170- — 2. iz lanu vsake vrste it 200 ■ — Opom n j a. Posamezni nakitni efekti, pri perilih za gospe te vrste, kakor na primer zvezde, cvetice, ajour-šivi i. e. se v nemar puščaju pri ocarinjevanju. Tarifna številka Nazivalo blaga Množinska enota Carinski postavek v dinarjih 361 Obleke, perilo, lišpovina in drugačni šivani predmeti se odpravljajo — kolikor tarifa ne obseza posebnih določil — po osnovni tvarini, katere je največ na lice, s pribitkom 70 odstotkov po tačasnem najnižjem postavku za ocarinjevanje merodajne tvarine. Ta pribitek se zviša na 100 odstotkov, ako je tkanina, ki bodi ocarinjevanju za podlago, iz svile ali polusvile. Op oni n j a. Samo prikrojeno perilo in konfekcijske predmete je ocarinjati po kakovosti tkanine. Nakitna peresa, pripravljena, vsake vrste; glave, deli ptičev in celo ptičje perje, za nakit pripravljeno . . 1 kg 30 • — 363 Moški klobuki: 1. iz svilenih prej, tudi garnirani Kos 2-50 2. iz drugih prej, tudi s kavčukom prevlečeni, tudi lakirani : a) garnirani rt 1-20 b) ne garnirani n — •60 364 Moški klobuki iz klobučine: a) garnirani rt 1 •— b) ne garnirani rt — •60 365 Ženski klobuki iz klobučine vsake vrste: a) garnirani rt 1 • — b) ne garnirani rt — •60 369 Fesi s čopi ali brez čopov rt — • 15 370 Umetalne cvetice in deli takih cvetic, listi, popki, cvetovi, stebla, mladike, plodovi; celoma ali deloma iz tkanega in na stanu delanega blaga, tudi v zvezi z drugimi tvarinami: a) nagrobni venci 100 kg 200 •— b) drugi n 600 • — 371 Dežniki in solnčniki: 1. brez okrasa iz dragih kovin : a) s prevlakami iz zgolj ali poiusvilenih tkanin: a) s nakilom iz čipek, trakov, vezenin Kos 2- - ß) brez takega nakita rt 1-50 Tarifna številka Nazivalo blaga Množinska enota Carinski postavek v dinarjih b) s prevlakami iz drugih tkanin : a) z nakitom iz eipek, trakov, vezenin ß) brez takega nakita............. Kos — •80 V — •60 ex 372 2. z okraski iz dragih kovin: a) iz zlata ........... b) iz srebra .... Obuvalo iz tkanin ali klobučine, tudi s podplati iz drugih tvarin : 1. zgolj ali deloma iz svile ali takega žameta .... 100 kg 6 4 230' — 2. drugo 170 — 3. iz nepremočnih tkanin (izvzemši s kavčukom napojene ali prevlečene tkanine)....................... Opomnja. Vezeno obuvalo je zavezano pribitku 10 odstotkov. HO- — Obče opomnje k V. tarifnemu oddelku. 1. Kolikor tarifa nima posebnih določil, je pri ocarinje vanju apretiranih tkanin v podlago jemati carinski postavek za sirovo tkanino. Za apretiranje tkanin je plačevati enoten pribitek 15 odstotkov k ta čas najnižjemu carinskemu postavku za dotično sirovo tkanino, enako ali se je uvažana tkanina enkrat ali večkrat oplemenitila. Z;t oplemenitev se smatra: luženje, polovično ali popolno beljenje, mercerizovanje ali nitrovanje, barvanje, pestro tkanje, stiskanje ali potiskovanje prediv. 2. S cveticami, viticami, podobami (figurami), arabeskami in podobnimi okraski desinirano tkane tvarine plačujejo razen v točki 1. oznamenjenega pribitka še 10 odstotkov nadaljnjega pribitka ta čas najnižjega carinskegapostavka za sirovo tkanino. 3. Z vezenini podobnimi dessins po broširanju ali lansi-ranju opremljene tkanine in pa tkanine z gazovezjem (s stoječo in sukano nitjo) plačujejo razen eventualnega carinskega pribitka po opomnji 1. nadaljnji pribitek 1* odstotkov ta čas najnižjega carinskega postavka za sirovo tkanino. Take tkanine pa z dessins, previdenimj v točki 2., je,- če so ti dessins samo in edino napravljeni z broširanjem ali lansiranjem niso zavezane v opomnji 2. omenjenemu posebnemu pribitku. 4. Preje, tkanine, vezenine in pozamenterije, narejene iz več predivnih tvarin, izvzemši svilo, se ocarinjujejo — kolikor ni nič drugega ukrenjenega — po tisti snovi, ki je zavezana višjemu carinskemu postavku. Primesi, katere ne prèsezajo 10 odstotkov vkupne teže, so brez vpliva na ocarinjevanje. 6. Tkanine in drugo tekstilno blago v zvezi z nitimi iz navadne, ne pozlačene ne posrebrene kovine, so zavezano carinskemu pribitku 5 odstotkov. 7. Tkanine in drugo tekstilno blago v zvezi z nitimi iz navadne, toda pozlačene ali posrebrene kovine se ocarinjujejo s pribitkom 12 odstotkov; če so pa niti iz zlata ali srebra, s pribitkom 25 odstotkov, in to ta čas najnižjega carinskega postavka za sirovo tkanino. Tarifna številka i v a I o blago 8. Prejno blago in klobučine, ki so opremljene samo s prostimi robovi, s posameznimi šivi in z navadnimi pridevki, se ne ocarinjujejo kakor šivano blago, temuo nalaga se jim samo carinski pribitek 10 odstotkov k ta čas najnižjemu carinskemu postavku za prejno blago ali klobučino; tako mrežasto blago se obravnava kakor rezano ali šivano na stanu delano blago. Kolikorniso ukrenjene izjeme, se prikrojeno ali razrezano prejno blago brez šivanja ocarinjuje kakor v kosu kot metrsko blago vhajajoče prejno blago, toda s pribitkom 5 odstotkov. Množinska Carinski postavek enota v dinarjih 374 9. Obleke, perilo, lišpovina in drugi šivani predmeti, pri katerih je osnovna tvarina, ki jo je ocariniti (in katere je največ), v zvezi s kovinskimi nitimi, so zavezani v točkah 6, oziroma 7 oznamenjenim pribitkom. Tkanine v zvezi s kovinskimi nitimi, pri katerih so se le-té porabile za desiniranje ali broširanje v zmislu toček 2 in 3, plačujejo samo v točkah 6, 7 in 9 ustanovljene pribitke, ne pa tudi še pribitkov toček 2 in 3. 12. Podlaka, gumbi, pozamenti, trakovi, obšivi, obrobki, vezeni deli itd. se puščajo v nemar ob ocarinjevanju. Tako tudi se za tarifovanje puščajo v nemar pri rutah, šalili itd. iz tekstilnih tvarin vsake vrste tkaninske franže, tudi če so vezane, toda ne šivane. 14. Ako je po narcdbah tarife za ocarinjevanje predivnih tvarin vračunjati težo tkanine, se jemlje pri luženem, polube-ljenem, beljenem, mercerizovanem ali nilrovanem blagu ta-časna teža tkanine na štirjaški meter pošiljatve ocarinjenju v podlago, dočim se pri barvanih in potiskanih tvarinah ocarinjuje teža tkanine na štirjaški meter, odbivši 8 odstotkov te teže. Ako bi ta odbitek teže za 8 odstotkov imel za posledico, da bi se blago uvrstilo pod višji carinski postavek, tedaj je resnično težo tkanine, odbivši 10 odstotkov te teže, vzeti za . podlago ocarinjevanju. Uvozniku je na voljo dano, da prinese štirjaški decimeter sirove tkanine enake vrste in tako povzroči izmero carine za dotično apretirano tkanino. Usnje vsake vrste, tudi nadalje prirejeno, pomaščeno, barvano, itd. : 1. usnje za podplate.................................. 2. usnje za notranje podplate in odpadki od usnja vsake vrste......................................... 3. uglajeno usnje: ■ a) belo ali rumeno.................................. b) črno............................................. 4. juftovina, povoščeno usnje, safian, chagrin, chevreau in drugo usnje (izvzemši posebe imenovano), tudi lakirano : a) v kosu čez 3 kilograme težko..................... 100 k(/ Ti TJ rt 66- — 30- — To- — 70 ■ — 80 • — b) v kosu od 1 do 3 kilograme težko 100- — c) v kosu manj kot 1 kilogram težko.............. 120 ■ — Tarifna številka Nazivalo blaga Množinska enota Carinski postavek v dinarjih 378 Usnje za rokavice vsake vrste, tudi usnje za rokavice prikrojeno 100 kg 300 • — ex 379 Obuvalo iz sirovega ali strojenega m nadalje prirejenega usnja tudi iz dlakastih kož : 2. drugo obuvalo, izvzemši škornje in čižme, tudi v zvezi z drugimi tvarinami rt 270 • — 3. škornji in čižmi iz vsakovrstnega usnja ..... n 270 • — 380 Rokavice iz usnja, tudi v zvezi s pfedivnimi tvarinami: 1. nepodvlečene rt 900 • — 2. podvlečene rt 300 • — 382 Palice, jahaški biči in podobni predmeti iz usnja iz živalskih kit, tudi v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor potem ne spadajo pod višje carinske postavke, tudi lakirani n 200 • — 383 Sedlarsko in jermenarsko blago, v zvezi z drugimi tvarinami : 1. v zvezi z lesom, z železom in jeklom, neponikljano, in ne z drugimi kovinami, oziroma njih zlitinami prevlečeno n 140' — 2. v zvezi z medno pločevino ali drugimi navadnimi kovinami, tudi s ponikljanim železom in jeklom ali z drugimi kovinami ali njih zlitinami prevlečeno rt 200 • — 3. v zvezi s srebrom, s srebrom platiranimi, posrebre-nimi ali pozlačenimi deli rt 350 • — 384 Torbarsko blago iz usnja, povoščenega platna ali premazanih in napojenih tkanin: 1. v kosu čez 1 kilogram težko : a) v zvezi z železom, jeklom, ne ponikljano ali z drugimi kovinami, oziroma njih zlitinami prevlečeno, tudi v zvezi z drugimi navadnimi in finimi tvarinami rt 150- — b) v zvezi z drugimi kovinami, tudi s ponikljanim ali z drugimi kovinami in njih zlitinami prevlečenim železom in jeklom, tudi v zvezi z drugimi navadnimi in finimi tvarinami n 200 • — c) v zvezi z najfinejšimi tvarinami rt 300 • — 2. v kosu 1 kilogram ali manj težko : a) \ zvezi z železom in jeklom, ne ponikljano ali z drugimi kovinami, oziroma njih zlitinami prevlečeno, tudi v zvezi z drugimi navadnimi in finimi tvarinami rt v 200 • — Tarifna številka N a ziv a 1 o blaga Množinska . enota Carinski postavek v dinarjih b) v zvezi z drugimi kovinami, tudi s ponikljanim ali z drugimi kovinami in njih zlitinami prevlečenim železom in jeklom, tudi v zvezi z drugimi navadnimi in finimi tvarinami 100 kg 250 • — c) v zvezi z najfinejšimi tvarinami 9 400 • — 385 Opomnja. Mošnje za denar iz cviliha z locnji iz nepo-nikljanega železa spadajo pod carinski postavek t. št. 384, 1, a. Usnjevo blago, ne drugje imenovano ali ne vmes obseženo, tudi v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor po tem ne spada pod višje carinske postavke: 1. zgolj iz usnja ali iz usnja v zvezi z navadnimi in finimi tvarinami 9 245- — 2. v zvezi z najfinejšimi tvarinami i. . . 9 350 • — 3. v zvezi z dragimi kovinami : a) z zlatom 9 600 • — b) s srebrom •n 450* — 388 Opomnja. Sem spadajo tudi pasi za gospe, kirurgične bandaže in obleke iz usnja. Krznarsko blago : 1. iz navadnih kož • 9 300 • — 2. iz finih kož n 900 • — 394 Cevi, jermeni, obroči iz kavčuka za kolesa; branila (omotači) za cevi ali obroče, namenjene za kolesa; proge iz kavčuka ali gutaperče, tudi tkanine s kavčukom ali gutaperčo napojene ali prevlečene, s podlagami ali vložki iz kavčuka in gutaperče ali z vložki iz tkanin, tudi v zvezi z navadnimi kovinami ali njih zlitinami » 120- - 395 Blago za obuvalo iz kavčuka, ludi v zvezi s predivi in drugimi tvarinami 9 140- — 397 Tkanine, blago iz klobučine in na stanu delano blago, s kavčukom ali gutaperčo premazano ali napojeno ali z vložki iz kavčuka ali gutaperče: 1. svileno in polusvileno 9 300' — 2. iz drugih prediv 9 130' — Tarifna številka Nazivalo blaga Množinska enota Carinski postavek v dinarjih 398 Drugje ne imenovano blago iz mehkega (tudi vulkanizi-ranega) kaučuka ali z njim celoma ali deloma prevlečeno, premazano ali napojeno: 1. samo iz kavčuka ali v zvezi z navadnimi in finimi tvarinami 100 kg 150- — 2. v zvezi z najfinejšimi tvarinami 71 300 • — 3. v zvezi z dragimi kovinami : a) z zlatom V 700 • — b) s srebrom n 450 • - 3^9 Prožne tkanine, na stanu delano ali pasarsko blago, ako je porabljeno predivo: 1. iz svile ali polusvile n 220- — 2. iz drugih prediv : a) elastike za obuvalo n 120- — b) druge n 170' — 402 Cevi iz trdega kavčuka n 120 • — 403 Blago iz trdega kavčuka in gutaperče: a) gumbi (izvzemši ne za prišitje namenjene nakitne gumbe) 1 * 14-0 • — b) drugo tudi v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami ji 180-—■ 405 Pogrinjala za pode : 1. rogožine in podobni izdelki iz trstja (sitja) in slame, sirova, barvana tudi premazana n 14’ — 2. druga pogrinjala in podobni izdelki iz rastlinskih tvarin izvzemši trstje (sitje) in slamo, sirova, barvana, premazana, tudi s podlagami iz klobučine ali tkanin n 22- — 406 Košarsko blago in pletenine, oboje navadno in grobo, za omotavanje in za prenos blaga ali za vozove pripravno, iz nelupljenih ali lupljenih šib ali iz trsâk, tudi v zvezi z navadnimi tvarinami: 1. nebeljeno, nebarvano, ne premazano J! 10- — 2. beljeno, barvano, premazano (tudi pokoščeno) . . n 20' — 407 Košarsko blago in pletenine iz poljubnih rastlinskih pletiv, izvzemši sparterijo, oboje tudi beljeno, barvano, pokoščeno ali v zvezi z drugimi navadnimi tvarinami, izvzemši preje iti tkanine; 1. v kosu čez 1 kilogram težko n 25- — Tarifna številka N a z i v a 1 o blaga Množinska enota Carinski postavek v dinarjih 2. v kosu od 500 gramov do 1 kilograma težko . . . 100 kg 30 • — 3. v kosu manj kot 500 gramov težko n 40- — 408 Opomnja 1. Tolkači za pohištvo so zavezani postavku t. št. 407, št. 1. 2. Podlage pri takšnem blagu iz grobejših konopnih in podobnih tkanin naj se ne smatrajo za spojine s prejami in tkaninami. Košarsko blago in pletenine, izvzemši sparterijo, polirano, lakirano, bronsirano, pozlačeno in posrebreno, tudi v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor po tem ne spada pod višje carinske postavke » 90 • — 412 Ščetarsko blago in metle : 1. v zvezi z nelakiranim in nepoliranim lesom, z železom ali trstjem: a) iz rastlinskih tvarin ali rastlinsko vlakno nadome-stujočih in podobnih tvarin rt 35 — b) iz živalskih ščetin in ščetine nadomestujočih tvarin, iz barvanega perja, tudi iz mešanih (rastlinskih in živalskih) tvarin i> 90-— 2. v zvezi z lakiranim in poliranim lesom, tudi z železom ali trstjem: a) iz rastlinskih tvarin ali rastlinsko vlakno nadomestujočih in podobnih tvarin n 70’ — b) iz živalskih ščetin in ščetine nadomestujočih tvarin, iz barvanega perja, tudi iz mešanih (rastlinskih in živalskih) tvarin n 140* — ex 413 Opomnja. Metle iz brezovega dračja in druzega dračja, tudi v zvezi z lesenimi ročaji so zavezane carinskemu postavku za 10 dinarjev od 100 kilogramov. Fine ščeti (krtače) in metle: 1. v zvezi z drugimi, ne pod št. 412 imenovanimi navadnimi tvarinami n 200 • — 2. v zvezi s finimi tvarinami i» 300 •- ex 415 2. a) Gumbi iz biserne matice (izvzemši nakitne gumbe, ki niso namenjeni za prišitje) 1 kg 2-50 ex 419 1. c) Roženi gumbi (izvzemši nakitne gumbe, ki niso namenjeni za prišitje) 100 kg 125' — 424 Deli poda iz paličic in plošic (parketnega poda): 1. nelakirani, nefurnirani, brez vtisnjenih dessins, brez vloženega dela n 8- — (Slovenisch.j 146 Tarifna številka • Nazivalo blaga Množinska enota Carinski postavek v dinarjih 2. lakirani, furnirani, brez vtisnjenih dessins, brez vloženega dela 100 kg 17" — 3. z vtisnjenimi dessins ali z vloženim delom (intarzirani) n 30- — 425 Zobotrebci, leseni klinčki in lesena žica n 12 • — 426 Palice iz lesa: 1. navadne, sirove, nekoliko obdelane (zakrivljene, prirezane, o*blikane), z lesenimi ali trstenimi ročaji . . ji 10- — 2. navadne, namazane, pokoščene, lakirane ali polirane, tudi v zvezi z navadnimi tvarinami n 35- — 3. fine in rezljane, z okrasi, v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor po tem ne spadajo med blago iz črev ali pod višje tarifne postavke: a) v zvezi z navadnimi in finimi tvarinami .... n 75- — b) v zvezi z najfinejšimi tvarinami n 300 • — c) v zvezi z dragimi kovinami; a) z zlatom n 550 • — ß) s srebrom v 400 — 427 Tesarska dela za stavbne namene: a) sirova n 8- — b) namazana, pokoščena, lakirana n 12 • — 428 Sodarsko blago: 1. sodi in bednji, kakor tudi strugan in popolnoma obdelan les za sode (doge): a) sirovi sodi z lesenimi obroči, tudi razloženi . . . 4 « 9 • — b) sodi, namazani, pokoščeni ali drugače obdelani, tudi s kovinskimi obroči, tudi razloženi .... 7) 11 • — 2. Čebri, brente i. e. sestavljeni ali razloženi,'namazani, pokoščeni, v zvezi ali ne z drugimi tvarinami . . . n 11 • — 429 Kolarsko blago, kakor so: osi, platišča, prečke, pesta, kolesa in druge potrebščine za kola in sani: 1. sirovo n 10- — 2. namazano, lakirano, z jeklom ali železom okovano n 15 • — 430 Cevke, vretena, tkalčja vratila, brda in zobci za brda, snovalnice, tudi okovane: 1. ne polirane n 10-- 2. polirane ali drugače obdelane ji 20 • — Tarifna številka Nazivalo blaga Množinska enota Carinski postavek v dinarjih 431 Lesene letve za pohištvo in okvire, tudi z maso pre- 1 vlečene : 1. brez inkrustacije, brez vtisnjenih dessins in okrasov: a) sirove 100 kg 20 • — b) navadno namazane, pokoščene, polirane, furnirane It 35 — c) fino namazane, bronovane, pozlačene, posrebrene n ' 50 •- 2. z inkrustacijo, z vtisnjenimi dessins, finimi lesokipar-skimi deli in okraski: a) sirove it 25- — b) navadno namazane, pokoščene, polirane, furnirane it 40- - c) fino namazane, bronovane, pozlačene, posrebrene n 65’ — 432 Opomnja. Iz takih letev izdelani okvirji so zavezani ŽOodstotnenm pribitku. Okenske opažbe, okna, vrata, stopnice in njih deli: a) sirove » 8-— • b) strojene, lakirane, navadno ali fino namazane . . it 12 • — 433 » Lesenina, drugje ne posebe imenovana, skoblana, gladka ali profilirana, grobo strugana ali grobo rezljana, tudi sklejena, sklepana ali kako drugače spojena: 1. iz mehkega lesa ali s trdim lesom furnirana : a) sirova, brez zveze z drugimi tvarinami .... rt 15- - b) sirova, v zvezi z železom in drugimi navadnimi kovinami rt 20 • — c) strojena, namazana, lakirana, pokoščena, polirana, tudi v zvezi z drugimi navadnimi tvarinami in z usnjem n 25- — 2. iz trdega lesa, tudi furnirana s takim lesom: a) sirova, brez zveze z drugimi tvarinami .... 20 • — b) sirova, v zvezi z železom in drugimi navadnimi kovinami n 25‘ — c) strojena, namazana, lakirana, pokoščena, polirana, tudi v zvezi z drugimi navadnimi tvarinami in z usnjem n 30 • — 3. iz finega, dragega lesa, tudi furnirana s takim lesom: a) sirova, brez zveze z drugimi tvarinami ali pa samo z železom in drugimi navadnimi kovinami . . . rt 40 • — b) strojena, namazana, pokoščena, lakirana, polirana, tudi v zvezi z drugimi tvarinami in z usnjem . . n 60 • — Tarifna številka Nazivalo blaga Množinska enota Carinski postavek v dinarjih 434 Fina lesenina, tudi v zvezi z navadnimi in finimi tvarinami, kolikor po tem ne spada pod višje carinske postavke (izvzemši oblazinjeno in prevlečeno pohištvo) : 1. fino strugana, posneme finih, s stiskanjem, žganjem in z dolbilom narejenih rezbarskih izdelkov (okrasov) v zvezi z usnjem ali navadnimi tvarinami .... 100 kg 30- — 2. s finim rezbarskim ali kiparskim delom ; fino namazana, pobronana, pozlačena in posrebrena lesenina (izvzemši lesene letve in okvire) n 60- — 3. lesenina z vloženim delom (boule, intarzije, lesena mozaika) n 120 • — Opomnja. Pohištvo iz zakrivljenega lesa tudi v zvezi z nezakrivljenim lesom, ki je lahko tudi furniran, ali pa v zvezi s pletenino iz slame, stolne trstovine i. e., s struganimi, preluknjanimi deli ali s stisnjenimi, vžganimi, jedkanimi ali z dolbilom narajenimi okrasi n 25' — Kopita iz lesa, tudi svetljena (pokošfiena, polirana) . . 7) 25' — 435 Oblazinjeno pohištvo brez razločka in deli takega pohištva: 1. brez prevlake 7) 40- 2. s prevlako a) iz svile ali polusvile, iz čipek, vezenin, žameta, pliša ali žametu in plišu podobnih tkanin; iz usnja n 80 • — b) iz drugih tvarin n 60 ■ — ex 443 Palice iz trstike : 1. navadno obdelane, tudi z ročaji iz trstike ali lesa, sirove 71 65- — 2. navadne, lakirane, polirane, namazane, z ročaji iz navadnih tvarin JI 90- — 3. fine in rezljane, z okrasi, tudi v zvezi z drugimi tvarinami : a) samo iz trstike ali v zvezi z navadnimi tvarinami . n 130 • — b) v zvezi s finimi tvarinami n 240 • — 448 Sklejen papir, lepenka, karton-papir tudi iz več papirnih plasti narejen, tudi v masi ali dodatno barvan: 1. grob, na obeh straneh hrapov, s kotranom, asfaltom, grafitom, pokostom i. e. prevlečen 71 3 50 2. svetla in usnjasta lepenka n 20- — Tarifna številka N a z iv a 1 o blaga Množinska enota Carinski postavek v dinarjih 3. belo ali barvno mazana, z belim ali barvnim papirjem prevlečena 100 kg 14 • — 4. lakirana, pobronana, z vdolbenimi, vtisnjenimi ali drugače napravljenimi vzorci, fotografski in slikarski kartoni (bristolski kartoni) >1 30’ — 449 Oponmja 1. Po št. 448. št. 1, je odpravljati tudi parjeno lesno lepenko, strešno in slamno lepenko vsake vrste. 2. S prikrojenjem ali izštancanjem v porabno obliko spravljeni kartoni (lepenke) spadajo po svoji kakovosti pod št. 1 do 4 s pribitkom 10 odstotkov. Pivni papir in pivni karton, tudi predejalni papir: 1. navadni (grobi), nebarvan n 5' — 1. fini, barvan, tudi z dessins v 15- — 450 Pakovalni papir, tudi potiskan : 1. hrapav, nebarvan n 5- — 2. hrapav, barvan » 6- — 3. drugačen n 7- — 451 Opomnja. Pod postavek 1 in 2 spada tudi strojno-glajeni pakovalni papir. Papir za tiskanje, risanje, pisanje, za račune, tudi poštni papir, enobarven ali večbarven, satiniran ali ne satiniran: 1. tiskarski papir n 11 • — 2 risalni papir n 25- — 3. ves drugi papir, izvzemši rastrirani v 14- — 4. rastrirani y> 30- — 452 Papir, s stiskanjem ali tiskom desiniran (z barvami vzor-čan), šagriniran, marmoriran, gofriran (skladančan). pii-siran, gumirau, s kavčukom ali gutaperčo prevlečen . » 35- — 453 Svilni papir, bel ali barven n 27-50 456 Pozlačen in posrebren papir in karton-papir, papir in karton-papir z zlatimi in srebrnimi okrasi (vzorci), pobronan papir; papir z drugimi kovinskimi pre-vlakami, preluknjan, s preluknjanjem okrašen ali per-foriran papir, čipkast papir n 60 • — 457 Papir s tiskanimi črtami za račune, kakor sploh tiskani obrazci, formulari i. e n 25-- Opomnja. Pod srbski tiskovinski monopol spadajo samo in edino formulaciji za uradne tiskovine za rabo oblastev in šol v Srbiji. Šolski zvezki in druge šolske potrebščine ne spadajo pod monopol. Tarifna številka Nazivalo blaga Množinska enota Carinski postavek v dinarjih 458 Papir s črtami za narejanje vzorcev, papir za vezenine (stramin iz papirja), tiskane predloge za risanje po njih; etikete, da se prilepijo, nataknejo ali položč na blago ali na blagovne ovoje ; naznanilne ploče ; listki z natiskanimi priporočili (hvalisanjem) in adrese; lepaki ; vse te papirne vrste iz vsakovrstnega papirja izvzemši spadajoči pod št. 456, tudi barvne, toda brez pozlačevanja in posrebrovanja; vizitnice potiskane ali nepotiskane 100 kg 40- — 459 Papir za pisma in poštne dopisnice, tudi pisemski zavoji s črtami, monogrami, emblemi ali arabeskami, z natiskom ali stiskanjem okrašeni; papir z ilustracijami, fotografijami in drugimi podobami; s stiskanimi pri-rodnimi cveticami, tudi z okrasi in vzorci, barvni, v zlatu, srebru, bronu ali podobnih tvarinah; papir z natiskanimi enobarvnimi ali večbarvnimi podobami (papir s podobami) ; papir z ročnimi slikarijami ; snemalne podobe; poštne znamke, tudi rabljene, izštan-cane podobe n 75‘ — 461 Papirne tapete: a) navadne * 40 •- b) pozlačene, posrebrene, pobranane, marmori-rane itd ' ji 60 • — 462 Karte za igro vsake velikosti in oblike * 100- — ex 465 Fotografični papir: 2. svetločuten !» 150- 466 Parafinjen. oljnat, povoščen, glicerinjen papir, pergament in pergamin papir; tudi njih posneme ; kemično prirejen papir; sinji papir (anilin- in ultramarinpapir) ; pomaščen indigopapir; razkuževalni papir; papir zoper znoj, muhe in molje; reagenspapir (lakmus- kurkuma-papir), kakor tudi drug kemični papir n * 45- — 467 Vreče, kuverti, zavitki (škrniclji) in enako, nepotiskano: 1. brez zveze z drugimi tvarinami: a) iz pakovalnega papirja n 7-50 b) drugo , , 20-- 2. v zvezi z drugimi tvarinami (platnom, želatino, sta-niolom, kovinskim papirjem in podobnimi tvarinami) !> 27- — Opomnja. Potiskani kuverti, vreče itd. plačujejo carinski pribitek 20 odstotkov. Tarifna številka Nazi vato blaga . Množinska enota j Carinski postavek v dinarjih 469 Papir za pisma, poštne dopisnice, pisemski listki in kuverti (izvzemši tiste, ki spadajo pod štev. 459 in 467), v škatlicah in drugih ovojih iz lesa, papirja in kartona: 1. brez zveze z drugimi tvarinami 100 kg 35- — 2. v zvezi z usnjem in prejnimi tvarinami . 75' — 3. v zvezi z drugimi tvarinami ” 60 • — 470 Trgovske knjige, beležnice, platnice, mape, škalle in etuis, nagizdne klade, stenski in drugi koledarji (izvzemši koledarje literarne vsebine), v zvezi z navadnimi in finimi tvarinami n 45 • — 471 Blago iz papirja, kartona, lesne mase, papiermaché, kolikor ne spada pod pravkar navedene številke: • 1. brez zveze z drugimi tvarinami ali pa samo v zvezi z navadnimi in finimi tvarinami, kakor so: a) cvetice, popki, listje, stebla in plodovi .... n 120 • — b) drugo blago, tudi s kovinsko prevlako, stiskano ali drugače posebe oblikano; lakirano, s pokostom premazano. barvano, bronovano; svetilnični senčniki, lampioni, kakor tudi drugo fino blago in lišpovina n 140' — 2. v zvezi z najfinejšimi tvarinami n 275 • — 47G Slike na platnu, lesu, navadnih kovinah ali njih zlitinah, papirju ali kamenu; izvirne risbe; to blago tudi na lepenki ali tkaninah, tudi mehko vezano ali broširano » 130 • — 481 Kamene ploče (izvzemši ploče iz skriljevca, tinjca in litografijskc kamene) do 16 centimetrov debele: 1. nebrušene. žagane ali kako drugače ločene, ne sko-blane, ne otolčene, nepološčene, nebarvane . . . n 2- — 2. skoblane, otolčene, polirane, brušene, pološčene. barvane 4 ■ 50 483 Kamenarski izdelki in drugo ne imenovano blago, ne-lirušeno. neskoblano, nepolirano, nepološčeno. ne-barvano, v zvezi z nelakiranim lesom ali železom: j ! 1. ne profilirano, neokrašeuo (brez ornamentov), tudi ne strugano ri 3* — 1 . Tarifna ! številka Nazivalo blaga Množinska enota Carinski postavek v dinarjih 2. celoma ali deloma profilirano, tudi okrašeno (z ornamenti) : a) iz alabastra, mramorja in serpentina 100 kg 5- — b) iz granita, porfirja, sienita in podobnih kamenov; iz apnenca, ki se dâ polirati n 5' — c) iz drugih kamenov n 3- — 484 Kamenarski izdelki in drugo ne imenovano blago, brušeno, skoblano, otolčeno, pozlačeno, polirano, profilirano, ornamentirano, v zvezi z lakiranim lesom ali železom : 1. iz mramorja, alabastra in serpentina ....... v 7- — 2. iz granita, porfirja, sienita in podobnih kamenov; iz apnenca, ki se da polirati n 7- — 3. iz drugih kamenov T) 6- — 485 Kiparski izdelki, kolikor so umetnine, iz kamenov vsake vrste; fine lišpovine iz kamena, kakor so: svečniki, pisala, podobe (figure) in podobni izdelki1: 1. v kosu čez 5 kilogramov težki . • n 40--- 2. v kosu 5 kilogramov ali manj težki •n 90 • — 486 Kamenina v zvezi z drugimi tvarinami, ne posebe imenovana, kolikor ne spada pod višje carinske postavke: 1 v zvezi z navadnimi tvarinami n 18 • — 2. v zvezi s finimi tvarinami » 32- — 3. v zvezi z dragimi kovinami: a) z zlatom . . •> 370’ — b) s srebrom n 270- — 488 Prirodni kameni za poliranje, ostrenje in brušenje, poskusni kameni, kresilni kameni, lomljeni ali rezani: 1. brez zveze z drugimi tvarinami . n 3- — 2. v zvezi z lesom, železom ali drugimi navadnimi kovinami n 4-50 489 Umetalni kameni za poliranje, ostrenje in brušenje, tudi v zvezi z lesom, železom ali drugimi navadnimi kovinami, izvzemši pod št. 193 spadajoče: 1. iz smirka, korunda in karborunda n 20 • — 2. iz drugih kamenov J) 5- — Tarifna Nazivalo blaga Množinska Carinski postavek številka enota v dinarjih ex 492 Blago iz cementa, tudi mešano z azbestom ali drugimi tvarinami, tudi votlo ali preluknjano : 1. enobarvno, ne brušeno ne polirano, profilirano, okrašeno, namazano ali lakirano, tudi z vloženim železom 100 kg 3- — 2. večbarvno, brušeno, polirano, bronovano, lakirano, profilirano, z vloženim železom ali obloženo z asfaltom in enakim n 5 50 Opomnja. Pod posta vek 2 spada tudi eternitna skril. ex 494 2. Blago iz gagata in njegovih posnem, iz prirodnega in umetalnega jantarja, iz morske pene in njenih posnem, iz porozne ali goste lave, tudi v zvezi z drugimi tvarinami : ' a) samo iz naštetih tvarin ali v zvezi z drugimi navadnimi in finimi tvarinami 1 kg 4- — b) v zvezi z najfinejšimi tvarinami c) v zvezi z dragimi kovinami : » 6- — a) z zlatom n 10- — ß) s srebrom it 6 — 495 Zidna opeka, korci in votla opeka: 1. iz navadnega, ne nepregomega gradiva, žgana in ne-žgana: a) ne namazana, ne fasonirana, ne impregnirana, ne loščena 100 kg — • 15 b) namazana, fasonirana, impregnirana, loščena . . 71 — •40 2. iz nepregorne mase Jt — •50 3. klinkerji in čez 3 centimetre debeli kameni za tlak (tudi ploče za oblaganje tal) vsake vrste, tudi iz navadne kamenine i. e. drugih sestav Cevi iz gline: Ti -■75 496 1. ne loščene It 2-50 2. loščene 7t 3-50 497 Blago iz navadne kamenine ali iz nepregorne, proti kislini stanovitne mase: 1. cevi in oblikalni deli za cevi , 3 • 50 2. lonci, vrči, steklenice, caissons, steklenice za kislino, sodovne in odvodne pipe, zvezni deli aparatov, drugi predmeti za tehnične in podobne namene, izvzemši drugje imenovane predmete 7) 4 7- — (Slorenijch.) 147 Tarifna številka N a z iv a 1 o blaga Množinska enota Carinski postavek v dinarjih 498 Lončarska posoda iz gline, ki se žge barvno, in pa črna, takozvana grafitna posoda: 1. navadna, neloščena, brez relievov 100 kg 5' — 2. loščena. enobarvna ali večbarvna ali z relie vi . . n 7- — 499 Peči s pečnicami, ognjišča za kuhanje, kamini in njih deli, tudi loščeni ali z relievi okrašeni: 1. enobarvni ali beli D 6- — 2. večbarvni, tudi z Ulstrom ali kovino prevlečeni . . . n 8- — 500 Topilniki, retorte, pokrovki (mufli), kapice in drugi tehnični predmeti iz grafita, grafitne mase, magnezij-skega cementa in drugega nepregornega gradiva . . n 4- — 502 Ploče za oblaganje podov in dlažbne ploče, čez 1 '2 do 3 centimetre debele: 1. neloščene, ne prevlečene ; a) enobarvne n 3 — b) večbarvne . 4- — 2. loščene, z lüstrom ali kovino prevlečene: a) enobarvne rt 4- — b) večbarvne n 5' — 503 Ploče za obkladanje sten, to so ploče po 1 '2 centimetra in manj debele, loščane in neloščane, gladke ali z relievnimi okrasi: 1. enobarvne » 5- — 2. večbarvne D 7- — 3. poslikane, pozlačeno ali s kiparskimi in drugimi okrasi » 12- — 504 Blago iz kamenine, iz majolike ali fayence, in pa drugje ne imenovano blago iz fine kamenine: 1. enobarvno, belo ali v masi barvano, brez relievov . . n 15- - 2. večbarvno, tudi z relievi z enobarvnimi ali večbarvnimi okrasi, poslikano, pozlačeno, posrebreno, z lüstrom ali kovino prevlečeno n 25' — 3. predmeti za sobni okras, tudi galanterijsko blago, kakor figure, statuele in podobna lišpovina .... n 50 ■ — Tarifna številka N a ziv a 1 o blaga Množinska enota Carinski postavek v dinarjih 505 Porcelan ali porcelanasto blago (mehki porcelan, angleški ali fritten-porcelan, neloščen porcelan, biskuit, parian in jaspis) z drugimi okrasi ali brez njih: 1. Namizne in kuhinjske posode in drugo blago, izvzemši pod točko 2 navedeno: a) belo ali v masi barvano, tudi z barvanimi ali po- . zlačenimi robovi b) s slikarijami ali pozlačenimi arabeskami, cveticami ali podobnimi okrasi, potiskano, posrebreno, po- 100 h/ 1 5 • — zlačeno, tudi v zvezi z navadnimi tvarinami . . . 2. lišpovina in galanterijsko blago za sobni okras, kakor so vaze, statuete, podobice (figurice), cvetice, rastline, 7) 25- — 506 buketi, venci i. e : Blago iz gline in kamene mase, porcelana, fayence in podobnih gradiv, v zvezi z drugimi 'tvarinami, drugje ne imenovano: 50 • — 1. v zvezi z navadnimi tvarinami » 30' — 2. v zvezi s finimi tvarinami n 50 • — 3. v zvezi z najfinejšimi tvarinami . . . 4. v zvezi z dragimi kovinami: rt 250 • — a) z zlatom rt 450- — 510 b) s srebrom . . Votlo steklo: 1. ne brušeno ne stiskano, ne rezano ali vzorčano : n 300 •- a) v prirodni barvi b) belo prozorno, tudi z obroči iz belega neprozor- rt 6- — nega stekla • c) barvano ali belo neprozorno, tudi z barvanim ali n 8- — belim neprozornim steklom objeto 2. s stiskanimi ali obrušenimi dni ali s stiskanjem, brušenjem itd. obdelanimi ali okrašenimi zamaški: a) belo prozorno, tudi z obroči iz istega ali polu- rt 19 • — belega stekla b) barvano ali belo neprozorno, tudi z barvanim ali rt 12 ■ — belim neprozornim steklom objeto 3. stiskano, brušeno, polirano, vzorčano, jedkano ali kako drugače gravirano ali rezano: rt 20 • — a) belo prozorno, tudi z obroči 1 b) barvano ali belo neprozorno, tudi z barvanim ali rt 22'50 belim neprozornim steklom objeto n 27-50 Tarifna N a ziv a 1 o blaga Množin ska Carinski postavek številka enota v dinarjih 4. poslikano ali kakor koli pozlačeno ali posrebreno Opomnja 1. Ob ocarinjevanju votlega stekla se puščajo v nemar vpihani ali vjedkani napisi, oznamenila i. e. 100 ky 37-50 Opomnja 2. Stekleni predmeti za petrolejske sve-tiljke, tudi z natiči, kapami in gorišči iz navadnih kovin in pa navadne stenske in kuhinjske svetiljke iz stekla z gorišči in stenskimi senčniki iz kovine ali kovine v zvezi s steklenimi zrcali, se ocarinjujejo po kakovosti predmet tvorečega votlega stekla kakor blago št. 510. Za vzorčano steklo velja pri tem samo tako, pri katerem so se naredili vzorci z brušenjem, graviranjem, poslikanjem itd., dočim se naj vsi okrasi, ki so se napravili s pihanjem v obliko, ne obravnavajo kakor vzorčanje po zmislu tarife, tako da je tudi votlo steklo s takimi pri pihanju napravljenimi okrasi odpravljati po št. 510, št. 1. Opomnja k štev. 511 in 512. Pri zrcalih v okvirjih se steklo in okvir ocarinjujela ločeno, če se dasta razložiti; nasprotno so zrcala v okvirjih zavezana carinskemu postavko, pod katerega spadajo dotični okvirji. 513 Mlečno steklo in opalescentno steklo, tudi alabastrovo steklo v pločah rt 26- — 515 Žično steklo: 1. sirovo, nebarvano, z ravno ploskvijo, ali rebrasto . . *> 6- — 2. brušeno, polirano, barvano, z vzorci okrašeno . . . rt 10- — Opomnja. Sem spadajo tudi korci in steklene ploče za pode. • 516 Stekla za ure in očale, optično steklo, steklene leče; vse to blago nebrušeno ali brušeno, nestiskano ali stiskano, barvano itd., brez zveze z drugimi tvarinami . . . rt 100- — 517 Očali in drugo vdelano steklo, vdelane leče, daljnogledi vsake vrste, vdelane lupe, fotografični aparati, ste-reoskopi; vse to, kolikor ne spada po svoji zvezi pod višje carinske postavke It 500 • — 518 Steklene prizme, stekleni obeski za svečnike (lustre), stekleni svečniki, stekleni gumbi, steklene kroglice: 1. barvane ali v prirodni barvi rt 45- — 2. poslikane, pozlačene, posrebrene rt 50- — Tarifna N a z iv a 1 o blaga Množinska Carinski postavek številka enota • v dinarjih 520 Posneme dragih kamenov iz stekla (stekleni toki. nepravi dragi kameni), stekleni kameni, steklene korale : 1. zgolj za zapakovanje in poslanje nanizane (nabrane) . 100 kg 40' — 2. za okras nanizane V 100- — 521 Blago iz steklenih tokov, steklenih koral, steklenih pločic, tudi v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor ne spadajo po tem pod višje carinske postavke n 120- — 522 Steklo, drugje ne imenovano ali ne vmes obseženo, stiskano, polirano, brušeno, gravirano, z jedkanimi ali kako drugače napravljenimi vzorci; blago iz barvanega stekla, mlečnega stekla, matiranega, brazdanega (rebrastega) stekla, ledenega stekla, drugje ne imenovano ali vmes obseženo; steklena preja, steklena volna : 1. prozorno, nebarvano n 15 • — 2. barvano, tudi neprozorno n 25' — 3. vzorčano, pozlačeno, posrebreno r> 35 — 525 Blago iz stekla in lošča v zvezi z drugimi tvarinami, drugje ne imenovano: 1. v zvezi z navadnimi tvarinami D 50 • — 2. v zvezi s finimi tvarinami n 70 • — 3. v zvezi z najfinejšimi tvarinami 4. v zvezi z dragimi kovinami: n 250 •— * a) z zlatom n 400 • — b) s srebrom n 300 • — Opomnja. Sem spadajo tudi uhani iz stekla, stekleni križi, priveski iz stekla, konice za cigare iz stekla i. e., kratko in bižuterijsko blago v zvezi z drugimi gradivi, ako je steklo njegova glavna sestavina in to blago ne spada pod štev. 520, 2 ali 521. ad 528, 1. Opomnja. Sem spadajo tudi avstrijski in ogrski novci kronske vrednote, srebrni goldinarji, in pa enoviti in četverni zlati. 533 Zlatarski izdelki in drugo ne imenovano blago iz zlata in platine, tudi v zvezi s poludragimi kameni ali posnemani dragih kamenov in poludragih kamenov, s pristnimi ali nepristnimi koralami in nepristnimi biseri 1 kg 250 ■ — Zlatarski izdelki v zvezi z dragimi kameni in pristnimi biseri It 500 • — Tarifna številka Nazivalo blaga . Množinska enota Carinski postavek v dinarjih ex 534 2. Okrasni predmeti iz srebra, tudi pozlačeni, tudi v zvezi s poludragimi kameni ali posnemami dragih kamenov in poludragih kamenov in nepristnimi biseri . . . 1 kg 100 • — Okrasni predmeti iz srebra, v zvezi z dragimi kameni in pristnimi biseri rt 250 • — 536 Železo: 1. sirovo železo (lito železo) v kladab, drogih, pločah. gručah — prosto 2. kovno železo, sirove lupe, sirove šine, sirovo jeklo in drugo železo, ne valjano 100 kg 1 • 60 3. ne fasonirano železo n 2-— . 4. fasonirano železo (T-, H-, Z-, L-, -t- železo itd. tudi okrasno železo) D 2- — ex 537 Pločevina in ploče iz železa ali jekla: 1. sirove (črne) n 5- — 2. prevlečene s kositrom, cinkom, bakrom in drugimi navadnimi kovinami ali njih zlitinami, brez ozira na debelost rt 5 • — '538 Žica, valjana ali vlečena iz železa ali jekla: f 1. sirova, nelakirana in ne prevlečena z drugimi navadnimi kovinami ali zlitinami navadnih kovin .... n 6- — 2. lakirana, polirana, pokoščena, prevlečena z drugimi navadnimi kovinami in zlitinami navadnih kovin . . 8- — Opomnja. Golo (svetlo) vlečena žica spada pod št. 1. ex 539 Železne cevi vsake vrste, izvzemši cevi za parne kotle in hladilne naprave, tudi kosi cevnih zvez: 2. iz litega železa: a) ne obdelane ali navadno obdelane » 4-50 b) fino obdelane n 9' — 540 Železnične šine (brez ozira na profil), tudi preluknjane, deli za pritrjevanje šin, železuični pragi, železnične podložne ploče n 1 -50 Tarifna številka N a ziv a 1 o blaga Množinska enota Carinski postavek v dinarjih 541 Ogibalne naprave, signali, železnične osi, železnična kolesa, železnično kolesno železo (razni kolesni deli), zavornice. odbojnice (puferji) in drugo železnično gradivo 100 kg 3- — 542 0 p o m n j a k tarifni št. 540 in 541. Šine in drugo gradivo za pocestne železnice so tu vmes obsežene. Ako se v teh tarifnih številkah imenovani izdelki uvažajo za železnice, katere zgradi in izkorišča država, ne plačujejo carine. Železne konstrukcije za mostove, strehe, delavišča i. e., sestavljene ali razložene, grobe ali z minijem namazane n 9- — 543 Kladiva, nakovala in primeži, 21/, kilograma in več težki ; sidra n 8- — Kladiva, nakovala in primeži, manj kot 2 kilograma težki; železni koli (za kamenarje) * 20 • — 544 Osi (izvzemši železnične osi), deli osi, tudi v zvezi z dedi iz navadnih kovin: 1. sirove ali navadno obdelane n 9- — 2. fino obdelane n 18 • — 545 Žrjavi. navoji in vzdigovala, tudi s pripadajočo verižno opremo n 18- — 546 Kuhinjsko in drugo orodje: 1. iz pločevine ali kovanega železa: a} sirovo ali navadno obdelano n 18 • — b) fino obdelano n 32- — 2. iz litega železa: a) sirovo ali navadno obdelano n 7- — b) fino obdelano n 16 • — 548 Rovnice, lopate, motike, sekire, krampi, grablje, vile, tudi v zvezi z lesom: 1. sirove ali navadno obdelane n 10- — 2. fino obdelane • » 12 • — ex 549 Žage, žagni listi in pile ; kosi, srpi, slamorezne kose (rezila za krmo) n 10- — Tarifna številka Nazivalo blaga Množinska enota Carinski postavek v dinarjih - Šila (bodila), klešče, dleta, tolkači, dolbila, svedri, „bajtli“, stružna železa, rezilna šestila, rezila za trstje, navojna rezila, in pa drugi noži in rezila, ne drugje imenovana, tudi v zvezi z lesom 100 kg 20- — 551 Sekire, mesarski noži in sekala, tudi v zvezi z lesom . 18 • — 552 Drugje ne imenovano orodje za kmetijsko rabo: plugi, deli plugov, orodje za drobljenje prsti, za ruženje koruze, orodje za rezanico itd. : a) v kosu čez 3 kilograme težko D 12- — b) v kosu izpod 3 kilogramov težko n 18*— . 553 Vijaki, vijaške matice vsake vrste i> 18- — Podkove, ščenci, izolatorne podpore !n 12 • — 554 Vzmeti (izvzemši vzmeti za vozove železnic in pocestnih železnic) : 1. Vzmeti za vozove vsake vrste : a) sirove n 12 • — b) brušene ali drugače obdelane n 21 • — 2. vzmeti za pohištvo: a) sirove 7> 15’ — b) navadno ali fino obdelane (tudi pobakrane) . . . D 25- — 3. druge, drugje ne imenovane, izvzemši vzmeti za ure . n 25- — 555 Drugje ne imenovana žičevina: a) sirova n 20 • — b) navadno obdelana » 28- — c) fino obdelana » 35- — 556 Opomnja. Blago iz gole (svetlo) vlečene žice se obravnava kakor blago iz neobdelane žice. Kavlji (kljuke), zapahi (zatiči), šarnirji za okna in duri in pa drugi kavlji za stavbni obrt, okovi za okna, duri, zaboje, pohištvo, vozove tudi v zvezi z drugimi navadnimi kovinami ali z lesom: 1. sirovi ali navadno obdelani n 22- — 2. fino obdelani n 32- — Tarifna številka Nazivalo blaga Množinska enota Carinski postavek v dinarjili ex 557 Žične stogle, žeblji, tudi veliki (žeblji za odre) in stogle, vse te drugje ne imenovane, rezane, kovane: 2. fino obdelane; žeblji z glavicami iz navadnih, tudi fino obdelanih kovin, ali iz stekla, porcelana, fayence 100 k z drugimi tvarinami, kolikor po tem ne spada pod višje carinske postavke: 1. sirovo ali navadno obdelano 82- — 2. fino obdelano . n 120- — 620 Grobe litine, ne dalje obdelane, brez okrasov, tudi v zvezi z lesom ali grobo delanimi železnimi deli, v kosu čez 10 kilogramov težke v 45- — 021 Druge litine iz bakra, v zvezi z navadnimi tvarinami, iz-vzemši blago št. 620: 1. sirove, tudi piljene, brez okrasov v 50- — 2. dalje obdelane ali z okrasi: a) vse okrašene litine . n 80- — b) druge litine, navadno obdelane '. n 60 • - 622 Opomnja k št. 591. 599, 605. 620 in 621. Okrasi (ornamenti) so s svojo plastiko (haut-relief, bas-relief) delujoči, z litjem, stiskanjem, graviranjem, jedkanjem i. e. postopkom narejeni okrasi, ki kažejo listov ino. figure itd. in obilo olepšavajo predmet. Blago, gori ne imenovano ali vmes obseženo: 1. zgolj iz bakra ali bakrenih zlitin, tudi v zvezi z drugimi tvarinami: a) sirovo ali navadno obdelano 80 • — b) fino obdelano n 100- — 2. v zvezi s finimi tvarinami n 230 — 3. v zvezi z najfinejšimi tvarinami, kolikor po tem ne spada pod št. 630 ali pod višje carinske postavke 1 D 1 300 • — 623 Tiskarske ploče iz bakra ali bakrenih zlitin, tudi v zvezi z železom, lesom, cinkom, svincem ali kositrom, tudi jedkane ali kako drugače izdelane n 160 • — Opomnja. Pod tiskarske ploče št. 623 spadajo ploče za tiskanje bakrorezov, črk in not, tako rezane kakor jedkane iz bakra ali žoltih bakrenih zlitin kakor bron, med itd , tudi po- Tarifna številka Nazivalo blaga Množinska enota Carinski postavek v dinarjih jeklene, to je s tanko železno plastjo prevlečene. Nasproti temu ne spadajo stereotipno in druge ploče za tiskanje črk. not ali podob iz drugih kovin tudi tedaj k št. (>23, če so po-bakrene. Enako ne spadajo pod to številko vliskovalne ploče. na primer za trakove nagrobnih vencev i. e., nadalje za tiskovne okrase itd. tudi iz bakra in bakrenih zlitin. 028 Blago celoma ali deloma iz pozlačenih ali posrebrenih navadnih kovin in zlitin navadnih kovin, kolikor ni posebe imenovano ali ne spada pod višje carinske postavke 100 kg 300 • — ex 030 Okrasni, lepotični in drugi nakitni predmeti in galanterijsko blago, celoma ali deloma iz navadnih kovin in zlitin navadnih kovin, pozlačeno ali posrebreno, tudi v zvezi z drugimi tvarinami: 1. brez zveze ali v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami » 500 • — 2. v zvezi z najfinejšimi tvarinami n 500 • — 034 Busole, kompasi, šestila, računski stroji, pisalni stroji; korakoštevci in enaka žepna štela brez urnega kole-sovja; samotvorne priprave za merjenje in registro-vanje brez urnega kolesovja; analilične tehtnice; samotvorne tehtnice in samotvorne prodajalne priprave; vse to, kolikor po svojih zvezah z drugimi tvarinami ne spada pod višje carinske postavke . . v 150' — Opomnje k oddelku XIV tarife. 1. Kakor blago po kakovosti gradiva, iz katerega je poglavitno izdelano, je odpravljati tudi nakite in okrasne stvari, kakor tudi drugo nakitno in galanterijsko blago, celoma ali deloma iz navadnih kovin ali zlitin, neposrebreno, nepozla-čeno, tudi v zvezi z drugimi gradivi, sosebno takozvanim jablo^skim in češkim okrasnin blagom. 2. Nasprotno ne spada sem blago iz stekla, porcelana ali kamenine v zvezi z navadnimi kovinami, pri katerih je steklo, porcelan ali kamenina glav na sestavina in je navadna kovina zgolj samo za okov, obroblje, stikanje ali pa za stojalo; tako blago je ocarinjevati po njegovi drugi kakovosti, to je kakor stekleno, porcelanovo ali kameninsko blago. 3. Na ocarinjcvanje blaga, ki ga je odpravljati po XIV. tarifnem oddelku, so obodi in podobni pridevki brez Tarifna številka Nazivalo blaga Množinska enota Carinski postavek v dinarjih 642 vpliva; isto velja za zveze z nebistvenimi sestavinami iz celuloida ali biserne matice. 4. Okrasne, lepotične in druge nakitne predmete in galanterijsko blago iz navadnih kovin, v zvezi s pristnimi leon-skirni žicami ali prejami je tarifovati po št. 630; zveza z nepristnimi leonskimi žicami ali prejami je pri imenovanem blagu brez vpliva na ocarinjevanje. Dinamo-stroji, elektromotorji, alternatorji in drugi električni motorji s pritiklino, in njih deli: 1. če stroj tehta čez 30 meterskih stotov 100 kg 12- - 2. če stroj tehta čez 5 metrskih stotov do 30 metrskih stotov n 17 • — 3. če stroj tehta 5 metrskih stotov ali manj rt 22‘ — 644 Električni aparati v zvezi z majhnimi električnimi motorji, kakor so: električni ventilatorji, električni mehovi i. e rt 100- — 649 Železniški vozovi: 1. vozovi za blago Vrednost 8»/« 2. vozovi za osebe • n io»/„ 650 Vozički in drezine (izvzemši parne drezine) n 10«/« 653 do 655 Op o mn j a k št. 649 in 650. Železniški vozovi, vozički, (vagonete) in drezine za železnice v državnem obratu so carine proste. Vozovi in sani za osebni in tovorni prevoz: 1. neokovani, nenamazani Kos 30 •- 2. okovani ali namazani, toda neoblazinjeni in ne-prevlečeni : a) brez vzmeti J» 40- — b) z vzmetmi rt 75- — 3. oblazinjeni ali prevlečeni, tudi z vzmetmi .... n 200 • — 656 Deli včz in sani: 1. sirovi 100 kg 10-— 2. obdelani n 15 • — (Slovcniuch.) 149 Tarifna številka GGO ex 0G6 N a ziv a 1 o blaga Glasbeni instrumenti: 1. klavirji, harmoniji in podobni instrumenti s tipkami . 2. harmonike (izvzemši harmonike za usta)............. 3. klavirske mehanike in klaviature................... 4. gosli, tamburice, citre in podobni instrumenti . . . 5. pločevinski instrumenti, klarinete, flavte, fagoti, ho- boji in podobna pihalna glasbila.................... 6. mehanična godala................................... 7. harmonike za usta.................................. 8. vsa druga tu ne imenovana glasbila................. Urni ključi, urna nihala, cifrenice za žepne in stenske ure iz železa in drugih navadnih kovin, brez ozira na obdelavo.............................................. Opomja k št. 670. Omare s kamenčki za stavbo, tudi s pripadnimi navodili ali predlogami.................. Množinska j Carinski postavek enota j v dinarjih Kos 100 kg 1 kg 100 kg 100-135 ' 135-170- 210- 135- 60- 100- Priloga B. (Carine ob uvozu v pogodbeni carinski okoliš obeh držav avstrijsko-ogrske monarhije.) Tarifna številka*) Nazivalo blaga Množinska enota Carinski postavek v kronah 23 Pšenica, soržica, pira 100 kg 6-30 24 Rž rt 5-80 25 Ječmen D 2-80 26 Oves rt 4-80 27 Koruza rt 2-80 31 Bob (fižol), grah, leča rt 2-40 cx35 Grozdje, sveže, za na mizo, v poštnih paketih .... — prosto 36 a) Orehi, zreli 100 kg 3-60 b) lešniki, zreli rt 2-50 37 Sadje (ovočje), ne posebe imenovano, sveže: 1. marelice prosto 2. breskve 100 kg 2-40 3. črešnje n 1 • 20 4. višnje rt 1-20 5. jagode rt 10 — 6. jabolka, hruške, kutine: a) nezapakovane . — prosto b) samo v vrečah: a) pri najmanj 50 kilogramih sirove teže: od 1. dne septembra do 30. dne novembra . . prosto od 1. dne decembra do 31. avgusta .... 100 kg 2- — ß) pri manj kot 5 kilogramov teže rt 2- — *) Navedene tarifne številke ustrezajo številkam pogodbene carinske tarife obeh držav avstrijsko-ogrske monarhije z dne 8. oktobra 1907. 1 Tarifna številka N a z iv a 1 o blaga Množinska enota Carinski postavek v kronah c) drugače pakovane: a) enostavno pakovane 100 kg 3 • 70 ß) večkratno pakovane It 5 — 7. češplje: a) domače češplje: od 1. dne septembra do 30. dne novembra . . prosto od 1. dne decembra do 31. dne avgusta .... 100 kg 2-40 b) druge rt 2-40 8. drugo, ne posebe imenovano sadje — prosto 9. vse sveže sadje v poštnih paketih do 5 kilogramov vštevši težko — prosto 38 Opomnja. Z jabolki, hruškami in kutinami se ravna kakor z nepakovanimi, oziroma kakor da so samo v vrečah, če vhajajo prosto ali v vrečah po 50 kilogramov sirove teže najmanj na vozovih, ki nimajo več kot osem predelov. Enako je ravnati kakor z nezapakovanimi, oziroma kakor da so golo v vrečah: z jabolki, hruškami, kutinami, svežimi. če vhajajo golo ali v vrečah po najmanj 50 kilogramov sirove teže v ladjah s predeli, ako ima vsak predel najmanj 6 kubičnih metrov prostornine. Predeli vozov in ladij smejo biti s slamo obloženi ali pokriti ali pa s papirjem ali slamo opaženi in napraviti se smejo tudi s slamnatimi legami. Slive suhe ali posušene: a) v sodih ali vrečah čez 50 kilogramov sirove teže, v zabojih najmanj 10 kilogramov sirove teže ali nezapakovane 100 kg 8- — b) druge . rt 10'— ex 39 Slivna čežana brez pridejanega cukra rt 5 • 50 63 Voli Kos 60 • — ali kakor izvoli uvoznik 100 kg 9-40 64 Biki žive teže Kos 30 • — 65 Krave rt 30- — 67 Teleta n 5- — 68 Ovce in koze (tudi ovni, skopci in kozli) rt 2 • 50 69 Jagnjeta in kozliči (kozice) n 1 -50 Tarifna številka N a ziv a 1 o blaga Množinska enota Carinski postavek v kronali ex 70 Prašiči po posebnih veterinarno-policijskih pogojih in prigledih, ukazoma ustanovljenih: 1. čez 10 kilogramov do 110 kilogramov vštevši težki . Kos ir — 2. čez 110 kilogramov težki 73 79 Op o milj a. Uvozniku je na voljo dano zahtevati, da se prašiči, ki imajo čez 120 ky žive teže, ocarinjujejo po postavku 22 K od enega. Perutnina vsake vrste (izvzemši divjo perutnino); a) živa: 1. gosi............................................ 2. druga .......................................... b) mrtva, tudi brez droba, oskubena ali brez ekstre- mitet.............................................. Jajca od perutnine, tudi rumenjak in beljak, tekoča . . 100 kg žive teže 100 ky Ti 117 Meso: a) sveže.............................................. b) pripravljeno, in to vsoljeno, posušeno, prekajeno, razsoljeno, tudi prekuhano......................... 100 kg n ex 135 Ligniti in premogi 142 Kamenje, sirovo ali samo sirovo obtesano ali na ne več kot treh straneh žagano; ne razklane in ne žagane ploče ...................................... 10 — prosto 4- — prosto 45- — prosto prosto Priloga C. Posebna olajšila v mejnem prometu. I. Da se vzajemnemu mejnemu prometu podelé olajšila, ki jih zahteva vsakdanja potreba, sta se stranki pogodnici dogovorili o naslednjem: 1. V prometu prek neposrednje meje so od vseh uvoznih kakor tudi izvoznih carin in kolkovne dolžnosti za carinske listine oproščene : a) Vse tiste množine blaga, za katere vkupna vsota pristojbin, katere je pobrati, ne doseza iznosa 0-10 K ali 0-10 dinarjev; b) trava, seno, slama, listje, mah, rastline za krmo ; biček in navadno trstje, žive rastline (kolikor se po obstoječih mednarodnih dogovorih pripuščajo v svoboden promet), poljščina v snopih ali v klasju, zelenjava (prikuha), konoplje in lan v ne trtem stanu ; c) koši z živimi čebelami; d) živalska kri; e) jajca vsake vrste; f) mleko, sladko, kislo, širjeno (skuta); g) lesno, rjavo oglje in premog, šota, oglje iz šote; h) zidarsko in rezano kamenje, mlinski in dlažbeni kameni, navadni brusi, navadne osle za kose in srpe, sploh vsakovrstni obtesani in neob-tesani kameni — toda ne polirani ne v pločah — troske, kremeni, sirovo apno in mavec, lapor, glina in sploh vsakovrstna navadna prst, ki se da rabiti za izdelavo opeke, loncev, pip in posode; i) korci iti zidna opeka; tudi žlebovita strešna opeka in opeka za dlažbo; j) otrobi, hlebčki iz ogrščice in drugi odpadki stiskanih in kuhanih plodov in oljnatega semenja; k) rastlinski ali premogov pepel, gnoj, žganjarske droži, pomije, ilovica; l) kruh in moka v množini po 10 kilogramov največ, sir v množini po največ 2 kilograma, sveže sirovo maslo v množini po 2 kilograma največ, kolikor se te množine blaga vnašajo za potrebo prebivalcev mejnega pasa, in ne po pošti ; m) sveže meso v množini po 4 kilograme največ, nadalje živa perutnina, in to: puran eden, raci dve, kokoši štiri, nadalje gosi, te v neomejenem številu — vse to prek vhodnih postaj, imenoma navedenih za živinski promet, po pogojih in prigledih, predpisanih iz veterinarno-policij-skih ozirov, in kolikor se omenjene množine vnašajo za potrebo prebivalcev mejnega pasa in ne po pošti; n) sveža povrtnina, kakor: zelenjava, salata, zelje, ohrovt, kumare, repa, koran i. e., nadalje sveža prikuha in sveže sadje. Za dokaz mejnega prometa potrebna izpričevala more pristojno politično oblastvo takim osebam, ki hočejo redno porabljati ugodnosti pod točko 1, izdati tudi za več časa, in taka potrdila se ne sinejo v ozemljih druge stranke obložiti z nikako kolkovno ali kako drugačno pristojbino. Vsaka stranka pogodnica si pa pridržuje, imenovane ugodnosti, da se zabrani zloraba, dati pod določene pogoje in jih vsakčas po predhodnji šestmesečni odpovedi celoma ali deloma razveljaviti. 2. Vzajemna carinska svoboda naj se nadalje razteza na vse vreče in posode, v katerih so mejni prebivalci prinesli svoje kmetijske pridelke, kakor so: žito in druga poljščina, mavec, apno, pijače in druge vrste tekočine ter drugi predmeti, ki se nahajajo v mejnem prometu, v sosednjo deželo, in katere se od ondod prazne po istem potu vračajo. 3. Mejni prebivalci uživajo vzajemno, ko prinašajo za svojo potrebo žito, oljno semenje, konoplje, lan, les, čreslo in druge take poljedelske predmete, da se zmeljejo, v stopah podelajo, režejo, drgnejo v mlinih itd., v enostranski mejni pas in jih podelane zopet nazaj vozijo, carinsko svobodo za ta promet. Množine izdelkov, ki se smejo namesto sirovin zopet vnašati, oziroma se morajo zopet izvoziti, naj po potrebi porazumno primerno ustanove carinske uprave strank pogodnic. 4. Navedene ugodnosti so omejene na prebivalce vzajemnih mejnih pasov, ki niso nad 15 kilometrov široki, v ozemljih strank pogodnic. 5. Stranki pogodnici in Djuna upravna oblastva se porazumejo o tem, na katerih mestih razen rednih carinskih cest in predpisanih prehodov čez roke, se more vršiti promet mejnih prebivalcev z gori navedenimi predmeti, kakor tudi z drugimi carine prostimi rečmi vsakdanjega prometa. Obrazec. Za leto 19 (Pečat.) Obrtna izkaznica za trgovinske obhodnike. (Grb.) Št. izkaznice Imetnik: (Ime in priimek) (Ime kraja) dne................... 19 (Oblastvo) Podpis S tem se potrjuje, da imetnik te izkaznice........................................................ ima (vrsta fabrike ali trgovine) v...........................pod firmo.............................da je kot trgovinski obhodnik v službi firme .........................v............................, katera ima tam ................................................................. (oznamenilo fabrike ali trgovine). naslednje firme Nadalje se potrjuje, ker imetnik namerava za račun te firme in razen tega ~~—.............. naslednjih firem ...................................................(vrsta fabrike ali trgovine) v........................ imenovane firme iskati naročil blaga ter nakupovati blago, da je za obrtovanje gori .---------—----- v tej deželi plače- imenovandi hrem vati zakonito obstoječe davščine. Oznamenilo osebe imetnika: Starost: ............................................................. Postava : ............................................................ Lasje :................................................................ Posebna znamenja: ..................................................... Podpis imetnika: ....................................i..................... Opomnja: Izmed dvojnih vrstic se v obrazec, ki naj ima za to dovolj prostora, vpiše zgornja ali spodnja vrstica, kakor to ustreza razmeram posameznega primera. Opozorilo. Imetnik te izkaznice ima zgolj samo okrog potujoč in samo za račun gori imenovane firme pravico, imenovanih firem po predpisih, veljajočih v ozemlju vsake stranke pogodnice, iskati naročil na blago ter nakupavati blago. S seboj sme imeti samo vzorce blaga, ne pa blaga samega. Završilni zapisnik. K členu I in II. 1. V odstavku 1 člena I. pripadnikom vsake stranke pogodnice gledé plovstva priznana pravica do enake obravnave, katero uživajo lastni državljani in pripadniki najbolj pogodovanega naroda, se naravno uporablja tudi na plovstvene družbe in plov-stveno službo, katero vršč. 2. Porazumljenje je o tem, da se v členih I in II obsežena klavzula o največji ugodnosti ne nanaša na take posamezne pogodbe, katere je ena stranka pogodnica sklenila s kako tretjo državo o vzajemni uredbi neposrednjega obdačenja ali jih pa sklene v bodoče. Vendar naj se s pripadniki ene stranke pogodnice v stvareh neposrednjega obdačenja v ozemljih druge stranke ne ravna neugodneje nego z ondi prebivajočimi lastnimi državljani. K členu II. 1. Določila v členu II o nastopu in vršitvi obrtov se ne uporabljajo na lekarništvo in trgovinsko mešetarstvo, potem na krošnjarstvo in druge obrtne opravke, ki se vršč zgolj okrog potujoč, in pa na delavnost agentov takih zavarovalnic, katere v zmislu člena II pričujoče pogodbe niso pripuščene k obrto-vanju. 2. Gledé oprostitev v stvareh neposrednjega obdačenja je porazum, da jih uživajo samo obojestranski poklicni konzuli, ako niso državljani tiste stranke pogodnice, v koje ozemljih vršč svoje uradne posle, in nikakor ne v daljšem obsegu kakor diplo-matični zastopniki strank pogodnic. 3. Pravšni potni listi in prehodnice, ki jih izda pristojno oblastvo domače dežele, bodo praviloma v ozemljih druge stranke pogodnice zadoščale za izkaz in ne bodo potrebovale vizuma niti poslanstev niti teritorijalnih oblastev. 4. Avstrijski ali ogrski državljani, kateri hočejo v bodoče v Srbiji nastopiti kako trgovino ali kak obrt katere koli vrste, morajo za dovolilo v to obrniti se do kraljevega upravnega oblastva tistega kraja, kjer nameravajo vršiti trgovino ali obrt. To dovolilo se ne more odreči, ako je prositelj izpolnil vse tudi za domačine predpisane pogoje. O dotičnih pritožbah se razloča po zakonitih in-stancijah. Tistim avstrijskim ali ogrskim trgovcem in obrtnikom, kateri so že pred začetkom veljave te pogodbe v Srbiji vršili kak obrt, se ne morejo več dodatno naložiti gorenji pogoji za nastop obrta, gledé nadaljnjega obrtovanja pa so zavezani istim odred-binam, davščinam itd. kakor domačini. 5. Z izrazom' „opravilna hranišča“ v členu II se ne umejo javne skladovnice. 6. Gledé obdačevanja takih pripadnikov ene stranke pogodnice, kateri obratujejo podjetja v ozemljili obeh držav avstrijsko-ogrske monarhije in hkratu v Srbiji, je porazum o tem, da se ne smejo nikoli obdačiti više ali na drugi podstavi kakor domača podjetja, ki obratujejo enaka opravila, in to, kakor se samo ob sebi ume, samo za tiste obrate, katere vršč v dotični deželi. K členu V. Kraljeva srbska vlada se zavezuje, da ne bode sedaj na tri mesece ustanovljenega roka, v katerem (Slovenlsch.) 160 se morejo carine prosto zopet izvažati vzorci in modeli, skrajšala, dokler bo trajala ta pogodba. K členu VI. 1. Razen stvari, ki so predmet državne samo-prodaje ali patentne obrane, se ne smejo dodeljevati izključne pravice za obrtni ali trgovinski obrat. 2. Natančneja določila glede prometa z živalmi, živalskimi sirovinami in izdelki so položena v noti, predani ob podpisovanju trgovinske pogodbe, in ostanejo v veljavi ves čas, ko bo trajala ta pogodba. K členu VIII. Da se bode s kakim blagom ravnalo po pogodbi, mora v blagovnem izrecilu povedan'biti njegov izvir. Uvozniki srbskegain pa avstrijskega ali ogrskega blaga naj bodo, kolikor se v tej pogodbi niso izrečno ukrenili drugi dogovori, praviloma vzajemno oproščeni dolžnosti, pokazovati izpričevala o izviru. Ako pa ena stranka pogodnica uporablja različne carinske postavke po izviru blaga, more izjemoma izpričevala o izviru zahtevati tedaj, ko bi po občih razmerah z ozirom na carinske postavke kakor tudi na prevozne pogoje vse kazalo, da bi se blago, izvirajoče iz kake druge države, ki bi morala biti v dotičnem primeru izključena od najvišje ugodnosti, uvažalo iz ozemelj druge stranke pogodnice. Ta izpričevala more izdajati krajno oblastvo kraja pošiljatve, pristojna trgovinska zbornica ali carinski urad, odkoder se pošilja, bodisi da je ta urad v notranjem dežele ali na meji, ali pa kak konzulski urad. in nadomeščati jih more po potrebi tudi faktura, če dotične vlade spoznajo to za dobro. Izpričevala o izviru je dati pristojbin prosto. Ako izpričevala o izviru, ki so jih izdala krajna oblastva, trgovinske zbornice ali carinski uradi, potrebujejo konzulskega vizuma, naj se da tudi ta pristojbin prosto. Vsaka stranka imej pravico, pri izpričevalih o izviru, ki niso izdana v jeziku njene carinske službe, zahtevati, da se prinese prevod. Tak prevod more izdati tudi kak organ izvažajoče dežele, ki je upravičen imeti svoj službeni pečat. Za kolonijsko blago, dišave (začimbe), olja, južne pridelke, lekarine, barvila in strojila, gume in smolce bode se ob uvozu v Srbijo najbolj pogodo-vano postopanje uporabljalo tudi, če se ne pokažejo izpričevala o izviru. K členu IX. 1. Določila člena IX. naj se ne uporabljajo: a) na ugodnosti, ki se drugim neposrednje meječim državam dodelé v olajšavo mejnega prometa ali za prebivalce posameznih delov ozemlja; b) na dolžnosti, ki jih eni stranki pogodnici nalagajo določila carinskega edinstva, ki se je že sklenilo ali se sklene v bodoče. 2. Izvoznine se smejo pobirati v katerikoli višini, toda samo v višini, za vse prometne meri enaki. 3. Soglasno z načeli, ki veljajo v obeh državah avstrijsko-ugrske monarhije, bodo se v Srbiji pri ocarinjevanju izpolnjevala naslednja pravila: a) Stranki je dopuščeno, za uvoz napovedano, toda še ne v svobodni promet prešlo blago tudi, ko se je že pregledalo, nazaj pošiljati v vnanjo deželo, ne plačujoč nikake carine ali kake druge porabnine, toda pod tem uvetom, da v svoji napovedi ni zakrivila nikake nepravilnosti, zaradi katere bi se proti nji smelo pričeti carinokazensko postopanje. V tem primeru se bo z ozirom na uva-šano blago dalje postopalo po določilih doho-darstvenih zakonov in blago se sme zopet vnovič izvažati, ako bi carinokazensko postopanje dokazalo pravičnost napovedi. Vsekakor pa mora stranka opraviti postranske pristojbine, dolžne po členu XIII. b) Uvozniku pristoji pravica, zahtevati, da se v ovedbo čiste teže blago v resnici pretehta; v tem slučaju bo namesto v tarifi postavljene tare služilo v podlago za ovedbo davščine to, kar pokaže čista teža. K členu XVI. Kraljeva srbska vlada ho kar najpreje srbski zbornici predložila načelom, v mednarodnem prometu običajnim ustrezajoč zakon o privilegijah in si prizadevala, da se pritrdi. K členu XVII. O postopanju v primerih, v katerih se na podlagi prvega in drugega odstavka člena XVII stvar poravnava z razsodiščem, se med Avstrijsko-Ogrskim in Srbijo dogovarja naslednje: Ob prvem sporu ima razsodišče svoj sedež v ozemljih tožene stranke, ob drugem sporu v ozemljih druge stranke in tako menjaje v ozemljih ene ali druge stranke pogodnice. Tista stranka, v koje ozemljih sestane razsodišče, določi mesto sodnega sedeža; skrbeti mora za pripravo prostorov, pisalnih moči in službenega osebja, česar potrebuje raz- sodišče za svoje delovanje. Načelnik je predsednik razsodišča, katero razsoja z večino glasov. Stranki pogodnici se v posameznih primerih ah pa enkrat za vselej porazumeta o postopanju razsodišča. Ako bi ne bilo takega porazuma, določi postopanje 'razsodišče samo. Postopanje je lahko pismeno, če ne ugovarja nobena stranka pogodnica; v tem primeru se lahko odstopi od določila prejšnjega odstavka. Gledé poziva in zaslišavanja prič in zvedenccv, bodo oblastva obeh strank pogodnic, na zaprošnjo, s katero se razsodišče obrne do dotične vlade, pravno pripomoč dodeljevala tako kakor na zaprošnjo domačih civilnih sodišč. /