Murska Sobota, 22. julija 1954
VI. — Štev. 29 — Cena din 10
izdaja časopisno in založniško podjetje »Naš tisk« M. Sobota. — Urejuje uredniški odbor.
 Direktor in odgovorili urednik Jože Vild. Uredništvo in uprava M. Sobota, Trubarjev drevored 2. — Čekovni račun pri podružnici NB FLRJ v M. Soboti št. 641-T-500. — Telefon št. 138. — Tisk Obmurske tiskarne v M. Soboti. — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200 in celoletna 400 din. — Izhaja vsak četrtek.— Poštnina plačana v gotovini.
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE
22. JULIJ - DAN VSTAJE	s severno partizansko patruljo
borbeni praznik slovenskega ljudstva PO SLEDOVIH BORB IV ZMAG
OKRAJNI KOMITE ZKS, OKRAJNI ODBOR SZDL MURSKA SOBOTA, OKRAJNI KOMITE ZKS IN OKRAJNI ODBOR SZDL LJUTOMER - ŽELE OB DNEVU VSTAJE PREBIVALCEM OBMURJA IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU NASE DOMOVINE SE MNOGO USPEHOV IN DELOVNIH ZMAG PRI GRADITVI NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE.
Stanjevci, 19. julija
Ne kaže, da bo mnogo dežja, čeprav je nebo zastrto z oblaki. Petnajst nas je iz Sobote, Mačkovec in Šalovec na seniku, kjer smo prenočili. Včeraj smo prehodili Čez trideset kilometrov. To je najdaljši pohod patrulje izmed vseh, ki so šle iz treh smeri proti M. Soboti. Razpoloženje je odlično — že nekaj časa nam igra Karel, petnajstleten fant, ki je zdaj prvič na pohodu in mu je vse novo in zanimivo. Pridružil se nam je v Mačkovcih kjer živita z očetom, odkar sta se 1947. leta vrnila iz Francije.
Za Karla je bilo doživetje fillm »Na svoji zemlji«, ki smo ga gledali v Čepincih v soboto. Pa ni bil Karel edini »Francoz«. V Čepincih je nas, film, in vse dogajanje začudeno opazovalo še pet Francozov slovenske narodnosti. To so izseljenci iz Markovec — na obisku v domačem kraju: Jure in Nikola Jakič s hčerkama in Helena Ožbalt iz Čepinec. Vsi so že en teden tod in še 14 dni najbrž ostanejo. Patrulja je bila zanje senzacija, še bolj na film, posebno za dekleta. Dogajanje med okupacijo v Jugoslaviji je zarije novost in veličina, o kateri so malo vedeli. Tovariša Trplana so venomer spraševali o tem in onem in o pomenu praznika vstaje, o smeri in obsegu pohoda patrulj. Zanimalo jih je, če je tudi Tito med partizani — v gozdu.
Da, film »Na svoji zemlji« je mnogo povedal tudi Čepinčanom. Človek ob njem obžaluje, da nima-
mo več filmov s tako preprosto, a močno vsebino. . . V Čepincih smo peli vedro razpoloženi skoraj do jutra. Različne partizanske pesmi smo zapeli, toda skoraj nobene tudi dopeli. Neprijetno nam je bilo sprijazniti se z mislijo, da pozabljamo partizanske pesmi. Sicer pa, kje jih pojemo in slišimo, razen na partizanskih in podobnih pohodih? Ni prav tako!		
Jutro v Čepincih ob meji. Nas Karel še vedno razteza harmoniko. Mati Barbaričeva se je razživela_z nami. Mati Ana, stara 74 let. Po dolgih letih je zaplesala, ker so jo počastili partizani! Tudi Ana Barbarič je bila 6 let v Ameriki. Daljo smo šli Čez hrib, od koder je videti spomenik trem padlim partizanom na Špicbergu. Tod so se pomikali partizani proti Porabju. Tod so se zadrževali - tudi Cvetko in Kardoš Perševa Sida, Bor in drugi. Svojo postojanko so imeli v Martinju pri Julijani Vinci. Tukaj je bila tudi, borba nekaj mesecev pred osvoboditvijo, na Verici je padel partizan Mirko.	
Šli smo dalje, kakšnih 500 m od madžarske meje in nasršenega razglednega stolpa, kakršne so ob meji postavili Madžari, k materi Magdi Črnko, kjer je živel Kardoš tri tedne in je v tem času Cvetko mnogo zahajal sem. Magdo Črnko smo našli na paši. Spominjala se je Kardoša: »Brez srajce je zbezal pred aretacijo,« je pravila. »Hodil je tak, kak koudiš, čista roujavi...« Kardošu so prinesli takrat tudi radio.
Nato — pohod v Markovce. Sprejem, godba, ples. Tako tudi drugod. V Adrijancih se nam je godba pridružila in nas spremljala v Stanjovec. V G. Petrovcih smo se ustavili pri Ludviku Smodišu, ki je sodeloval že od 1938 z Miškom Kranjcem, že od junija 1941 pa s Štefanom Kuharjem. .On in sin Stefan sta širila propagandno gradivo do Kuharjeve. Tedaj je bil oče Smodiš interniran, sin pa zaprt za 5 leta. Obiskali smo tudi mater Heleno Bagar, ki je izgubila sina.
V Stanjevcih pa je bilo vendarle najbolj živahno. Majhnega praznovanja prihoda patrulje se je udeležilo toliko ljudi, kolikor jih je lahko sprejel prostor v gostilni. Bila je že tema, ko smo prišli. Iz mraku se oglasi stari možak: »Tito živijo!« in v pesem harmonike je zatrjeval: »V naših srcih nosim) ljubezen za Tita.«
Spet nas je zbudilo jutro. Naša pot ere naprej v M. Soboto, kamor hite tudi ostale patrulje.
Prisrčno srečanje starih znancev. Na sliki: Čepinska patrulja v pogovoru z materjo, ki je leta 1941 dajala zavetje in hrano prvim
partizanom.
Zbiralci narodnega blaga v Prekmurju
Kakor smo že poropali v predzadnji številki našega tednika, je minuli četrtek prispela v Prekmurje sedemčlanska  etnografska skupina, ki jo  je poslal semkaj mariborski pokrajinski muzej. V njej so etnografi, slavisti, akademski slikar in dve absolventki etnografije z ljubljanske univerze.
Skupina, bo ostala v. Prekmurju tri tedne. Njeni člani bodo obiskali več vasi na področju občin Beltinci, Turnišče, Črensovci in Bogojina, v njih raziskovali oblike naselij, oblike — tipe hiš in kmečkih hramov, opremo in pohištvo, delovne naprave in orodje, nošo, ljudsko obrt in njene izdelke, ki slovijo, daleč preko naših meja in prinašajo Prekmurju zaslužen ugled. Proučevali bodo potemtakem predvsem ljudsko materialno kulturo, razen tega pa zbirali tudi predmete, ki jih bo odkupil Okrajni ljudski odbor v M. Soboti za bodoči pokrajinski muzej Obmurja.
Druga skupina raziskovalcev, med katerimi bo imel vsak član določeno nalogo, se bo posvetila predvsem zbiranju našega duhovnega blaga. Sem prištevamo narodne in ljudske pesmi, pravljice in pripovedke, ki, še žive med ljudmi starejše generacije, a z njo tudi izumirajo, izreke in ljudsko izročilo, posebno pa še, ljudske običaje v vseh letnih časih in življenjskih momentih kmečkega človeka, proučevala bo medsebojne odnose v vaški soseski, stare vaške pravice, in vse, kar v slovenskem narodopisju prištevamo k socialni kulturi.
Tako obsežno delo terja mnogo truda in natančnosti, predvsem pa pomoči prebivalcev vasi, ki jih bo skupina obiskala, saj bodo podatki, ki jih bodo Prekmurci dajali znanstvenikom, zelo obširno in važno gradivo. Prepričani smo, da bodo prebivalci Prekmurja razumeli prizadevanja sicer nenavadnih obiskovalcev in jim pri delu izkazovali polno mero naklonjenosti. In to tembolj, ker bo njihovo delo prvi večji prispevek k ustanovitvi pokrajinskega muzeja.
Prav tako pa je treba razumeti, da skupina v tako skopo odmerjenem času ne bo mogla opraviti vsega in kdove kako velikega dela. Akcija bo kot prva na tem področju imela več ali manj poizkusni značaj. Prav zato pa bo poleg doseženih uspehov dala skupini mnogo dragocenih izkušenj za bodoče delo v prihodnjih letih, ko bodo naši gostje postopoma obredli in preiskali sleherno prekmursko vasico.
Člani skupine bodo imeli, predavanja v posameznih vaseh in to v času, ko se bodo v njih mudili. S predavanji bodo naše ljudi poučili o velikem pomenu spomenikov naše ljudske kulture, ki so prav toliko vredni kakor vsi številni umetno-zgodovinski spomeniki, saj eni in drugi ustvarjajo skupni obraz in podobo Slovenske domovine. Zato bo treba spomenike tudi zaščititi. Če bo skupini in vsem nam uspelo vzgojiti ljudi in jih pripraviti do tega, da bodo pristopali k spomenikom s pravilnim in kulturnim odnosom, potem smo opravili veliko delo. Uspehi pa, ki se bodo pokazali pozneje, bodo bogato povračilo za tista materialna sredstva, ki jih naša ljudska oblast z velikim razumevanjem daje za to zvrst tvornega udejstvovanja naših muzejev in njim podobnih ustanov.	UT
Etiopski cesar Halle Selassie
prispel na obisk v Jugoslavijo
V torek je na povabilo predsednika naše republike tov. Tita prispel v našo državo etiopski cesar Haile Selassie s svojim visokim spremstvom, v katerem so tudi njegov sin in vnukinji, zunanji minister in drugi vidni predstavniki političnega življenja Abesinije. Naš visoki gost in iskren prijatelj bo ostal v Jugoslaviji sedem dni.
Visoke etiopske goste je sprejel Beograd ozaljšan in okrašen, v takem vzdušju, ki ga še ni doživel.
nobeden tuji državnik v naši deželi. To je samo po sebi umevno, saj sta se Abesinija in Jugoslavija domala goloroki in brez sodobne tehnike prvi uprli skupnemu sovražniku -italijanskemu fašizmu in to v času, ko je bil na višku svoje moči. Abesinskega suverena smo sprejeli kot borbenega heroja in nosilca napredka v njegovi deželi, kot voditelja zavezniške države, s katero imamo najbolj prisrčne in iskrene odnose.
Cesarja Haile Selassija so v Beogradu sprejeli naši voditelji. Ko se je peljal skozi mesto, ga je večtisočglava množica Beograjčanov navdušeno pozdravljala in s tem izrazila svojo veliko ljubezen do njegovega junaškega ljudstva. Program njegovega bivanja v naši državi’ je zelo pester; slavnostni sprejemi in kosilo pri predsedniku republike tov. Titu, izročitev diplome častnega meščana mesta Beograda, slavnostna predstava jugoslovanskih narodnih plesov, mimohod edinic JLA in vojne mornarice itd. — vse to bo njemu in njegovemu spremstvu napravilo prijetno bivanje v deželi, ki ima enako bližnjo preteklost kot zemljepisno sicer zelo oddaljena Etiopija.
Radenčani pred prvim občinskim praznikom
Letos bo poteklo trinajst let, odkar so se tudi na področju občine Radenci začeli organizirano upirati okupatorju. 12. septembra 1941 so se na Kapeli — na tem lepem in mnogim turistom znanem prleškem gričku — zbrali najbolj zavedni domačini. Njihova seja je imela takrat izredno važen značaj; člani prvega odbora Osvobodilne fronte, ki je bil ustanovljen že pred tem datumom, so se prvič dodobra pogovorili o tem, kar je bilo v tistem času treba storiti, da bi narodnoosvobodilno gibanje zavzelo čim večji razmah tudi na tem koščku slovenske zemlje. Nedvomno je bil najvažnejši sklep: zbrati okrog gibanja, združiti vse poštene in rodoljubne ljudi v boju proti okupatorju in domačim izdajalcem. Od tega dne dalje je Osvobodilna fronta tudi na radenskem področju vodila organiziran odpor proti sovražniku, ki je bil takrat na višku svoje moči, širila osvobodilne ideje med sedanjimi občani in jih pripravljala na odločilna dejanja.
V spomin na ta pomemben dogodek je občinski ljudski odbor v Radencih proglasil 12. september za občinski praznik. Na slavje se pripravljajo vse organizacije in društva v občini. Ker sovpada občinski praznik v obdobje proslav praznovanja 20-letnice izhajanja »Ljudske pravice«, bodo prireditelji še bolj skrbeli, da ga bodo letos zares dostojno in kar najbolj svečano proslavili. Predvidevajo, da se bo tokrat zbralo v občinskem središču nad 6000 ljudi.	Ki.
Ljutomer je dobil več samostojnih trgovin
Pred dnevi so v Ljutomeru razpustili Splošno trgovsko podjetje, ki je doslej združevalo več poslovalnic. Osamosvojilo se je več trgovin. Pod okriljem trgovskega podjetja »Merkur« trgujeta poslovalnici »Izbira« in »Prehrana«. Prva je založena z manufakturo, modnimi izdelki in galanterijo, druga pa s špecerijo in delikatesami. »Merkur« ima tudi svoj engro oddelek. Poslovalnice so še zaenkrat v starih prostorih. septembra pa se bodo pre-
selile v novo trgovsko hišo na Titovem trgu. Trgovino »Usnje« so priključili istoimenski trgovini Tovarne usnja. Dosedanja poslovalnica »Manufaktura« se je preimenovala v trgovski dom »Zarja« in bo prodajala mešano blago. Bivša »Specerija« posluje kot samostojna trgovina pod firmo »Nada«. Osamosvojili pa sta se tudi poslovalnici »Steklo-barve« in »Železnina«. Samostojne trgovine imajo pred sabo mnogo pogojev za večji poslovni
razmah in medsebojno konkurenco.
Potrošniki še zaenkrat molče J J j S tem pa ni rečeno, da jim je vseeno, kakšno bo odslej poslovanje trgovin v njihovem mestu. Pričakujejo predvsem večje izbire blaga in potrebščin, nižjih cen, ki naj bi bile končni rezultat reorganizacije. Upamo, da jim bo pričakovanje izpolnila svobodna konkurenca med posameznimi trgovinami in večja skrb engro podjetja. Zato velja: ne sodi dneva pred večerom!
Ob 22. juliju — Dnevu vstaje slovenskega ljudstva, čestita vsem svojim bralcem, naročnikom in delovnim ljudem Obmurja — uredništvo »Obmurskega tednika«.
STROJ
- Čedalje večji prijatelj naših kmetovalcev
Ni še dolgo tega, ko sta besedi »mehanizacija« in »traktor« vzbujali neprikrit strah pri mnogih prekmurskih kmetovalcih. Pod tema pojmoma so si ljudje predstavljali zgolj traktor, ki jim kot nepoklican vsiljivec orje njive.
Kadar je na zadružnih zborih in drugih sestankih nanesel pogovor na sodoben kmetijski stroj ali celo traktor, ki bi ga bilo treba kupiti, so se razvneli glasovi. . . Mnogi so dokazovali, da »mašinizacija« pač ni potrebna Prekmurcem, čeprav sami niso verjeli svojim trditvam, niti niso bili prepričani, da imajo prav. Čas pa je tudi svoje prinesel! Vedno bolj so taki glasovi ostajali V manjšini in zadružniki so se polagoma dokopali do spoznanja, da »mehanizacija« še zdaleč ni samo traktor, pač pa da pomeni mnogo več: skupek vseh prizadevanj, da bi nadomestili človeško moč s kako
drugo silo — bodisi z živo ali neživo — in jo tako izkoristili, da bi kar najbolj olajšali napore pri fizičnem delu in dosegli večji delovni učinek.
V prizadevanju za nova spoznanja so kmetijske zadruge v Prekmurju odigrale veliko vlogo in tudi na stvarnih tleh napravile odločen korak naprej. To velja še prav posebno za minulo leto, ko so kupile vrsto novih traktorjev, mlatilnic, nad 40 škropilnic in drugih strojev. Po nedavni ocenitvi znaša vrednost vseh zadružnih kmetijskih strojev nad 79 milijonov dinarjev. Res je sicer, da smo nekatere stroje previsoko ocenili, vendar pa že same številke — 2? traktorjev, 115 škropilnic, 14 velikih mlatilnic, 70 sejalnikov in še kup drugih strojev — prepričljivo govore o tem, da smo v svojem prizadevanju le dosegli viden napredek. Prednjačijo
predvsem kmetijske zadruge Lendava, Črenšovci, Čepinci, Prosenjakovci, Gornji Petrovci, Murska Sobota in druge. Zadružniki v teh gospodarskih enotah kaj radi uporabljajo stroje za razna kmetijska opravila in zanje plačujejo le malenkostno odškodnino.
Tudi letos se ni zmanjšalo zanimanje za kmetijske stroje. Marsikje bodo dobili nove prijatelje. V ta namen so zadruge zaprosile za več deset milijonov dinarjev kredita. Dokaj nagel razvoj pa je precej zavrla Uredba o ocenitvi osnovnih sredstev v zadrugah. Amortizacija za stroje se je občutno povišala, regresi pa so bili manjši. Vse to je imelo za posledico, da so se stroji zelo podražili. Pa ne samo to! Ponekod so celo prevladovale težnje, da bi se strojev znebili, da bi se rešili velikih bremen, ki bi jih posamezne zadruge zares težko zmogle.
Nedavna pocenitev kmetijskih strojev in podaljšanje roka za odplačilo sta bila ukrepa, ki so ju prekmurski zadružniki zelo ugodno sprejeli. Pa tudi revizija cenitve kmetijskih strojev in določitev stvarnejše amortizacije sta po svoje prispevala k tema, da se v mnogih zadrugah spet ogrevajo za nove kmetijske stroje.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Stroji v kmetijstvu
(Nadaljevanje s 1. strani)
Pri nakupu kmetijskih strojev pa bodo morali zadružniki bolj preudarno premisliti, kateri stroji so njihovemu okolišu najbolj potrebni in prikladni. Tudi pri kmetijskih strojih postavlja neke meje neizprosen zakonodajalec: gospodarski račun. Marsikje se je že pripetilo, da niso dovolj proučili pogojev za kar najbolj smotrno uporabo tega ali onega stroja. Znano je, da traktorji služijo večinoma za prevoz, le malo pa tudi pri drugih kmetijskih opravilih. Ponekod — zlasti še tam, kjer so zadruge precej oddaljene od železniške postaje — je to do neke meje opravičljivo. Pa tudi rentabilnostmi račun se je v takih primerih obrnil v korist traktorjev. Vendar po tej poti ne kaže hoditi naprej; pravo prelomnico bomo-zabeležili šele takrat, ko bomo na traktorje poleg plugov obesili še druge priključke za opravljanje vseh mogočih kmetijskih del.
V Prekmurju prevladujejo mala posestva z razkosanimi in raztresenimi parcelami. Posameznik si le težko nabavi stroje in druge sicer potrebne naprave in četudi si jih omisli, so le-te premalo izkoriščene. Stroji spričo tega niso več renta-
bilni. Zato je v kmetijskem zadružništvu tudi edina pot, da v pogledu mehanizacije pridemo enkrat na zeleno vejo in nadomestimo drago in zamudno ročno delo s hitrejšim, boljšim in ponavadi tudi cenejšim strojnim delom. To pa je tudi ključ do večje in boljše proizvodnje, kar je bitna in najvažnejša naloga našega kmetijstva.	Fr.
Stran 2
»OBMURSKI TEDNIK«
Murska Sobota, 22. julija 1954
Ali naša kmečka mladina res nima
veselja do izobrazbe ?
Se dober mesec in v Rakičanu se bodo znova odprla vrata enoletne kmetijske in gospodinjske šole. Iz vseh krajev Slovenije bodo prišli semkaj mladi, znanja željni fantje in dekleta. Nezaupanje, ki ponavadi spremlja mladino ob prvem srečanju s šolo, se bo kmalu umaknilo toplemu tovarištvu. Za to vzgledno skrbi uprava šole. Potem pa učenje, praktično delo na posestvu, kulturno razvedrilo. . . Leto se bo obrnilo, da še sami ne bodo vedeli kdaj. Mladina bo prejela ocene, nato pa se z bogatimi izkušnjami vrnila na svoje domove. . .
Kmetijska in gospodinjska šola v Rakičanu nam iz leta v leto vzgaja mlade kmetijske kadre. Leto dni študija je povsem dovolj, da si gojenci pridobijo osnovno znanje za poznejše življenje. Dobro spričevalo si šola piše s tem, da svojim gojencem posreduje tudi praktično znanje. Posestvo ima močno razvito poljedelstvo in živinorejo, gojenci pa si pridobijo koristnih izkušenj tudi v sadjarstvu, vinogradništvu, mlekarstvu, vrtnarstvu in sorodnih panogah. Fantje spoznavajo delovanje kmetijskih strojev, uporabo umetnih gnojil, selekcijo žit in živine, dekleta pa se poučijo o vsem, kar morajo vedeti napredne kmečke gospodinje. Skratka: bogato področje za ukaželjne ljudi! Šola je namenjena predvsem kmečki mladini, ki bo po končanem študiju ostala doma na posestvih.
Resnici na ljubo pa je treba priznati, da kmetje v Obmurju, zlasti pa še v Prekmurju, ne kažejo dovolj zanimanja za izobrazbo svojih otrok. In vendar v Prekmurju nuj-
no potrebujemo sposobne ljudi v kmetijstvu! Kje so torej vzroki za slab obisk? Ali obmurska mladina res ne kaže zanimanja za svojo izobrazbo? Vzroke je — po mojem — treba iskati drugje. Upoštevati moramo namreč, da v našem okraju prevladujejo manjši kmetje, ki le težko zmorejo mesečno oskrbnino 2500 din, ki sicer niso velika vsota,
če jo primerjamo z zahtevki ostalih šol v Sloveniji. Vendar večina kmetovalcev tudi tega ne zmore. Zato naj bi bila v prihodnosti dolžnost in prva naloga kmetijskih zadrug, da omogočijo študij revnejšim mladincem, ki čutijo veselje do stro-
kovne — kmetijske izobrazbe. Preteklo leto so skoraj vse zadruge v Prekmurju zaključile svoje poslovanje z dobičkom, vendar so se le redkokje spomnili, da bi vsaj del dobička odrinili za izobrazbo kmečke mladine. Potreba po strokovnih kadrih v kmetijstvu pa je pri nas naravnost občutna. Mnoge zadruge imajo traktorje in kmetijske stroje, s katerimi zna pravilno ravnati le malo kmetovalcev. Zakaj potem ne bi pomagali mladim ljudem, da bi se dokopali do potrebnega znanja?!
Ali ni dolžnost zadružnih vodstev, da se potegujejo za večjo strokovno sposobnost svojih mlajših članov? Prav gotovo je! Kaj nam bodo rekli zanamci, če bomo zanemarili vzgojo kmetijskih kadrov? V ta vprašanja bi se morali v kmetijskih zadrugah in občinskih ljudskih odborih mnogo bolj resno poglabljati in si nanje iskati odgovor. Vsem pa, ki še danes oklevajo, naj služi za vzgled Šalovski občinski ljudski odbor, ki je letos sklenil, da bo poslal dva mladinca v kmetijsko šolo. Prepričan sem, da bosta oba mladinca po dovršeni šoli bogato poplačala plemenito dejanje svojih občanov. Naj ne bo zadruge ali ljudskega odbora, ki ne bi omogočil študija vsaj enemu gojencu! O vzglednih primerih pa bomo v našem tedniku sproti pisali. -st-
XI. MARIBORSKI TEDEN
od 7. do 15. avgusta 1954
VELIKA
GOSPODARSKA
RAZSTAVA
kulturne prireditve in kmečki dan
25% popusta na železnici in avtobusu.
Svoje cenjene odjemalce obveščamo, da smo s 15. julijem spremenili delovni čas v trgovini s kmetijskimi potrebščinami, ki je odslej naprej odprta
nepretrgoma, od 7. do 14. ure
Kmetovalci, poslužite se te ugodnosti in obiščite nas!
Zadružno trgovsko podjetje »AGROMERKUR« Murska Sobota
Predlogi k družbenem upravljanju šolstva v ljutomerskem okraju
Dosedanji uspehi samoupravljanja v gospodarstvu ter uspehi družbenega upravljanja na področju zdravstva in socialnega skrbstva narekujejo, da uvedemo resnično družbeno upravljanje čimprej tudi na področju našega šolstva. V zadnjem času so društva prosvetnih delavcev o tem problemu mnogo razpravljala in stavljala svoje predloge republiški komisiji. Poglejmo nekaj predlogov ljutomerskih prosvetnih delavcev.
Pri vsaki šoli naj bo šolski odbor s 7 do 15 člani. Odbornike naj volijo vsi državljani, ki imajo volilno pravico in to po volilnih enotah na zborih volivcev od 1 do 2 člana. V šolski odbor pride tudi šolski upravitelj — ravnatelj, ki pa
naj ne bi bil predsednik.
Člane šolskega odbora mora potrditi z odločbo občinski ljudski odbor. Odbor ali posamezne člani lahko razreši, če njihovo delo ni v skladu z zakonskimi predpisi in vzgojnimi prizadevanji šole. Odbor se voli vsako leto ob začetku šolskega leta.
Odbor skrbi za šolsko in izvenšolsko vzgojo mladine in za izobraževanje pošolske mladine. Organizira razne tečaje. Razpravlja o učnih in vzgojnih uspehih ter seznanja starše s to problematiko na roditeljskih sestankih. Predlaga spremembo šolskega okoliša, obravnava pritožbe staršev in učiteljstva ter nastavlja tehnično osebje. Sestavlja in predlaga letni proračun ter ga izvaja. Ustvarja in upravlja izvenproračunska sredstva. Mobilizira ljudstvo, podjetja in ustanove za večja popravila in gradnje. Skrbi za lepo ureditev šolske okolice itd. Šolski odbor poroča o delu občinskemu ljudskemu odboru, člani odbora pa svojim volivcem na zborih volivcev v svojih volilnih enotah.
Za uspešno delo je potrebno, da bodo šolski odbori s posebno uredbo ali s šolskim zakonom dobili zakonito osnovo.	-ik-
Beseda 
o ljudeh, ki „zdravijo“ kmetijske stroje . . .
Delavnica pod milim nebom. — Gradili bi, pa ni kreditov! — O kmetijskih zadrugah, ki slabo ravnajo s stroji.
Če te slučajno zanese pot v Krog, se nehote zaustaviš ob nizkem, podolgovatem poslopju, ki »krasi« soboško predmestje. V teh, že močno načetih hlevih nekdanje grofije si je našla zasilne prostore soboška postaja »Agroservisa«. Človek skoraj ne more verjeti, pod kakšnimi pogoji opravlja kolektiv odgovorno in dokaj težko delo. Številna vozila, največ je traktorjev, so razmetana križem po razritem dvorišču. Zamaščeni mehaniki uporno vrtajo po železju in obujajo stroje ponovno k življenju. Trije zaporedni prostori komaj zadostujejo za skladišča in večje stroje, vse ostalo pa sc vrti pod milim nebom. Če je lepo vreme, še gre, deževje pa naenkrat zavre vsa dela. Tedaj se nad 20 mehanikov stiska v ozki delavnici in se trudi, da bi izrabili tisto svetlobo in prostor, ki sta jim zelo skopo odmerjena. To so črni dnevi za kolektiv . . .
Pred leti smo resno razpravljali o gradnji nove servisne postaje v Murski Soboti. Ker pa merodajni činitelji v okraju niso pokazali dovolj. zanimanja in odločne volje, so ugodno priliko izkoristili Ljutomerčani. Zato ima sedaj Ljutomer moderno agroservisno postajo, Murska Sobota pa napol podrto razvalino. Posamezni ljudje celo menijo, da je sedaj, ko so zgradili novo poslopje v Ljutomeru, odveč servisna postaja v Prekmurju. To mnenje pa je vsekakor zgrešeno. Upoštevati je treba, da imajo samo kmetijske zadruge in kmetijska posestva Prekmurja nad 70 večjih traktorjev, razen tega pa še trikrat toliko drugih večjih kmetijskih strojev. Ali naj zadruge z Goričke vozijo traktorje na popravilo v 60 km oddaljeni Ljutomer?
Soboško agroservisno podjetje šteje 27 članov. Zaposluje strokovno delovno silo in razpolaga tudi z modernimi stroji. Tako so si lani nabavili moderno stružnico, vrtalni stroj, kompresor, brusilni stroj in drugo orodje. Zmogljivost obrata se je kljub pomanjkljivim prostorom močno povečala. »Gradili bi, pa nimamo kredita,« tožijo člani delovnega kolektiva. Mnogo gradbenega materiala že imajo, sedaj bi potrebovali okrog 2 milijona dinarjev, da bi delo na gradbišču steklo. V načrtu imajo gradnjo dveh večjih delavnic in skladišča. Če bodo
pravočasno dobili zaprošeni kredit, o stavba še pred zimo pod streho.
volivcem radenske občine!
V nedeljo, 25. julija ob 9. uri dopoldne bo o kinodvorani Slatina Kadenci zbor volivcev za področje občinskega ljudskega odbora. Dnevni red:
1. Poročilo zveznega ljudskega poslanca o delu zvezne Ljudske skupščine.
2. Poročilo republiškega ljudskega poslanca o delu republiške Ljudske skupščine.
3. Razprava.
4.	Razno.
Nadalje so predvideni zbori volivcev z enakim dnevnim redom tudi pri Vidmu ob Ščavnici in Kostanju, v Ljutomeru in Gornji Radgoni.
Okrajni odbor SZDL Ljutomer
Gasilsko slavje
v Ivanjkovcih
Gasilsko društvo v Ivanjkovcih je predzadnjo nedeljo proslavilo 45. obletnico svojega obstoja. Proslave so se med drugim udeležili podpoveljnik Republiške gasilske zveze tov. Srečko Dimeč, medokrajni inšpektor tov. Janez Blagovič, predstavniki oblasti in člani gasilskih društev Ormož, Desnjak, Cezanjevci, Vinski vrhovi, Ključarevci pri Ormožu, Babinci, Kog in Noršinci.
Gasilske vaje, s katerimi so manifestirali svojo gasilsko pripravljenost, so prav dobro uspele. Okrajna gasilska zveza je podelila društvu častno diplomo, značke in častne diplome pa članom društva Lovru Petovarju, Matevžu Lanerčiču, Francu Ribiču in Ivanu Balažiču, ki nad 45 let službujejo v prostovoljnem gasilstvu. Diplome in značke so dobili tudi ostali — za 30 in 20-letno sodelovanje v društvu.
Ivanjkovsko gasilsko društvo je bilo že večkrat okrajni prvak in se je dobro odrezalo tudi na republiškem tekmovanju. Poveljnik društva je že nekaj let Franc Rajh.
SPOMINI VSTAJAJO...
V Ljutomeru sem — v gostilni na trgu. Vreme je spremenijivo, kot aprila, čeprav je žetev. Zmenek imam s prleškim prvoborcem Slavkom Ivanjšičem. Od njega bi rad zvedel vse, česar se spominja. Slavkove spomine naj bi zbral v reportažo, namenjeno v počastitev Dneva vstaje. Dvaindvajseti julij pa je pred durmi. Mudi se!
Slavka sem našel pred brivnico. Presenetil me je s svojo zunanjostjo. Srednje rasti je, srednje moči, podolgovatega obraza, nekoliko utrujen in preprost. Med ljudmi bi ga težko našel v temni vsakdanji obleki, kakršno nosi. Vpadljivo je le njegovo odmerjeno, preudarno gibanje. Presodil sem, da ve, kaj hoče in kaj stori. Čudi me, da ga že nobeden izmed novinarjev ni našel. Najbrž mu nihče ne prisoja česarkoli nadpovprečnega, na kar vedno mislimo, ko govorimo o partizanih — prvoborcih.
Evo ga! Prihaja! Morda je slučaj, da sva se našla v gostilni. Njegova zgodba se je namreč začela junija, pred dvanajstimi leti, v Žerovincih — v gostilni. Bil je tam — pri Stanjku — s prijatelji istega mišljenja. Na zida je opazil listič z drobnim verzom:
»Iz tisoč grl naj zadoni vam pesem velikanska:
nastaja dan bodočnosti slovanske!«
Med prijatelji Je nastalo kratko posvetovanje: kdo ga bo utrgal s stene in glasno prebral? Za to se je odločil Slavko. Nihče ni povprašal, kako je prišel list na umazani zid gostilne. Kaj zato, če je bil klic zastavljen v imena slovanstva! Kaj zato. če Je bilo med ljudmi veliko ugibanja o četnikih! Slavko in prijatelji so poznali položaj. Situacijo je analiziral Kerenčič s Koga — star komunist. Vzdramiti ljadstvo! Vzbuditi misel na upor, boj. pregnati okupatorja! Vsaka vzpodbuda v tem smisla je bila dobrodošla.
Ko je Slavkov glas zamrl po zadnjem zlogu stiha, je v gostilni završalo. Izražena misel je prevzela prisotne. Z zavestjo, da je zopet storil nekaj dobrega, se je Slavko takrat poslovil od svojih tovarišev in se vrnil na Slamjak — na posestvo Sariča, lastnika vrelcev radenske slatine. Naslednjega dne se je oglasil pri materi na Že-
leznih dverih. Zvedel je, da so ga iskali trije nemški žandarji in da se mora javiti na žandarmerijski postaji.
Presenečen je Slavko brskal po spomina — kdo neki Je bil pri Stanjko ovaduh? Ali so žandarji zvedeli iz govoric, ki so v trenutka preplavile Slovenske gorice? Slavko se je z zavestjo, da ima opravičilo, napotil k žandarjem. Skozi Žerovince je vendar potoval poslovno — za Sariča. Kaj zato, če se je ustavil v gostilni? To je celo razumljivo.. 
Ivanjšič je preprosto pojasnil zadeva žandarjem. Vse je res, vsi prijatelji so bili tam — le o listka ničesar ne ve! Sam ga ni prebral in konec! Zanikal je dejstva. Žandarji so ga pretepli. Skoraj bi se kesal prevelike samozavesti, toda izpustili so ga in vrnil se je za Železne dveri. Menil je,
da je s tem za nekaj časa končano. Toda Flah, domači gestapovec, je menil drugače. Venomer je zahajal k Slavko in ga zapletal v pogovore. Upal je, da bo Slavko nekaj storil. O tem je ugibal glasno. Hotel je zvedeti za načrt. Najbrž se mu je zdelo, da bo devetnajstletni Ivanjšič zaupljivejši. Pa se je zmotil!

Skrivne poti, oporne misli in neznani ljudje so prepredali Prlekijo. Vse niti so tedaj vodile na Pohorje. Droben člen med temi ljudmi je bil Šturm — neznaten uslužbenec zavarovalnega zavoda. Ta tovariš je vzel Slavkovo in njegovih prijateljev stvar v svoje roke. Oskrbel je ponarejene legitimacije. S temi listinami v žepih so se vkrcali na vlak Novak, Červič, Korošec in Ivanjšič. Peli so ob spremljavi kitare, se zabavali in peljali v Maribor, kjer jih je pričakoval Mirko Štibler. Kdo bi zaslutil za njihovim veseljem nemir pripravljenosti — tudi na vse?! Mirko jih Je napotil iz Maribora v Slivnico — tudi z vlakom. Tam je nastal premor, neučakanost pred pohodom na Pohorje.
Don la Savo sta prišla novincem nasproti. Kakšno presenečenje!« Brata Kamenščaka! Takorekoč soseda! Kdo bi si mislil, dn sta že na Pohorja?! Brata Pihlerjeva! »Ni lahko pri nas!« je pojasnil Don novim tovarišem. »Marsikaj, kar je bilo doma, bo treba pozabiti.
Lepa noč je sprejela tovariše na poti iz Slivnice. Napeta čutila so lepoto ostro zaznavala. Nepozabna, edinstvena noč! Noč, ko se je vse spremenilo v sedanjost. Samo misli so smele uhajati v prihodnost . . .
Samo šum korakov, skrivnostna pobočja, pretrgani glasovi nočnih ptic. Tako — vse do Limbuša! Tedaj se je od nekod priklatil oblak la kmalu Je iz njega bilo. Dež je bil zlohoten spremljevalec mož vso not čez
Ruše h Glažuti pod Ruško kočo, kjer Jih je sprejel partizanski tabor pod šotore.
Mlad, nasmejan, živahen Iks — Jože Knific, komandir nastajajoče Ruške čete, jim je prišel nasproti. Nova poznanstva to se sklepala. Na dež, ki bi utegnil roditi nekje pri srcu melanholijo, nihče ni utegnil misliti. Mnogo dragega je bilo takrat v tovariših. Velika so takšna srečanja! Slavko je spoznal, poleg Dona in Savota, še Iksa, Bolgo, Silvo . . . Silvo? Mar ni prišla Silva, prva partizanka, pozneje? Ali Je bil Leon tam? Ne! On Je prišel z bataljonom -mnogo pozneje. Spomin na srečanja je ostal, tudi imena, toda ne vsa. . . Ko pa se je potlej vrstilo še toliko, toliko partizanskih imen, borcev, tovarišev . . . In minilo je že dvanajst let od tedaj. Odhod sa Pohorja se je začel 24. junija 1942. To je točen, za vedno v spomina ohranjen datum!
Kdo ve, če ne bi bil drag delam na mesta tega, če ne bi bilo tistega doživetja v Stanjkovi gostilni v Žerovincih? Bil je to povod za tisto, kar bi bilo tudi sicer neizbežno.
	*
Preteklost, neizbežna preteklost. Tisti blatni klanec, ki vodi Slavka Ivanjšiča navkreber. proti domu na železnih dverih, je del preteklosti. Po njem so hodili ubogi, utrujeni ljudje. Slavko je šel po njem novim vtisom nasproti, ko mu je postal dom preozek, življenje pa preveč utesnjeno v siromaštvo. Takrat je bil še dokaj reven fant. On in mnogi drugi v Slovenskih goricah, v globokih blatnik klancih, so bili z nečim nezadovoljni. Tu je bilo v njih in izven njih. Od vsepovsod je pritiskalo. Iz podzavesti je pronicalo v zavesi. Nekaj podobnega slutnji. Zvenelo je kot: »nekoč bo lepše«, la če ne bi bilo vojne, fašistov, okupatorjev, bi postal Slavko mož kot vsi drugi: utrujen od življenja in potrpežljiv z vsakdanjostjo — somo upal bi pač, da bo nekoč lepše . . .
Od nekod iz globin neurejenega sveta je takrat bruhnil šesti april 1941,  nato
Iveri iz naših krajev
PUCONCI — Predzadnjo nedeljo sc je Pucončanom predstavila igralska skupina domače opekarne s dramo »Svet brez so-vraštva«. Igralci, povečini Opekarniški delavci, so na splošno dobro podali svoje vloge, kar je v glavnem zasluga režiserja Vučaka. Ljudi se je na prireditvi nabralo toliko, da jo bila zasilna dvorana premajhna. Kolektiv opekarne Puconci je znan po svoji živahni dejavnosti. Njegovi ljudje kljub težkemu delu vedno najdejo dovolj časa sa kulturno razvedrilo. Imajo tudi svojo knjižnico.
*
MURSKA SOBOTA — Kukor smo že poročali, se je letos LOMO odločil, da bo zidal večji stanovanjski blok. Neverni Tomaži so prerokovali, da tudi iz te moke ne bo kruha. No, temelji novega bloka so že vidni očem, zato upamo, da bomo že pred zimo dobili v mesta 16 novih družinskih stanovanj.	-st-
Potem bodo lahko zaposlili ljudi tudi v zimskih mesečin, ko so dosedaj morali vedno odpustiti nekaj delavcev. Morda bi bilo prav, da bi kolektivu bolj odločno pomagala tudi Okr. zadružna zveza in OLO. Pa še nekaj teži kolektiv. To so razmeroma skromna obratna sredstva, ki jih imajo pri Narodni banki. Podjetje je zadnje čase podvojilo število delavcev, tako da je potrošnja materiala od 5 do 8-krat večja kot poprej, obratna sredstva pa se niso prav nič povečala. S tem, da so v Ljutomeru postavili novo servisno postajo, bi po dogovoru moralo soboško podjetje predati prevozno delavnico ljutomerski postaji. Od tega pa bi imeli občutno škodo v Prekmurju, saj postaja v sedanjem času mesečno prevozi tudi nad 2500 km poti. še najboljša rešitev bi bila, da bi tudi Ljutomerčani dobili svojo prevozno postajo.
Končno še nekaj o slabem gospodarjenju s kmetijskimi stroji. Če govoriš z mehaniki, ti poved, da imajo stroji — velja predvsem za traktorje — izredno kratko življenjsko dobo. Zakaj? Predvsem zaradi malomarnega gospodarjenja, deloma pa tudi-strokovne nesposobnosti ljudi, ki opravljajo s stroji Med slabimi gospodarji je najti tudi posamezne kmetijske zadruge. Odgovorni ljudje se niti ne zavedajo, kakšno škodo povzročajo skupnosti. Stroj je namreč živa stvar, ki jo je treba z ljubeznijo negovati.	-st-
24. junij 1942. leta in potem vse tisto, kar je zdaj že preteklost. Toda preteklost je tako neskončna množica majhnih in velikih doživetij, da jih spomin komaj ohranja. Človek se pač zanesljivo spominja le najbolj izrednih doživetij, onega, kar je zapustilo najgloblje vtise . . .
Še zdaj hodi Slavko navkreber in navzdol po klancih. Na poteh ga spremljajo spomini. Včasih se mu zdi, da nosi na plečih tisto, čemur se je reklo: »nekoč bo lepše«. To je nekaj globokega, o čemur ne bo nehal razmišljati. O tem razmišljajo vsi tisti Slavkovi tovariši, ki so bili na pohodih, bojih in v snovanju drugačnega sveta, kot so ga spoznali v zgodnji mladosti. Mnogo teh tovarišev Slavko nikdar ni srečal, niti slišal o njih.
Začelo se je tistega usodnega šestega aprila . . . Za Slavka še posebej v srečanju s Kerenčičem na konferenci aktivistov septembra 1941, poglobilo se je 24. junija 1942 na poti na Pohorje in oblikovalo med partizani.
Mesec dni je trajalo zbiranje Ruške Čete še potem, ko je prišel Slavko s tovariši na Pohorje. Komandir Iks je imel mnogo dela z neučakanci. Vsem se je mudilo v akcije, v boj, v zmagovanje. Orožja pa ni bilo. Vsega je manjkalo. Četa še ni bila pripravljena. Tudi zima se je bližala. Dovolj so bile najnujnejše ekonomske akcije . . .
V tem mesecu je Slavko spoznal starega Šarha. Šarh je bil glavni oskrbovalec Ruške čete.
Naposled se je četa povečala na petnajst ljudi. Vlažne noči so postajale neznosne. Neizbežno je bilo dobiti Vsaj skromno zimsko opremo. Prva večja akcija je bila na vidiku. Bil je to »napad« na planinsko postojanko na Smolniku. Upravnica koče je bila obveščena o načrtu. Partizani so pobrali vse, kar je bilo za njih primernega. Nemške izletnike so medtem, kajpak, spravili na varno — v klet. Oskrbnici je bilo naročeno, naj obvesti žandarmerijo o
napadu. Na dohodu h koči so postavili, v majhnem razmaku, dve zasedi. Čakali so od štirih do ene popoldne. Nemcev ni bilo od nikoder. Partizani so bili že razočarani. Zbrali so se ob koči h kosilu. Potem so se znova namenili v zasedo. Džon, Miha in Vinko so se vrnili v spodnjo zasedo. Slavko
se je zadržal v pomenku s komandirjem.
V	trenutku, ko se je pognal k tovarišem Čez klanec, je opazil nemška lovca s puškami ostrostrelcev. Obstal je ob skupini. Nemec je dvignil puško. Pomeril. Fantje so se vrgli na tla. Počilo je in drugič. Nemec se je prevrnil. Podrla ga je Iksova krogla. Še en strel. Drugi Nemec je padel. Njun spremljevalec, pohorski pastir, je zbežal.
V	njegovi smeri je bilo opaziti prašne uniforme wermahtovcev. Približali so se po markacijskih poteh in ob Lobnici. Ruška četa se je zbrala pod kočo. Lahno vznemirjenje je spreletavalo partizane. Bil je to prvi spopad, vreden tega imena.
Lep spomin. Akcija, v kateri je zamenjala vojaško izkušenost vzorna samodisciplina.
V nočnem preboju proti Ruški koči se je izrazil smisel za gverilsko taktiko. To
je spomin, ki se med spomini najraje vrača. To je bila prva, morda najlažja akcija, toda prav zaradi tega velika!
In potem — potem je bilo še in še akcij. Pohodi in akcije. Pohodi in akcije! Vetrovi, deževje, vlaga in nasmejani dnevi. Dravograd, Maribor, Pragersko! Večne poti v tej smeri Čez in vzdolž Pohorja. Mraz in snežinke! Šestnajstega septembra prvič nekaj večjega: akcija na progo! Vojska brez min. Sila rok in moč volje je nadomestila razstrelivo. Nekaj ur dela. Tračnice so bile za spoznanje razmaknjene. Bilo je v Pragerski šumi. Lokomotiva se je razbila ob mostu. Vagoni so se razvalin naokrog. Žal je bil tovorni vlak. Partizani pa so pričakovali vojaški transport. Toda kljub temu — po tej progi vlak ni vozil poldrug dan.
»V tem času, že pod Smolnikom, so fašisti občutili, da v enainštiridesetem letu niso likvidirali skupin na Pohorju. V Ruški koči so naselili policijo in wermahtovce. Večkrat smo imeli praske z njimi. Pripravljali smo si zasede. Zanimivo: vedno je bilo nekaj mrtvih med wermahtovci in policijo. Mi smo vselej odnesli zdravo kožo!«
Mika me vedeti, kaj čuti Slavko, ko to pripovedüje. Zdi se mi, da vidim v njegovih očeh plamenico ponosa nad dejstvi iz spomina.
In potem?
Med ljudmi so bili tudi izdajalci.
V
  časih, ko je vrelo v srcih, ko je Slavko - med mnogimi drugimi - podrl mostove z življenjem za seboj, tedaj, ko je bila sedanjost edina resničnost in je sleherni mogel misliti, zase, le na droben košček življenja pred seboj, ko so roke trdo stiskale hladne cevi smrti in ko so prsti instinktivno počivali na sprožilcih, je bilo zaupanja malo, bore malo. Sploh ga ne bi smelo biti. Varnosti ni bilo nikdar dovolj. Srca so morala biti neizprosna, čustva zaprta v najtesnejši košček duše. Kdo more to dovolj razumeti, kdo izmed tistih, ki
tega niso tako neusmiljeno doživeli kot partizani?
Čutil sem rezilo tega vprašanja v Slavkovih očeh v trenutku, ko je obnavljal spomin na likvidacijo izdajalca v Polskavi. Morala je biti hitra akcija. Toda nacisti so najbrž nekaj zaslutili — obkolili so hišo. Napadalci so se komaj umaknili. V hiši je ostal Samo. Niso ga niti utegnili opozoriti na nevarnost. Samo je stražil izdajalca. Nenadni mir mu je vzbudil zle slutnje. Stopil je k vratom. »Halt« se je zadrl Švaba. Samo se je umaknil, izvršil sodbo in skušal zbežati skozi okno. »Halt!« se je zadrlo tudi tam. Uspelo mu je zbežati skozi zadnja vrata . . .
In potem?
Bila  je ekonomska akcija na Falski grad. Ob vrnitvi Čez Falsko peč — trčenje z zasedo. Praska. Umik Čez hrib proti Činžuti. Visoko v hribu — počitek. Nenadoma je znova zapokalo — pri Falski peči. Pozneje je pripovedoval Šarh, da je bil to spopad med žandarmerijo, ki je prišla na pomoč iz Ruš, in wermahtom v zasedi. Bil je srdit boj!
In potem?
Čeligo in njegovega prijatelja smo srečali na Pohorju — prišel je na lov. Dve lepi risanici smo dobili od njiju. Hotela sta streljati na našega stražarja, ker sta mislilo, da je divji lovec. Pustila sta nam tudi slastno južino. . . Kako naj bi si vendar mislila, da bosta na lovu — ulovljena!?
Kdo bi si vse zapomnil? Bilo je akcij, pripetljajev, doživetij, pohodov in težkih dni. . . Spomini se vračajo. Spomini nas ne zapuščajo. Z možgani zrelih mož razmišljamo o teh stvareh. Marsikaj je bilo tudi takšnega, kar tudi sami nikdar ne bomo prav razumeli. Kako naj bi vse to ohranili in pojasnili ljudem. . .? Ko bi se zbrali stari znanci, na primer pri Stanjku v Žerovincih ali kjer že, kod smo se kdaj prej našli- — nobeden stenograf se ne bi znašel v našem nepovezanem pripovedovanju . . .
Viktor Širec
Murska Sobota, 22. julija 1954
»OBMURSKI TEDNIK«
Stran 3
Praznik prekmurskih cicibančkov
Zadnjo soboto je bila v soboškem otroškem vrtcu uspela prireditev; odprli so okrajno razstavo izdelkov in igračk, ki so jíh izdelale ali pa jih sučejo drobne ročice desetin najmlajših, ki so v pretekli sezoni našli svoj drugi domek v devetih otroških vrtcih Prekmurja, in se z dobro naštudiranim otroškim programom poslovili od onih cicibanov, ki bodo v jeseni prestopili v pionirske odrede, sedli za šolske klopi. . . Društvu vzgojiteljic, ki je tokrat pripravilo staršem in malčkom zares prijetno razvedrilo v zelenem okolju košatih dreves, ki krase okolico soboškega vrtca, gre vse priznanje.
Napak pa bi bilo, če ne bi hkrati pohvalili tudi malčkov, ki so brez večjih zapletlajov nastopili pred svojimi mamicami in očki. Bilo je veselja in otroške razigranosti, nič manj pa zadovoljstva in neprikritega veselja na obrazih tistih, ki pošiljajo svoje otroke v otroške vrtce. Starši so se lahko tokrat znova prepričali, da je vzgoja njihovih najmlajših v rokah veščih in prizadevnih vzgojiteljic.
Pa začnimo pri mali Dušici, ki je navzoče pozdravila s toplimi, v srce segajočimi besedami. Njej ni hotela ostati dolžna Hansova Marika iz rakičanskega vrtca. S svojim nežnim glasom, kretnjami in mimiko je žela priznanje. Marika je slabotno dekletce, ki pa je zelo talentirana in mnogo obeta, če ji bodo tudi v šolskih klopeh posvečali dovolj pozornosti. Dragica, Slavko in Miško so se šli pionirja in čebelico, toč-
no tako, kakor je v istoimenski pesmici zapisal največji prijatelj cicibančkov — Oton Župančič. Svoje umetnine v risanja je samozavestno pokazal na tabli mali Kuzmičev Vlado iz Rakičana. Iz njega pa še bo enkrat nekaj — je zašušljalo med mamicami. In dalje: če bi videli malčke, ko so pokazali svoje sposobnosti v prizorčkih iz narave in živalskega sveta — »Lisica — tatica«, »Mi imamo meda«, »Deklica in metuljček«, »Hrošč« itd. — bi prav gotovo dejali, da so se otročički v vrtcih zares mnogo lepega naučili. Dober vtis je odnesel Bogatajev Sali v vlogi cicibana-partizana. V kretnjah in besedah je bil zares pravi borec! Pa mali telovadci, ki so strumno prikorakali pred gledalce in pokazali svoje sposobnosti. Njihovi gibi so jih izdajali za dobre telovadce. Sicer pa: kdo bi vse našteval?
Na razstavnem prostoru v poslopju otroškega vrtca smo videli stotero lepo izoblikovanih izdelkov in igračk. Svoje izdelke razstavljajo modelarji, risarji, ličkarji. . . Zanimivo je, kako si je ciciban v svoji fantaziji zamislil ladjo »Galeb«, s katero je maršal Tito potoval na prijateljski obisk v Turčijo. Kar oglejte si sliko v drugi razstavni sobi! V vsakem drobnem predmetu je skrito mnogo ljubezni in volje do dela, čeprav samo takega, ki ga zmorejo drobne ročice in razum otročička. V vsaki razstavljeni igrački, ki bi jih težko prešteli, se skriva nekaj, kar navaja cicibana k ustvarjanju. Lepe so tudi lutke in slike, ki ponazarjajo svet pravljic. Prostor nam ne dopušča, da bi se spuščali v podrobnosti: razstava je odprta do četrtka in oglejte si jo! Ne bo vam žal tega koraka.
Okrajna gasilska
zveza obvešča
Želimo, da se proslave »Štajerska v borbi« na Ostrožnem pri Celju dne 5. septembra t. 1. udeleži čim večje število našega članstva. Vabimo upravne odbore društev, da se povežejo in sodelujejo z občinskimi štabi ter zberejo čimveč udeležencev. Tozadevna poročila o uspehih je priložnostno dostavljati naši pisarni. Prepričani smo, da bo vaše članstvo in prebivalstvo vašega kraja dostojno zastopano na tej veličastni proslavi.
Vabimo vsa društva, da poravnajo zapadlo članarino po tromesečjih, ker mora OGZ odvajati prispevek GZ LRS ob koncu vsakega tromesečja. Prav tako je poravnati članarino za leto 1953.
Naročnino za Gasilski vestnik, ki ga izdaja GZ LRS, smo za vsa društva v celoti poravnali do konca leta 1954. Ker se je naročnina zvišala za 50 din, in sicer od 150 na 200 din za po en izvod, smo vas za odgovarjajoči znesek obremenili ter vas vabimo, da naročnino za Gasilski vestnik poravnate pri nas in denarja ne pošiljate več v Ljubljano.
Matične knjige so prispele, zato vas vabimo, da jih čimprej prevzamete proti takojšnjemu plačilu po 420 din. Matične knjige so obvezne, zato vam naročamo, da jih začnete čimprej voditi. Navodila se dobe v naši pisarni.
Nekatera društva kljub opominom ne dostavljajo redno obračunov veselic, zato tem potom ponovno pozivamo vse zaostankarje, da obračune dostavijo v roku 8 dni po prirejeni veselici, sicer ne bomo izdali več dovoljenja.
Po sklepu Gospodarskega odseka OGZ društvom ne bomo izdajali dodeljenega materiala tako dolgo, dokler ne poravnajo svojih obveznosti pri Zvezi. Pozivamo UO, da dolgove čimprej poravnajo in istočasno dvignejo dodeljene cevi in drugi gasilski material.
Ker se je pripetilo več požarov na žitnih poljih zlasti ob železniški progi, opozarjamo vsa poveljstva gasilskih edinic, ležečih ob železniških progah, da opozorijo lastnike njiv, da kopice žit zlagajo najmanj 50 m od proge strnišča pa prekopajo vzporedno s progo v večjih pasovih. Prav tako je posvečati vso pažnjo ob priliki mlačve, zlasti s parnimi stroji. Gasilno orodje naj bo v stalni pripravljenosti, skrbeti je tudi, da bo mlatilniška brizgalna vedno napolnjena z vodo in pripravljena za gašenje.
Iz pisarne OGZ
Tedenski koledar
Nedelja, 25. julija — Jakob Ponedeljek, 26. julija — Ana Torek, 27. julija — Natalija Sreda, 29. julija — Zmagoslav Četrtek, 29. julija — Marta Petek, 30. julija — Krilan Sobota, 31. julija — Ignac
SONČNI VZHOD: 25. julija ob 4.34 uri. ZAHOD:: ob 19.42 uri.
DOLŽINA DNEVA: 15.08 ur.
LUNINA SPREMEMBA: 29. julija mlaj ob 25.20 uri.
KINO
RADGONA — 24. in 25. julija angleški kolor film »Hoffmanove pripovedke« — 28. in 29. julija zaprto.
»PARK« M. SOBOTA — Od 23. do 26. julija mehiški ljubavni film »Soledadin šal« Od 27. do 29. julija amer. film »Skrivnostna cesta«.
SEJMI
OKRAJ LJUTOMER: Križevci pri Ljutomeru 26. julija splošni sejem; Stara gora 24. julija splošni sejem.
OKRAJ MURSKA SOBOTA: Črenšovci 31. julija svinjski sejem, Dobrovnik 26. julija živinski in kramarski sejem; Turnišče 29. julija svinjski sejem.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR TURNIŠČE
razpisuje službeno mesto
poslovodje
gostinskega podjetja v Turnišču. — Interesenti naj pošljejo pismene prošnje v našo pisarno do 25. julija 1954.
Predsednik:
Š. Nemec 1. r.
RAZPRODAJA
Zaradi likvidacije prodajamo naslednje kmetijske stroje: selektor z zaprašilnikom, izruvač za krompir, trosilec za umetno gnojilo. — Stroji so domače izdelave in še nerabljeni. Prodamo tudi namizno avtomatično tehtnico DALTON, 20 kg.
Ponudbe z navedbo cen je poslati do 31. julija 1954 likvidacijski komisiji Kmetijske zadruge Slatin. Radenci.
Likvidacijska komisija
ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE »AGROMERKUR« trgovina v kmetijskimi potrebščinami sprejme s 1. avgustom v uk
moškega Vajenca
Pogoji: da ni starejši od 18 let, da je uspešno dovršil nižjo gimnazijo, da je telesno in duševno zdrav.
Plača po uredbi.
Interesenti naj vložijo pismene prošnje na upravo podjetja.
Zadružno trgovsko podjetje
»AGROMERKUR« Murska Sobota
Kostanjčani imajo še kup načrtov
Lani je bilo pri Kostanju zelo živahno. Elektrifikacija, ki je bil. najvažnejša naloga, je v glavnem končana. Vendar imamo še mnogo dela, preden bo elektrika zasvetila v vseh vaseh občine.
Nameravali so postaviti tri transformatorske postaje, vendar so zgradili samo eno. Savčani so se zbali finančnih težav in so utrli pot elektriki samo v tisti del vasi, ki je v območju kostanjskega transformatorja. Brez toka so ostali še v Trnovcih in Rucmancih. Tudi dobršen del Ključarovec pri Ormožu je še ostal brez elektrike.
Letos pa so se opogumili. V gradnji je daljnovod Tomaž—Savci in daljnovod Tomaž— Ključarovci. Posebno pridni so v Ključarovcih, kjer so v nekaj dneh postavili drogove. Računajo, da bo letos več denarnih sredstev. Tudi kredit si obetajo.
Omeniti je treba še ključarovske kmete, ki so si na svojo pobudo razširili omrežje in priključili trofazni tok. Tako bodo letos mlatili z elektriko, na kar so upravičeno ponosni.
Na elektriko računajo letos tudi v Pršetincih, v vasi, ki je delno že elektrificirana.
Tudi na gradbišču nove šole je živahno. Lani pričeto delo dobro napreduje, kar je zasluga občinskega ljudskega odbora. Zelo dobro je, da so našli tik ob poslovanju tudi vodo, tako da ne bo treba daleč hoditi po njo.
»Stari samotar« ob ormoški cesti namreč zadružni dom se bo končno le umaknil. Po dolgem, kar predolgem odlašanju so se le spomnili, da je stavba na močvirnatem zemljišču nekoristna. Začeli so jo podirati. Material bodo uporabili v koristne namene, za ureditev prosvetne dvorane, ki jo bodo preuredili in podaljšali, da bo lahko služila tudi za kinopredstave. Kostanjčani bodo že letos gledali prvi film, ki ga bodo vrteli s svojo kinoaparaturo.
Kmetijska zadruga, ki je lani in letos izboljšala svoje poslovanje, bo s preostalim, materialom gradila skladišče in garažo. Sedanji prostori, ki jih uporabljajo v ta namen, ne odgovarjajo rastočim potrebam.
Z razumevanjem so ljudje sprejeli uredbo o obveznem škropljenju krompirišč. Že prvi dan po razglasu so pokupili vso škropivo, tako bo morala zadruga takoj preskrbeti večje količine. Dobro pa so se odrezali že spomladi, saj so proti kaparju škropili vsi zadružniki. M.
Tako pa ne gre!
šel sem službeno na sodišče. Nenadoma sem opazil, da je neka gospodinja s prvega nadstropja uporabila mojo glavo za — smetišče. Priporočam gospodinjam, naj v bodoče ne uporabljajo tujih glav za smetišča, pa niti robnika na ulici. Vsaj na dvorišče naj tresejo smeti, če ne morejo stopiti do temu namenjenega prostora.
Sicer pa me čudi! Kaj takšnega se mi doslej v Murski Soboti še ni zgodilo. Žal mi je, da nisem sanitarni inšpektor. Takrat bi z avtoriteto zavpil: tako pa ne gre! Zdaj pa apeliram le na javno mnenje. Mogoče bo le zaleglo?	F. D.
Morda bi se dalo spremeniti . . . ?
V Murski Soboti je zaposlenih precej delavcev in uslužbencev, ki so odvisni od voznega reda vlakov. Z veze vlakov so dokaj neugodne — delavci, ki so odvisni od njih, zjutraj delo zamujajo, popoldne pa morajo prej zapustiti delovno mesto. Uradne ure se namreč začnejo ob sedmih, vlak pa prispe na postajo ob 73O,
uradni čas traja do 14.00, odhod vlaka pa je ob 14.15.
Menim, da bi se z nekoliko dobre volje dalo tudi to urediti. Drži namreč eno: sprememba voznega reda v tem smislu, da bi vlak pripeljal Vsaj pol ure prej in odpeljal pol ure kasneje, bi koristna skupnosti kakor tudi delavcem. Franček Drvarič
RAZPIS
Časopisno in založniško podjetje »N a Š t i s k«, M. Sobota razpisuje službeno mesto
računovodje -
bilancista
ki ima temu poklicu primerno izobrazbo in strokovno sposobnost. Prednost imajo računovodje z večletno prakso.
Prošnje z življenjepisom, v katerem je navesti tudi vse dosedanje zaposlitve in čas njihovega trajanja, je poslati naši pisarni, M. Sobota, Trubarjev drevored 2, do 30. julija 1954.
Kratke zanimivosti
V OKRAJU MUSRKA SOBOTA je bilo pretekli mesec rojenih 152 otrok, od tega 93 dečkov in 59 deklic. Eden deček in ena deklica sta se mrtva narodila. Umrlo je 72 oseb: 29 moških in 43 žensk. Med umrlimi je 10 otrok v starosti do 1 leta. — Poročilo se je 40 parov.
*
V juniju so zabeležili tudi en primer nasilne smrti. V Nemčavcih je 57-letna Terezija Cipot napravila samomor; 30. maja popoldne je skočila v bližnji potok, iz katerega so jo potegnili mrtvo. Svoje dejanje je izvršila v duševni zmedenosti, saj je bila umobolna.
*
V juniju se je vselilo v soboški okraj 40 oseb; 26 iz drugih okrajev naše republike, 14 pa iz sosednih republik. Izselilo se je skupaj 95 Prekmurcev; 64 v druge okraje naše republike, 31 pa v druge republike.
RANKOVCI
Zadnji četrtek je strela udarila v hlev kmetovalca Alojza Kovača in ubila bika. Ker strela ni bila ognjena, se poslopje ni vžgalo. — Kmetovalec je utrpel precejšnjo škodo.
Najstarejši rankovški vaščan je Janez Žilavec, star 95 let. Malokje najdemo ljudi take starosti. Svojčas je bil znan daleč naokrog kot marljiv mizarski mojster. Zato mu želimo, da čil in zdrav dočaka stoletnico.
VREMENSKA NAPOVED
za čas od 23. julija do 1. avgusta
Koncem tekočega in koncem prihodnjega tedna povečini jasno. V ostalem deloma sončno, a obenem pogoste kratkotrajne padavine. Povečano nagnjenje k padavinam se pričakuje nekako 27., 29. in 30. julija.
Puconci
šolsko leto je minilo. 136 dijakov nižje gimnazije v Puconcih je zapustilo šolske prostore. Prav tako je s 119 učenci osnovne šole. 56 odstotkov dijakov gimnazije je izdelalo, 16 odst. ima popravne izpite, 28 odst. pa jih je padlo. Od osnovnošolcev jih je izdelalo 77 odstotkov. Ta rezultat opravičuje morda pomanjkanje prostorov. Pouk je namreč zaradi utesnjenosti moral biti tudi v gasilskem domu. Potrebni sta še dve učilnici zaradi znatnega prirastka otrok.
Kolektiv vzgojiteljev, ki deluje na obeh šolah, ima že zaradi tega mnogo preglavic. Kljub vsemu pa je precej uspehov, ki pa niso izraženi v ocenah. To so kulturne in športne prireditve v okviru šole in tudi v okrilju izobraževalnega umetniškega društva. Za sodelovanje v izobraževanju ljudstva, izven šolskega dela, so učitelji prejeli že pohvalo Sveta za prosveto in kulturo Ljudske republike Slovenije.
Pod vodstvom učiteljev so v Puconcih naštudirali že več odrskih del. Med drugimi komedijo »Cvrček za pečjo« in Poharjevo dramo »Čas je dozorel«. S temi deli so gostovali tudi v okoliških krajih. Med učiteljstvom je najbolj prizadeven ravnatelj tovariš Vučak, ki sodeluje še v ostalih društvih, med drugimi tudi v PGD, ki daje kulturnikom Puconc na razpolago prostore za kulturno delo in nastope.
Franček Drvarič
LENDAVA — V minulem tednu je mestni odbor SZDL sklical sestanek članov spodnjega dela mesta. Pobudo za to dejanje je dalo Olepševalno društvo. Kanalizacija v tem delu mesta je pomanjkljiva, zato so odločili, da bodo gradili še dva nova kanala, ki bosta vezana s Kobiljskim potokom. Stroški bodo znašali okrog 150.000 dinarjev v breme mestne občine, dela pa bodo izvršena s pomočjo članov SZDL iz prizadetega predela Lendave.
V zadnjem tednu je začela tudi v Lendavi žetev žita. Delo pa je močno oviralo deževje. Žetev je zelo težka, kajti žito je močno poležano in prerastlo s travo.   -ce
Murska Sobota, 22. julija 1954
Z obiska ljutomerskih pionirjev ob sinjem Jadranu
Šestintrideset otrok iz ljutomerskega okraja je na tritedenskem letovanju v Banjolah pri Puli. Ker je kolonija oddaljena od Pule kakih 9 km, sem moral najeti taksi, ki me je po slabi cesti pripeljal med same barake. Tega dne je bilo oblačno in nič kaj ugodno za kopanje, zato sem otroke našel doma. Ustavil sem se pri prvi skupini in povprašal, če so med njimi tudi mladi Prleki. Takoj me je obkolilo nekaj veselih in razigranih dečkov, ki so mi odgovarjali: jaz sem s Stare gore, jaz pa iz Negove, jaz iz Ljutomera. . . Vsevprek so čebljali, da imajo dobro hrano, da so že večkrat pisali domov, da jim tudi od doma pišejo, nekaterim skoraj vsak dan. Največ pošte pa dobiva Marica Kosijeva iz Križevec . . .
V koloniji so se srečali pionirji iz štirih okrajev. Zbrali so se otroci rudarjev in lesnoindustrijskih delavcev iz šoštanjskega okraja, otroci rudarjev in delavcev iz krškega okraja, otroci kmečkih delavcev iz kočevskega okraja in otroci naših viničarjev in kmečkih delavcev. Med seboj se že kar dobro poznajo, posebno še tisti, ki prebivajo skupaj v eni baraki. Vzgojitelji in upravnik se dolgo niso mogli sporazumeti, kako bi jih razporedili. Nekateri so menili, da naj bi ostali skupaj otroci iz posameznih okrajev. Končno so uredili tako, da so jih ločili po spolu, nato pa še po starosti. Vseh 225 otrok je razdeljenih na 17 skupin. Vsako skupino vodi poseben vzgojitelj. Tako je skrb za te otroke, posebno pri kopanju, mnogo lažja.
Največ otrok je iz šoštanjskega okraja. Upravniške posle vodi tov. Oto, ekonomske pa tov. Srečko, oba iz Šoštanja. Tudi zdravnika imajo s seboj. Otroci so se z njim kar kmalu spoznali in se zbližali.
Otroci stanujejo v petih barakah. Nad vrati vsake od njih je ime, ki so ji ga dali otroci sami: Sinji galeb, Adria, Palma, Kamenita roža in Jadrnica. Ker za vse otroke in vzgojitelje v barakah ni dovolj prostora, so blizu njih postavili še štiri šotore, ki ponosno nosijo imena: Zarja, Jadran, Splavarji in Mornarji.
Pod starimi drevesi pred barakami imajo lepo urejeno jedilnico. Ker je bil že čas kosila, so otroci posedli za mize, vzgojiteljice pa so jim jele nositi krožnike z do-
bro juho, špagete z mesno omako in solato. Med obedovanjem lahko poslušajo radio, ki ga seveda niso pozabili vzeti s seboj. Ob zvokih lepih slovenskih pesmi ni bilo opaziti kakega domotožja. Posebno še tega dne, saj bodo šli Čez pet dni že domov. Le Danica iz Kočevja se nikakor ni mogla privaditi skupnemu življenju z drugimi otroci, zato so jo morali po nekaj dneh poslati domov.
Po kosilu so otroci legli k počitku. Vzgojiteljice so medtem prevzele za svoje skupine pošto, ki jo vsak dan dobivajo iz Pule. Ko smo prišli v barako »Sinjega galeba«, kjer je največ otrok iz našega okraja, so bili »zaspančki« še v posteljah. Vzgojiteljica je pričela klicati imena otrok, za katere je imela pošto. V vseh posteljcah so se jele dvigati male glavice in otroci so z odprtimi usti poslušali, če bodo med srečniki tudi njihova imena. »Srečni« so takoj pričeli z branjem in so mi veselih lic pripovedovali, da jim piše mamica, očka, sestrica . . . Ostali pa, ki niso dobili pošte, so nekam žalostno zrli okrog sebe in se tolažili s tem, da bodo dobili drobno pisemce naslednji dan.
Domačini imajo naše otroke prav radi. Že prvi dan so jih spotoma pogostili z murvami, katerih so bili mali zelo veseli. Njihovi otroci radi prihajajo k našim. Oboji se kar hitro spoznajo in navežejo prijateljstva. Tudi vojaki, ki se v bližini vsak dan vozarijo s čolni, imajo radi naše otroke. Večkrat jih s čolni potegnejo malo dlje od obale.
Radostno in ponosno so mi otroci pripovedovali, koliko se jih je že naučilo plavati. Saj, saj je morje samo nekaj metrov od barak, a ob obali tako plitvo, da se
lahko, brez skrbi kopajo. Jezili so se le na slabo vreme, ki jim je že tri dni mešalo račune. Oh, da bi se jim Vsaj zadnje dni nasmehnilo, sicer se ne bodo dovolj naužili morja in sonca.
Prehitro je minil čas. In moral sem se posloviti od otrok in prijaznih vzgojitelje«. Stisnil sem jim ročice z željo, da bi bili Vsaj prihodnji dnevi za njih lepi, sončni.
V.
Sie že bili kdaj na Temnarju — na položnem prleškem gričku blizu Miklavža? Na sliki: upravno poslopje vinogradniške delovne zadruge »Kerenčič — Kog.
DOMA IN PO SVETU
15. AVGUST — ROK ZA RATIFIKACIJO EVROPSKE OBRAMBNE SKUPNOSTI.
V Primeni, da Francija in Italija tega ne bi storili, bosta Velika Britanija in ZDA priznali suverenost Zahodne Nemčije — to je sklep angleške in ameriške vlade.
AVSTRIJSKI VELEPOSLANIK DR. WALTER WODAK je prišel na obisk v Slovenijo. Obiskal je več industrijskih središč in naših gigantov, bil sprejet pri naših vidnih voditeljih. Obiskal je tudi Maribor in tovarno aluminija v Kidričevem.
AVTONOMIJO IN ZANESLJIVA POROŠTVA zahtevajo tržaški Slovenci v primeru, če bi Italija začasno prevzela upravo nad cono A Tržaškega svobodnega ozemlja.
BALKANSKA KONFERENCA, ki bi morala biti 17. julija na Bledu in na kateri
naj bi zunanji ministri Turčije, Grčije in Jugoslavije, podpisali balkanski pakt, je odložena zaradi tega, ker niso bile priprave pravočasno zaključene. Ministrski predsednik Grčije maršal Papagos pa je prevzel pobudo in priporočal predsednikom obeh zavezniških držav, naj bo konferenca čimprej sklicana.
433 RESOLUCIJ PRIPRAVLJAJO ANGLEŠKI LABURISTI za letno konferenco svoje stranke. Izmed 58 resolucij, ki se tičejo Nemčije, samo ena pritrjuje politik, strankinega vodstva, ki se je izreklo a vključitev Nemčije v zahodni obrambni sistem, vse druge pa ostro kritizirajo politiko vrhov stranke glede oborožitve Nemčije.
PREDSEDNIK INDIJSKE VLADE NEHRU je optimist glede ustavitve sovražnosti v Indokini do predvidenega roka — 20. julija. Upa, da bo dosežen sporazum na ženevski konferenci. Pa tudi vplivni krogi Nove Kitajske napovedujejo, da se je ozračje nad Ženevo zjasnilo in da se je mogoče sporazumeti, če bodo vse stranke pokazale dobro voljo.
DONAVA TUDI PRI NAS NARAŠČA. Pri Bezdanu sega že 125 cm nad doslej najvišjo gladino vode. Na ogroženo področje je prišlo okrog 3000 ljudi in vojakov, ki utrjujejo obrambne nasipe in čakajo, če bi razbesnela voda podrla ovire in planila v našo žitnico. Pripravljeni so se ji odločno zoperstaviti.
ROMUNSKA POLICIJA na najbolj brezobziren način žali in ogroža naše diplomatske predstavnike v Bukarešti. Veleposlaništvo FLRJ je noč in dan pod policijskim nadzorstvom. Naša vlada je zaradi gangsterskih metod romunskih organov vložila pri vladi Romunije najostrejši protest.
DE GASPERI, znani bivši ministrski predsednik sedanje uradne Italije, se umika s politične pozornice. Na seji nanovo izbranega nacionalnega sveta demokrščanske stranke je bil za strankinega glavnega tajnika po predhodnem dogovoru izbran Fanfani, pobudnik tako imenovane »demokratske pobude«.
Z najboljšimi telovadci v Rimu
Nekam zaskrbljeni smo se odpeljali z ljubljanskega kolodvora. V Rimu bomo taborili. V vagonu je bilo tesno, ker smo imeli na hodniku šotore. Toda vlak je sopihal in hitel, hitel. Ni bilo časa za spanje. Najbolj nas je prevzel pogled na morje tik pred Trstom. Nato pa smo se vozili po lepi in bogati pokrajini: polja so že zlata, ponekod so že poželi, trte so polne. Le tu in tam je bilo videti, da je tudi v teh krajih močno deževalo. Polagoma me je pogled na ravnino že kar utrujal.
Benetke so bile za nas novo presenečenje. Žal ni bilo časa, da bi si mesto bolj ogledali, nekaj nas je moralo prestopiti in malo je manjkalo, da se nismo odpeljali
proti Milanu. Od Padove dalje je vlak še bolj hitel in pred nami se je razprostiral nov, hribovit svet. Začeli so se predori, dolgi, dolgi predori. Spočetka smo jih šteli in merili, toda bilo jih je preveč. Vožnja skozi predor je bila kar grozotna. Vlak je namreč drvel skozenj z nezmanjšano brzino, da je v predoru strašansko odmevalo. Naenkrat smo vsi hiteli k oknom. Eden je zagledal jezero — Trasimensko. Na gričkih okrog in dalje vse do Rima pa je lebdelo staro zidovje, za katerim so samostani. Ko se je začelo mračiti, smo postajali nestrpni. Ali še ne bo Rima? Po vlaku se je razlegala slovenska narodna pesem — imeli smo vaje, da bomo lahko »papežu« zapeli podoknico. Tema je že bila, ko smo zagledali za gričem, okoli katerega smo vozili, svetel sij na nebu — odsev luči v mestu, sredi njih pa dva močna svetlobna žarka. Kasneje sem zvedela, da je to reklama za atomsko razstavo, ki je bila v Rimu.
Končno smo bili v Rimu. Preveč smo bili utrujeni, da bi lahko govorili o kakih posebnih vtisih. Morali smo pač še malo potrpeti, da smo dospeli do našega taborišča, ki je bilo na malem hribčku sredi pinij v Vi 11 a Glori. V taborišču je bilo vse živo. Pisani šotori so stali vsepovsod, nekateri pa so jih še postavljali. Ko smo si vse uredili, nismo imeli občutka, da taborimo skoraj sredi Rima. Na to nas je opozarjal le čuden šum, ki je odmeval pod nami kot grozeča reka. Taborišče je bilo drugače vzorno urejeno. Najbolj zanimivo je bilo v zgornjem koncu, kjer se je med šotori drenjalo mnogo avtomobilov. Tu so taborili posamezniki, ki so se na svojem potovanju ustavili v Rimu. Od zložljivih mizic in stolčkov, do kuhalnikov, vse najdeš tu. Večjega udobja si skoraj ni mogoče misliti.
Tekmovanje se je začelo 28. junija ob
7. uri zjutraj na prekrasnem stadionu »dei Centomila«. Najprej so vse vrste tekmovale v obveznih sestavah, nato pa v prostih. Ženske so tekmovale v prosti vaji na gredi, bradlji in preskoku Čez konja, moški pa na bradlji in drogu, v krogih, prostih vajah, preskoku Čez konja in na konju z ročaji. Že pri dopoldanskem tekmovanju so se nekatere vrste posebno odlikovale. Moški so bili navdušeni nad Japonci, Švicarji in Rusi. Ženska elita — Rusinje, Madžarke in Čehinje pa so nastopale popoldne. Vendar so tudi druge tekmovalke pokazale izreden napredek. Nekatere vrste so bile sila pomlajene. Pri tekmovanju v poljubnih sestavah smo občudovali prelepe premete in sigurne doskoke Čez konja, ki so jih izvajale predvsem Švedinje, in Rusinje, medtem ko so se na gredi odlikovale Madžarke, Japonka in prav tako Rusinje. Zlasti je ljudi navdušila Japonka Keiko Tanaka, ki se je vrtela po gredi, kot da se sploh ne da pasti z nje. Gracioznost, lepoto gibanja, a hkrati silno spretnost so pokazale tekmovalke pri prosti vaji. Nekatere so izvajale salte, premete naprej in nazaj brez vsakega večjega ropota. Zdelo se je, da ne telovadijo na tleh, ampak v zraku. Navdušila nas je predvsem Čehinja Eva Bosakova. Vajam na bradlji smo komaj sledili, tako so bile lepo povezane in s tako lahkoto so tekmovalke prehajale iz težine v težino. Nič več se nismo ozirali na to, kdo je tekmoval. Ploskali smo, ker smo bili zares vzhičeni in presenečeni.
Našemu ploskanju je odgovarjalo ploskanje na drugi strani stadiona, kjer so tekmovali moški. Tu se je zbralo še več gledalcev, toda skoro več tujcev kot domačinov. Tudi med moškimi tekmovalnimi vrstami so se odlikovali predvsem Rusi. Na krogih so pokazali pravo dovršenost in silno moč. Tudi Švicarji so bili elegantni in gotovi pri nastopanju. Češka in finska vrsta
sta bili precej mladi. Finci so izgledali še posebno mladi, vendar je bila njihova vrsta zelo dobra in izenačena. Najbolj pa so gledalce navdušili Japonci s svojim nastopom. Na drogu so izvajali težine, ki jih dosedaj na podobnih tekmovanjih še sploh ni bilo videti. Med posamezniki pa je bil zanimiv mladi Spanec, ki je sam zastopal svojo državo. Baje je sin španskega ministra in ga tako tekmovanje zabava. Tudi Amerikanci so se udeležili prvenstva le kot posamezniki. Na tekmovanju je bila zastopana tudi Afrika in to z moško vrsto iz Egipta in telovadko iz južne Afrike, ki pa je morala med tekmovanjem zaradi poškodbe odstopiti. Tudi najboljša ruska tekmovalka in ena izmed Japonk sta se poškodovali. Madžarka Agnes Keleti je upala, da se bo približala naslovu svetovne prvakinje, vendar je imela nesrečo pri preskoku Čez konja, kjer je dobila O.
Zadnji dan je bilo še posebno živahno, tako med tekmovalci kot gledalci, saj se je odločalo, kdo bo svetovni prvak v vajah na orodju. Vendar ni bilo že nobenega dvoma, da bosta najboljši ruski vrsti. Vsi gledalci, zlasti tekmovalci, so bili nad tekmovanjem vzhičeni in so trdili, da je telovadba v teh letih silno napredovala. Naši telovadci in telovakinje, ki so zasedli le 12. in 11. mesto, so se sicer trudili, vendar se je pokazalo, da so prešibki in ne zmorejo prehudih naporov. Odtod tudi njihova nesigumost pri nastopanju. Mnogo bo še treba napraviti, če se bomo hoteli zopet vključiti med prve telovadce na svetu.
Z Rima smo se vračali polni vtisov. Nekateri smo prvič videli večje mesto, hkrati pa tudi prvič prisostvovali večjemu tekmovanju. Mnogo smo pridobili, marsičesa smo se naučili, kar bo treba prenesti v naše telovadnice med mlade telovadce.
Minca Stanovnik
VISOKA ZMAGA SOBOŠKIH PLAVALCEV V MARIBORU
PARTIZAN (Sobota) : BRANIK II 116:67
Preteklo soboto in nedeljo so plavalci Partizana Sobota gostovali v Mariboru, kjer so se v okviru republiške plavalne lige pomerili z domačim Branikom II. Plavalci Sobote so odnesli vsa prva mesta, razen v waterpolu, kjer so izgubili s tesnim rezultatom. Tudi plavalke so se izkazale in so le v dveh disciplinah bile uspešnejše Mariborčanke. Med moškimi sta se odlikovala Kramberger in Bulču, pri ženskah pa predvsem Korpnikova in tudi Miholičeva.
Dvoboj je bil izveden na mariborskem otoku, vreme je bilo ugodno.
Rezultati: moški — 100 m prosto: Kramberger (Sobota) 1:12,2; 200 m prsno: Bulču (Sobota) 3:10,9; 100 m prosto: Šiftar (Sobota) 18:38,6; 4X100 m mešano: Sobota 5:49,1; 400 m prosto: Kramberger (Sobota) 6:55,7; 100 m hrbtno: Bulču. (Sobota) 1:52,9; 100 m metuljček: Bulču (Sobota) 1:28,9; 4X 200 m prosto: Sobota 12:09,7.
Ženske — 200 m prosto: Korpnik (Sobota) 3:24,4; 100 m klasično: Šafarič (Branik) 1:40,9; 100 m hrbtno: Korpnik (Sobota) 1:40,7; 4X50 m prosto: Branik 3:13,7; 50 m metuljček: Miholič (Sobota) 51:8; 100 in prosto: Korpnik (Sobota) 1:36,2; 3X100 m mešano: Sobota 5:15,0.
Končni rezultat dvoboja je 116:67 v korist plavalcev Partizana Sobota.
Po tekmovanju so se v prijateljskem srečanju pomerili še waterpolisti, kjer so zmagali domačini z rezultatom 3:2. Fr.
VSAK PETI SLOVENEC ima svojo hranilno knjižico. V naši republiki so našteli okrog 500.000 prebivalcev, ki redno nalagajo svoje prihranke na hranilno knjižico. Koncem junija so imeli vlagatelji v Narodni banki 2 milijardi in 45 milijonov dinarjev prihrankov, torej za okrog 600 milijonov dinarjev več kot lani v tem mesecu.
TRI OKOSTNJAKE so našli na južnem bregu Kaspiškega morja. Ležali so 13 m globoko v peščeni zemlji, v kateri so prepoznali plasti, ki so stare okrog 75.000 let. Okostnjaki izvirajo iz pozne ledene dobe.
LETALO »BOEING 707«, novi ameriški tip raketnega letala, bo lahko tekmovalo s soncem. Atlantski ocean bo preletelo v manj kot sedmih urah — napoveduje ameriški časnik »Times«.
PO OLAFU ASLAGSSONU PRIREDIL  V. DRŽAJ
9
Nekako pol ure od svojega stana sem zapazil sledove volkov. Nekatere stopinje so bile čisto sveže. Žival, ki je zapuščala največje sledove — najbrž vodnik — je gotovo nosila težko breme. Večkrat ga je morala Zver tudi odložiti, da se je odpočila ali pa, da je plen bolje zgrabila.
Naslednjo nedeljo sem se takoj po zajtrka napotil k reki. Sonce je pravkar vzšlo izza gora ter prijetno obsevalo ravnino.
to
Pol ure kasneje sem že sedel v Frankovi kolibi.
Stari lovec mi je pripovedoval zanimive lovske dogodivščine. Beseda je nanesla tudi na volčji par, ki se je zadnje čase večkrat pokazal ob nasipu. Franku sem povedal, kaj sem pravkar videl. Tudi on je dobro poznal oba popotnika. Dejal mi je, da roparja že 2 meseca obiskujeta razna naselja ob reki in sta ob neki priliki napadla celo mesto. Zaupal mi je tudi, da je živalima vedno za petami, čeprav sta roparja zelo oprezna.
V januarju sem vsak dan utegnil opazovati volčji par. Nato sta živali nenadoma izginili.
Ob neki priliki sem očital Franku, da se mu je najbrže posrečilo spraviti volka s sveta. Užaljeno mi je razložil, da se volkovi v tem času vedno umaknejo v svoje brloge in se pojavijo šele takrat, ko samice dobijo mladiče. Tudi Frank ima namen počakati, da skoti volkulja mladiče, nakar bo skušal ujeti vso družino.
Prišel je april. Pokrajina prepadov je bila, čeprav jo je obsevalo sonce, gola in odbijajoča. In še siromašnejša je bila videti zaradi oddaljenih gora, ki so se s snežnimi vrhovi vzpenjale visoko v oblake.
V tem času sta se oba volka nenadoma spet pojavilo. Pridno sta hodila na lov, da sta preskrbela hrano mlademu rodu. Nekega jutra sta se ustavila s plenom nedaleč od brloga in oprezno ogledovala vzpetino onkraj male reke. Vsepovsod je vladal mir. . .
Murska Sobota, 22. julija 1954
»OBMURSKI TEDNIK«
Stran 5
Brez molzne kontrole ni pravilne odbire
V Prekmurju se zadnje tedne vrste občinski dnevi. Poleg drugih prireditev organizirajo kmetijske zadruge tudi gospodarske razstave. Tako so pred kratkim tudi v Šalovcih razstavljali govejo živino in konje, v Martjancih pa samo govejo živino.
Na razstavo živine v Šalovcih so kmetje pripeljali 59 glav goveje živine in 25 konj. Razstavljeno živino je ocenila posebna komisija, v kateri so bili živinorejci in strokovnjaki.
Od 59 razstavljenih govedi je bilo 31 glav prav dobre in dobre kakovosti, ostala goveda pa so dobila zadostne ocene. Najboljše je bila ocenjena krava Seka, stara 8 let, last Štefana Židija iz Čepinec. Dobila je oceno II a. Po telesnih oblikah je to žival nižjega okvirja, zbita, lepih telesnih oblik in dobro izraženi znakov molznosti. Je najbolj primeren tip za goričke predele, zato na razstavi ni imela skoraj nobene konkurence; odlično ocenjene živali pa ni bilo. Razstavljene telice in biki so bili sorazmerno slabše kakovosti.
Za razstavljene krave niso imeli podatkov o molznosti, zato komisija ni imela lahkega dela pri ocenjevanju. Marsikatera žival bi prav gotovo prejela boljšo oceno, če bi Bilo znano, koliko daje letno mleka. Po zunanjem videzu se lahko namreč le približno oceni molznost določene živali.
Na razstavo je bilo pripeljane sorazmerno malo mladine, pa še ta je bila slabše kakovosti kakor odrasla živina. Pozna se, da so pretekla leta plemeni)! slabši biki; posledice tega je moč opaziti na potomstvu.
Razstavljeni biki so bili sorazmerno najslabši. Od sedmih je samo eden prejel boljšo oceno, ostali pa so bili zasilne, kakovosti.
Na razstavo v Martjancih so pripeljali 68 glav goveje živine; od tega 4 bike, 38 krav in 26 mladih junic ali junčkov. Od te živine je bilo 30 glav prav dobrih in dobrin, ostale na zadostne in zasilne kakovosti. Odrasla živina je bila boljša kot mlada.
Prvo mesto je odnesla krava Liska, stara 7 let, last tov. Jožeta Legena iz Noršinec. Nedvomno je bila
to najboljša krava, saj je v enem letu dala preko 3000 litrov mleka. Po zunanjem videzu so sicer bile na razstavi tudi boljše živali, vendar po molznosti, ki je pri kravi bitna stvar, ni imela konkurence. Med biki je bil najboljši »Emile, star 2 leti, ki ga redi tov. Karl Horvat iz Martjanec, lastnik pa je kmetijska zadruga v istem kraju.
Med razstavljeno živino je bilo precej živali brez rodovniškega porekla. Take živali praviloma ne spadajo na razstavo živine, vendar zaradi same primerjave to morebiti ni bilo napačno. Rejci so lahko primerjali razstavljene živali med seboj in ugotavljali njihovo vrednost.
V Šalovcih so tudi razstavili konje. To je bilo prav! Konjereja je v tem koncu precej pomembna panoga, saj je število rodovniških konj kar precejšnje. Najboljša je bila kobila tov. Ernesta Baleka iz Šalovec.
Pomanjkljivost obeh prireditev je bila v tem, da pri večini krav ni znana molznost ali pa vsaj ni ugo-
tovljena. Praktični živinorejci so to uvideli in odločno sklenili, da bodo uvedli molzno kontrolo, brez katere ni mogoče izvajati selekcije živine niti doseči vidnejšega napredka v živinoreji.
Na obeh prireditvah so rejci dobili lepe denarne nagrade, najboljši pa še posebne diplome.
Ing. T. T.
Na razstavo v Martjancih so pripeljali 68 glav goveje živine
Kmetijske zadruge, kmetovalci - pozor!
Naš odsek za odkup kmetijskih pridelkov bo odkupoval
seme divje grahorice (grahor) in druge odpadke (kokol itd.)
ki jih dobimo pri čiščenju žitaric.
Kmetovalci, mlatilničarji in mlinska podjetja — ponudite nam navedene odpadke, saj vam jih plačamo po ugodni, najvišji dnevni ceni.
Obenem obveščamo naše cenjene odjemalce, da posluje NASA TRGOVINA NA DROBNO NA TITOVI CESTI nepretrgano od 7. do 14. ure.
S tem hočemo omogočiti ljudem nakup med opoldanskim časom pred odhodom vlakov in avtobusov.
Zadružno trgovsko podjetje »AGROMERKUR«
Murska Sobota
BOJ KROMPIRJEVIM BOLEZNIM!
Znan je pojav, da se krompir v nekaj letih izrodi. Večina ljudi misli, da so virusne bolezni ali viroze vzrok temu pojavu. Krompir rodi iz leta v leto manj, v nekaterem kraju že v drugem letu tako slabo, da ne dobimo niti semena nazaj. Virus ali kužilo tiči v gomolju, čeprav se mu to nikjer ne pozna. Le na zelenih rastlinah se pokažejo znaki obolelosti, ki so različni. Najpogosteje v tej skupini bolezni je
zvijanje listja. Lističi še pri tej bolezni zvijajo navzgor ob glavnem rebru v obliki žleba in šumijo, ker so trdi. Cele rastline ostanejo majhne, so rumene in se predčasno posušijo.
Črtavost ali črtav mozaik se kaže na mladih rastlinah kot mozaik na listih, kmalu pa se prično listi sušiti in sicer najprej listne žile in listni peclji. Suhi listi obvise na steblu, ki je krhko.
Kodravost ali kodrav mozaik se pojavi kot mozaik na listih in povzroči kodraste ter zakrnele oblike grmov. Seme moramo nabaviti iz višinskih krajev, kjer bolezni redko nastopajo. Nasade vsaj 2 do 3-krat pregledamo in obolele grme takoj izrujemo in odstranimo s po-
lja, če jih ni preveč, sicer pa nabavimo zdravo seme. S pregledi pričnemo kmalu, ko bilke vzniknejo, vsekakor pa še pred cvetenjem. Kjer vzgajamo semensko blago, brezpogojno odstranimo z nasada vse obolele grmiče.
Krompirjeva plesen je splošno razširjena glivična bolezen krompirja. Listki se prično sušiti od roba in v začetku ali sredi julija so v vlažnih poletjih že celi nasadi zgodnjega in srednje poznega krompirja docela rjavi in suhi ter dišijo po plesni. Pridelek na teh njivah je slab. Bolezen preprečimo tako, da nasade škropimo z 1 do 1,5 % bakreno-apneno brozgo prvič, čim se bolezen v juliju prične pojavljati, drugič pa 8 do 14 dni pozneje po potrebi.	Ing. L. J.
Pregled cen na trgih
Po tedenskem biltenu cen na drobno štev. 18, ki ga izdaja Zavod za statistiko in evidenco LR Slovenije, so ostale cene govejega in svinjskega mesa v tednu od 5. do 11. julija letos v Sloveniji, če jih primerjamo s tednom pred tem, nespremenjene. Spričo dejstva, da so bili trgi na splošno dobro založeni, so v tem tednu precej padle cene novega krompirja, paradižnika in stročjega fižola. Najdražji je bil novi krompir v Murski Soboti, najcenejši pa v Mariboru in Gorici (po 18 din). Za 2 do 10 din se je krompir pocenil v Kočevju, Mariboru, Postojni, na Jesenicah, v Murski Soboti in Ptuju. Paradižniki so se pocenili za 15 din (v Celju) do 62
din (v Trbovljah), tržna dnevna cena pa se je gibala od 45 din v Postojni, kjer so bili najcenejši, do 80 din v Mariboru, kjer so bili najdražji. Pocenitev stročjega fižola znaša od 5 din (na Jesenicah, v Kočevju in Murski Soboti) do 50 din (v Ptuju), njegova cena pa je bila od 45 din v Kranju do 70 din v Trbovljah. Čebula je stala od 30 do 50 din. Najcenejša je bila v Ptuju (30 din).
Sezona češenj gre h kraju, zato so se cene nekoliko dvignile; češnje so stale od 30 do 50 din. Podražitev se je gibala od 5 do 10 din. Marelice so bile po 60 din (v Postojni) do 70 din (v Kranju). Pojavile so se zgodnje hruške po ceni od 45 do 50 din.
V glavnih mestih naših republik pa so bile cene v tednu od 28. junija do 4. julija naslednje: goveje meso od 170 do 200, svinjsko meso od 240 do 270, novi krompir od 14 do 30, grah v stročju od 15 do 40, stročji fižol od 10 do 40, sladko zelje od 12 do 20 in češnje od 45 do 60 din za kg.
Več domače črne detelje in lucerne
Naši živini še marsikje primanjkuje dobre in močne krme. Ce pa hočemo doseči, da bomo vsako leto zalogo krme kakovostno ih količinsko povečali, potem moramo poskrbeti, da bomo doma pridelali kar največ kakovostnega semena črne detelje in lucerne.
Slovenija je pred vojno veljala za enega izmed glavnih pridelovalcev semena črne detelje, saj ga je izvažala celo v druge dežele. Naše seme pa je bilo vedno tudi boljše kot drugod — v sosednih republikah in drugih državah — to pa zaradi tega, ker so naša deteljišča mnogo bolj odporna proti pozebi.
Prenekateri kmetovalec se pritožuje, da je imel v jeseni lepo deteljišče, spomladi pa se mu je tako zredčilo, da ga je moral celo preorati. V tem pa tudi tiči vzrok, da 19 leta v leto pridelamo manj semena črne detelje, da moramo seme celo uvažati iz milejših klimatskih okolišev. Izkušnje nas uče, da z uvoženim deteljnim semenom ne bomo nikoli povečali pridelka — ne količinsko, še manj pa kakovostno.
Prav zdaj, ko smo v času druge košnje detelje in lucerne, se moramo odločiti, da bomo pustili čim večje površine deteljišč drugega odkosa, gledati moramo, da so deteljišča, ki jih bomo pustili za seme, prosta plevelov, predvsem predenice in tropovca. To nam narekujejo velike potrebe po semenu. Letos bomo deteljišča lahko pogrešali, saj nam je zaradi obilnega deževja zraslo povsod dovolj krme. Ponekod se sicer pojavljajo težave v pridelovanju deteljnega semena; večina kmetov ga prideluje na manjših in razdrobljenih parcelah, kar otežkoča mlačev. Marsikateri kmet bi se odločil za pridelovanje deteljnega semena, Še bi mogei deteljo tudi dobro omlatiti in
očistiti. Vendar tega ni v stanju napraviti, ker nima pri roki mlatilnice, ki seme lušči iz mešičkov. Večja kmetijska gospodarstva pa lahko pridelujejo na večjih površinah deteljna semena, ker imajo nalašč za to urejene mlatilnice, s katerimi se da deteljno seme prav dobro luščiti.
Da bi tem težavam napravili kraj, bi bilo nujno potrebno, da na področjih, kjer pridelujemo večje količine deteljnih semen, organiziramo skupinsko mlačev s primerno opremljeno mlatilnico. Tako bi koristno pomagali posameznim kmetovalcem, ki takih naprav nimajo pri robi, zmanjšali njihov trud in stroške pri proizvodnji deteljnih semen. V naši vasi lahko to pričakujemo edinole od kmetijske zadruge, ki je pravzaprav dolžna, da si omisli potrebne naprave za mlačev. Skupinske mlačve semenskih detelj imajo že več let v vseh zadrugah sosedne Hrvaške. Tudi naši zadružni semenski odbori bi se morali tega vprašanja resneje lotiti in ga končno spremeniti v stvarnost. V naši republiki so doslej dobro organizirali skupinske mlačve na področju okrajev Ptuj in Murska Sobota.
Mnogi kmetje se radi pritožujejo, da se jim pridelovanje deteljnega semena ne izplača. Njihove pritožbe pa so brez podlage in pravo nasprotje resnici. Zadostuje manjša primerjava. V Sloveniji pridelamo povprečno 200 kg semena črne detelje na hektar, hektarski donos semena lucerne pa znaša od 300 do 400 kg. Če računamo, da bo letos cena semenu črne detelje naturalne čistoče in kaljivosti po 250 do 300 din kg, potem znaša vrednost pridelka na 1 ha okrog 60.000 din. Kako pa je s pšenico? Na 1 ha je pridelamo povprečno 1500 kg, njena prodajna cena pa bo letos znašala 21 din za kg. Za pridelek, ki nam ga bo dal 1 ha,
bomo torej dobili 31.500 din — skoraj polovico manj kot na prav taki površini, kjer smo pridelali deteljno seme. Rentabilnostni račun se potemtakem odločno nagiba v dobro detelji.
Če hočemo pridelati kar največ deteljnega semena, potem se moramo zoperstaviti njegovim škodljivcem. Tudi pri nas se ponekod že pojavlja deteljni dolgoglavček, v Slavoniji in Vojvodini pa se je množično razpasel lucernin dolgoglavček, ki je občutno zmanjšal količino pridelka. Odtod tu-
di letos pomanjkanje semena lucerne in črne detelje.
Ličinke deteljnega dolgoglavčka že na polju uničijo cvet in občutno zmanjšajo pridelek. Hroščki dolgoglavčkov, ki so Zelo majhni in črne barve (dolgi od 2 do 3,5 mm), odlagajo svoja jačeca kar v cvetne glavice, ko so le-te še prav majhne in zelene. Če v času cvetenja odpremo cvetne glavice, bomo opazili v njih več tolstih in breznogih ličink, ki nam močno uničujejo seme.
Znani strokovnjak za zaščito rastlin dr. Janežič priporoča, da je treba deteljne škodljivce zatirati na naslednji način: semensko deteljo ob pravem času zaprašimo s Pantakanom ali Repeinom. Na 1 ha porabimo 20 kg prašiva. Deteljo je treba zaprašiti, ko se začno pojavljati zelene cvetne glavice, takrat, ko še hroščki niso v nje odložili svojih jajčec. Če naslednji dan pada dež, ki prašivo izpere, je treba deteljo znova prašiti, saj lahko hroščki priletijo ali prilezejo na njo tudi od drugod. Učinkoviti pa so tudi preparati Lindane ali Agrocide, vendar še zdaleč ne tako kot DDT, ker je njihovo delovanje omejeno na krajši čas.
To delo je najbolje opraviti z motornim prašilnikom, ker lahko z njim prašimo z roba njive.
Z DDT je treba zaprašiti tudi desetmetrski
pas okrog kozolcev, kjer sušimo deteljo, kajti od tamkaj hroščki uhajajo v velikih množinah na polje.
Če bomo uporabljali za zaprašitev deteljišč Pepein prašek, ga bomo vzeli okrog 20 kg za ha. Kilogram tega praška velja 105 din. Prašivo za 1 ha nas bo torej stalo 2100 din, toliko, kolikor je vredno 8 kg deteljnega semena. Ta izdatek pa ni tako velik, če upoštevamo, da nam ličinke škodljivcev običajno zmanjšajo pridelek za nad polovico.
Prašiva je moč kupiti v vsaki kmetijski zadrugi ali pa pri podjetju »Zorka« v Ljubljani.
Pepein prašek ni nevaren za ljudi in živino, za čebele pa je strupen. Zato ga moramo uporabljati pred cvetenjem.
Semenarna v Ljubljani bo letos odkupovala vsako količino in vse vrste deteljnih semen po znatno višjih cenah kot je bilo do sedaj v običaju. Zanjo bodo odkupovale pridelek kmetijske zadruge. Spričo tega je za kmetovalce priporočljivo, da pustijo deteljišča drugega odkosa za seme. S tem bodo precej storili za napredek naše živinoreje, hkrati pa koristili sebi in skupnosti.
M. M.
Gnojimo sadnemu drevju
Po košnji gnojimo sadnemu drevju z gnojnico za boljši pridelek in nastavek brstja za prihodnje leto.
Gnojnico zlivamo v luknje ali zaseke, ki jih napravimo z rovnico pod kapom dreves.
Dobro je, če primešamo gnojnici superfosfat (1 kg superfosfata na 100 litrov tekočine) in pepel ali pa natrosimo ta gnojila v luknje ali zaseke pred zalivanjem ozir. dežjem.
OLO — SVET ZA GOSPODARSTVO Murska Sobota
Injektor prodira v sadovnjake
Nasade v travni ruši gnojimo najuspešneje s tekočimi gnojili, ki jih vbrizgamo v zemljo.
Dobro precejeno raztopino umetnih gnojil, ki jo imenujemo tekoče gnojilo, nalijemo v posodo na drevesni škropilnici.
Odmerimo in dodamo na vsakih 100 litrov vode 1.8 kg superfosfata, 6 kg apnenoamonijevega solitra in 2.2 kg kalijeve soli, skupaj torej 10 kg umetnega gnojila.
Namesto razpršilne cevi priključimo na gumijasto cev poseben injektor, s katerim vbrizgavamo tekoče gnojilo v zemljo. Škropilnica mora imeti pritisk 10 do 15 atmosfer.
Na težki zemlji zabodemo konico injektorja do 25 cm globoko v zemljo, na lažji pa nekaj plitveje. Ko odpremo ventil na injektorju, vbrizgne tekoče gnojilo v zemljo, kjer se širi na vse strani. Na vsakih 70 cm napravimo po en vbod in vbrizgamo po 0.7 litra tekočine. Največ vbodov napravimo v kolobarju, ki sega od kapa krone še en meter izven nje.	Ing. L. J.
Cene v Prekmurju
V času od 10. do 17. julija so bile v Prekmurju zabeležene naslednje cene: goveje meso 226 din kg (teden poprej 226 din kg); svinjsko meso 245 din kg (235); novi krompir 20 din kg (30); stari krompir 9 din kg; čebula 40 do 50 din kg; zelena solata 20 din kg (25); zeleni fižol v stročju 50 din kg (65); sladko zelje 30 din kg (35); marelice 70 din kg; kumarce 60 do 100 din kg;
akacijev med 250 din kg; jajca 12 din komad (12); mleko 22 din liter; gobe lisičke 40 din kg.
V Lendavi so množično pregledali krompirišča po vsej občini. Večina prebivalcev je pri pregledih z razumevanjem sodelovala. Okužena krompirišča so v južnem delu občine in ob meji. Začeli so že tudi škropiti s svinčenim arzenatom.
Poškropimo jablane in hruške pravočasno in pravilno
Ker so se pojavili razni škodljivci (jabolčni zavijač, ameriški kapar itd.) in bolezni (škrlup) na sadnem drevju, škropimo jablane in hruške koncem julija ali v začetku a v g ust a z 2 % žvepleno apneno brozgo z dodatkom 0,20 % Lindane olja ali 1 % tekočega Pantakana.
Namesto žvepleno-apnene brozge lahko uporabimo proti glivičnim boleznim ¼ do ½  bakreno- apnene brozge (bordoška brozga).
OLO — SVET ZA GOSPODARSTVO Murska Sobota
Vsem občanom in prebivalcem Prekmurja čestitamo k borbenemu prazniku slovenskega ljudstva — Dnevu vstaje — in pozdravljamo vse one, ki so slovenskemu narodu stali ob strani v najtežjih dneh njegove zgodovine.
LJUDSKI ODBOR
MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA
OB NARODNEM PRAZNIKU — DNEVU VSTAJE — 22. JULIJU, ČESTITA PREBIVALSTVU
OKRAJNI
LJUDSKI
ODBOR
MURSKA SOBOTA
Ko slavimo naš največji ljudski praznik, 22. julij, pozdravljamo vse svoje člane in prebivalstvo Prekmurja.
OKRAJNA
GOSTINSKA ZBORNICA MURSKA SOBOTA
Razvijajmo in utrjujmo pridobitve 22. julija! Ob tem prazniku pozdravljamo vse občane in prebivalce Prekmurja
Občinski odbor SZDL Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS
PUCONCI
Za 22. julij naše čestitke vsem članom in delovnim ljudem Prekmurja.
OKRAJNA OBRTNA ZBORNICA MURSKA SOBOTA
Naj živi 22. julij — naš borbeni praznik, čigar pridobitve znamo globoko ceniti!
DELOVNI KOLEKTIV
Mestnega kleparstva
in vodovodne inštalacije
Murska Sobota
Ob prazniku slovenskega ljudstva — 22. juliju — pozdravljamo prebivalce Prekmurja z željo, da bi v bodočih bitkah za napredek in blagostanje dosegli še več uspehov.
»AGROSERVIS«
MURSKA SOBOTA
Pridružujemo se čestitkam in željam ob 22. juliju prazniku vseh, ki — hodeč po stopinjah borcev NOB gradimo sebi in našim zanamcem lepšo bodočnost.
Delovni kolektiv
KMETIJSKEGA
GOSPODARSTVA
MURSKA SOBOTA
Ob Dnevu vstaje čestita prebivalstvu
ZAVOD
ZA KOMUNALNE STORITVE Murska Sobota
Svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem — zadružnikom in prebivalcem Prekmurja čestitamo ob borbenem prazniku slovenskega ljudstva — 22. juliju — in jim želimo kar največ uspehov pri nadaljnji graditvi socializma, kateremu čvrste temelje so položili naši najboljši ljudje v težki, a po dejanjih veliki in plemeniti narodnoosvobodilni borbi.
»AGROMERKUR«
zadružno trgovsko podjetje
MURSKA SOBOTA
Ob 22. juliju — Dnevu vstaje slovenskega ljudstva — pošiljamo pozdrave vsem borcem in aktivistom NOB in drugim, ki so karkoli prispevali za našo svobodo. Naš pozdrav pa velja tudi vsem prebivalcem Obmurja.
DELOVNI KOLEKTIV GROSISTIČNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA
»POTROŠNIK«
MURSKA SOBOTA
Naši poslovni prijatelji in prebivalci Prekmurja zdrave nas opekarjev ob letošnjem Dnevu vstaje!
sprejmite delavske po-
DELOVNI KOLEKTIV
OPEKARNE - PUCONCI
Delovni kolektiv
»PANONIJA«
kovinske industrije in galanterije
Murska Sobota
pozdravlja vse svoje dobavitelje in odjemalce ob prazniku slovenskega naroda — 22. juliju. Svoje delavske pozdrave pošiljamo tudi prebivalcem soboške občine in Prekmurja.
DELOVNI KOLEKTIVI
„VRBA“ - pletarstvo in lesne galanterije »RADIO IN FINOMEHANIČNA DELAVNICA“ „BLISK“ - elektrotehničnega podjetja „KAMNOSEŠTVO IN CEMENTINE“URARSTVO“	
                                                MURSKA SOBOTA
čestitajo ob borbenem prazniku slovenskega ljudstva vsem svojim strankam in prebivalcem Obmurja.
Ob Dnevu vstaje naš delavski pozdrav vsem prebivalcem Prekmurja!
DELOVNI KOLEKTIV
»ZIDAR«
gradbena obrt
MURSKA SOBOTA