f
Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
Olasilo »Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem*.
List izhaja 25. vsakega meseca.------------
Za člane v ..Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno K 2'—. Sicer stane list celolctno K 5.—, polletno K 2.60, četrtletno K 1.30; posamezne številke
■ .	—-=	25	vinarjev.	--	■■■■--
Cena inseratom: >/« strani K 1 '50, pri večkratnih objavah popust. ■==
Št. 2.
Uredništvo in upravništvo jc v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 16.
Strankam je uredništvo na razpolago vsak ponedeljek in petek od 4.-6. popoldne.
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20. ■~r ■■ ■ = vsakega meseca, s tem dnem se uredništvo zaključi. =====
V Ljubljani, 6. marca 1919.
Leto VI.
Zadroga oofiiiap in kavaroaijei
v Kamniku
sklicuje na dan 10. marca t. 1. ob desetih dopoldne v restavraciji Društvenega doma
občni zbor.
—-
DNEVNI RED:
1. Poročilo načelnika.
2. Blagajniško poročilo.
3. Določitev proračuna za l^to 1919.
4. Volitev načelnika in odbora.
5. Raznoterosti.
Prosi se točne in polnoštevilne udeležbe. V Kamniku, dne 24. februarja 1919.
ANTON CERER
tč. načelnik.
0 položaju na vinskem trgu.
V zadnji številki našega lista smo opozarjali na ugodnosti cen vina iz Slavonije ■n da sc je od tamošnjih interesentov izposloval ugoden izvoz- Stvar je pa taka: dokler je dežela zabita s plankami prepovedi •zvoza, jo vso po ceni, tudi vino, ko pa se dvigne >šranga« in se pojavi kupec, gre vse kviško s cenami kar vsako uro- Tako je tudi z dobavo vina iz Slavonije. Od naše strani se je telegrafičnc obrnilo na dotični konsoreij v Veršcu za ceno vina pri odjemu ■0 vagonov, odgovor je bil: belo vino 4 K v, črno 5’ K 20 v za liter, ko se je pred splošno dovolitvijo izvoza poročalo semkaj o cenah 1 K 80 v do 2 K- Ker je daljava iz teh krajev precejšnja, bi se le v prvem slučaju1, ko so ee vina ponujala še po 2 K, izplačalo dobivati večje partije od ondot pri sedanjih cenah pa ne- Vina so res močna in težka, splošno po 9—10% alkoholovine. a transport kljub vsem varnostnim naredbam
i
negotov in dolgotrajen. Kakor poročajo, ee ga izvozi največ v Ceho - slovaško in Nemško Avstrijo-
Za naše kraje je priporečati sedaj obisk krajev od Metlike dalje, to so kraljevina, Fruškovrh, Jaška in kraji med Zagrebom, Samoborom in Karlovcem- Cene so od 4—5 K. Preden je naša vlada dovolila kompenzacijski izvoz vina iz Slovenije, se je dobilo v ljutomerskem in ptujskem okraju dobro kapljo po 4 K, a brž kakor se je razglasilo, da so ga polomili, so šle cene na 7 do 8 K, ker so kupci iz Zgornje Štajerska in Avstrije kar planili v deželo. Graški >Ver-band fiir Weinhandek je samo okrog Haloz pokupil 10-000 hektolitrov. S tako politiko se dela samo za žep vinorejca, ki že itak ne ve, kam z denarjem, gostilničar pa, ki skrbiš za prehrano ljudstva, plačaj nečuvene cene za vse, delaj pa zastonj, vrhu tega pa še se moraš truditi potom v oddaljene kraje po Hrvatskem in Madžarskem dobiti po primernejših cenah blaga, da zainoreš nuditi občinstvu vsaj nekaj po primernejši ceni	za
njegov težko prisluženi denar- Kakor	se
glase nam došla. poročila, je dobiti v krajih od Varaždina proti Čakovcu, Vel- Kaniži in okrag Blatnega jezera dobra vina še po 4 krone, izvoz je sedaj povsodi prost, tudi iz Ogrske. Glede denarne veljave delajo ponekod težave ter zahtevajo plačila v denarju ententne vrednosti- Naši Dolenjci sploh pravijo, da raje počakajo, da se valuta uredi, kakor pa da bi sedaj prodali svoj pridelek, ko ne vedo, kaj bo z denarjem. Sicer pa je letos po delenjcu malo vprašanja*, ker jo lanski pridelek v največ slučajih tak,	da
svetlobe in zraka ne prenese, marveč	se
zgosti in porjavi- Vzrok: preslabo dozorelo grozdje- premalo sladkobe v' moštu in vsled tega premalo razvite alkoholovine.
Zadružne zadeve, v
, V novejšem času se pri gostilničarskih organizacijah (zadrugah) večkrat poudarja, da bi bilo zelo potrebno urediti tudi ta stan oziroma to obrt tako, da je za pridobitev ali prevzem te obrti potrebno nekoliko strokovnega znanja ali dokaza usposobljenosti vsaj
za večja pQdjetja, bodisi že starih obratov, tembolj pa za na novo ustanovljene- Sedaj po vojni se kar drugi za drugim porajajo slučaji, da se razni trgovci, ki so svoj stari pofel, kateri bi jih bil brez vojne sicer uničil, med vojno nezmerno drago prodali, in sedaj, ko tekstilnega blaga ne bo kmalo dobiti, segajo po boljših gostilniških in kavarniških obratih, ki so slučajno na izpremembi. Imamo pa precejšnje število starejših pomočnikov, ki bi tudi radi že prišli k samostojni eksistenci, a stotisočev si pri svojem ne preobilem zaslužki! niso mogli na stran dejati, ali če so kaj imeli, so med vojno sami in njihova familija porabili, med tem ko je trgovec lepo kalkuliral doma in žel vojne dobičke- Odločuje torej vedno le kapital, ne pa strokovna izobrazba- Vemo, da je potreba pred vsem denarja in zopet denarja, a priti mora pa tudi do tega, da se zanesljivim in marljivim podjetnikom, ki so v svoji stroki trdni, poskrbi potreben kapital, osobito na dobro idoča podjetja, kar je ravno tako varno, kakor na hypoteki. Trgovci pa, ki so si med vojno napravili lepo premoženje, delajo pri dobljeni gostilniški ali kavarniški stroki nadalje ravno tako naprej z nečuve-nim odiranjem od občinstva doli do zadnjega uslužbenca, kakor je to že opazovati pri takih firmah, ki so s takimi tendencami dobile gostilničarske in kavarniške obrti v roke-V nadi. da bodo nove vlade obrtni red v najkrajšem času priredile tako, da se bo pri oddaji važnejših obratov vsekako ozirati na strokovno izvežbanost tudi v gostilničarski obrti, naj zadruge že sedaj nekoliko napo-minjajo v oddajanju svojega mnenja obrtnim oblastvom na to okolnost tudi glede osebe, katera zaprosi za obrt oziroma vzetje v zakup kakega gostilniškega podjetja, da se tako polagoma pripravi tal taki potrebni ureditvi-
Pravi se, kaj mi treba za gostilniško obrt učenja in predznanja, liter vina bom vendar znal prinesti na mizo, — to je že res, a treba je le malo pogledati okrog, kako so urejene in kakovo postrežbo nudijo tiste gostilne, katerih imejitelji so se kaj učili in izkusili, kakor pa tam, koder nista ne mož ne žena imela preje nikoli krožnika ali servirne tase v rokah, kakošna razlika je gle-
de snage v kuhinji, kakor tudi pri pijači. Torej glejmo, da izčistimo tudi v tem pogledu naš stan do popolnosti in mu pridobimo s tem širši ugled in ponos.
Dopisi.
--V - di >
Iz večjega kraja na deželi, kjer je tudi tujski promet zelo živahen, smo prejeli sledeči dopis:	A 1 i , s m o prišli res iz
dežja pod kap? Prosimo Vas, pojasnite nam, kako se strinja sldboda, katero smo z nastopom Jugoslavije tako željno in z naj-vecjo nado pričakovali, ž naredbami nove vloje, tičočimi se gostilničarske obrti- Koncesije so podeljene na podlagi od resnih mož sklenjenih zakonov, v katerih je itak že polno takih določb, ki omejitev obrata’ posamezniku predpisujejo, kadar se ni držal veljavnih ali potrebnih ..»cedpisov- Davek;. W set-pa to predpisuje, se mora Vedno odrajto-vati. Gostilničarja kaznujejo, ako ne služi ■občinstvu z jedmi in pijačami, kadar to zahtevo, sam ne sme posamezniku odreči jed> in pijoče, ako ima zahtevane reči na razpolago- Sedaj pa pride še nekaj novega. Kdaj smeš ti živila prodajati, W ti bomo pa mi posvetili, mi vlada, ki hočemo osrečiti odrešeni glovansk; rpd- Dopoldan ne smeš sprejeti gosta 'tri mu dati okrepčila, magari če ti na dvorišču drgeta mraza, žeje in gladu, in to do 1J. ure, če prav je prišel od daleč že ob 5- uri zjutraj- Prokleto usurpatorstvo, tako gre od ust do ust, če pa se gosta usmiliš: 500 K kazni, tako hoče mamon vojne in nereda. Kje je ostala pamet? Gez popoldan ni gostov, zvečer pa ob 8- un zapri in napravi iz gostilniških prostorov privatno stanovanje, kajti ob 8- uri je jenjala biti tu gostilna, prišlo se bo tedaj le na privatni obisk k tebi, da ne pojdeš po dnevu spat!
  Prepoved o uživanju alkohola, pravijo,
izhaja že od ruskega carizma, carizem je ubit, prepoved se tudi v Rusiji ni vpoštevala. Izmišljotine o boljševizmu nas nič ne brigajo, tudi to je boljševizem najgrje vrste, ako se gotove vrste obrtništvo hoče z vsako-jakimi naredbami vdušiti- Ruskih navad nam ni treba, slovansko gostoljubnost pa hočemo obdržati tudi v novi državi- Ah sem -kupil in pošteno plačal drago vino zato, da se mi bo v kleti sušilo, ali sem plačal užit-nino zato, da bi vino sam popil, ali plačujem davek zato, da bom imel obrat zaprt? Gospodje, če ste prijatelji reda, bodite tudi prijatelji pameti. Vzgajamo se v šoli, molimo v cerkvi, krepčamo in radujemo pa v gostilni.- to je bilo in ostane, naj izide še toliko prepovedi lažiprerokov in najsi bodo to tudi sami zakonodajalci. Mi zahtevamo, da sklepa ljudstvo samo zakone in postave, vsakemu drugemu mišljenju kljubujemo.
Antiboljševik-
Z dežele. Odgovor »Sveti vojski«. Na
deželi se kar čudimo, kako so nekateri gospodje v Ljubljani malenkostni postali in se na dolgo in široko bavijo s »Sveto vojsko«, ko je vendar v tem hudem času veliko važnejšega dela, kakor zaradi enega človeškega pretepa ves svet na pomoč klicati. Mi smo besede vojska že do grla siti in želimo le mir. čemu torej te hujskarije na novo vojsko, pa naj bode tudi »Sveta, vojska«. To ni drugega kakor javno obrekovanje lastnega naroda, češ, da smo sami pijanci. Poznamo ljudi, ki nikdar vina ne pijejo, pa so le hudobe v človeški koži. Izjeme so povsod in to naša narava sama zahteva. Kar Bog stori, vse prav stori in ako je on vino in vinocejce ustvaril, je gotovo vedel, kaj dela, tako nas vsaj naša vera uči. Da je vino za ljudi, v tem smo pa najbrže vsi jedini. Kolikokrat je človek nejevoljen in zbegan, a če spije kozarček dobrega vina, pozabi rad na vse gorje in dobi celo
kakšno dobro in pametno! misefc. Zloben Člo- - , vek ostane tak, naj bo potem trezen alt! 'l vinjen, toda zaradi njegja se ne bode celi:; ■ svet pokoril in izogibal družabnega živ- j. Ijcnja. Tistega človeka, tri ser le pri vi mr jj,-. oživi, se ni bati toliko, kal kor onega, ki se vr < svoji treznostih maščuje in prepira. Ako se - j dva. človeka stepeta, ni sploh wč novega rtič svetu, ker je ta lastnost rvsfem živim bitjema ( prirojena. Ravno sedaj še borilno za člo-- > vešfco prostosti , in kako pridemo torej do-., ; tega, da se ne, bi smeli c>o dovršenem delu;« j v gostilniški družbi do niavadoe-. spalne pr*v- : j razvedriti in kako pride zopet tistih par. j Vodopivcev in vodopivk do tega, da nam:, ( bodo narekovali in našo zabavo kratili. PO- ; trebnih prenočišč v mestu tako nimate inn > sedaj zapirate tujcu in deželanoaz še gostilne. — Za nočni red naj skrbita, gostilni-: i čar in, policaj; m ta", dva nimata; samo žVečer ampak tudi Čez dan »sveto« dolžnost, din razgrajalce v gostilnah ukrotita it* jih po- , potrebi tudi na varni prostor spcavita. Za vojake in obmejne razmere naj pa poveljstvo samo skrbi. Mi vsi ljudje imamo to-prirojeno slabost, da si ravno tisto najbolj želimo, kar se nam prepovedna«, »Sveta, vojska« bo gotovo ravno nasptptni uspeh, dosegla. Ljubljančani sami vidite in veste, kako si ljudstvo v sili pomaga; čemu tore* take novotarije, ki nimajo uspeha* kar dokazuje dejstvo, da se sedaj vsled večjega konsuma vino draži. Bog oče ie rekel starč-«. ku: Zakaj pa sem ustvaril trtice sad, piti vesel ga sme, kdor ima čist? srce. s’cer si življenja je večnega tat!
Te dni se je ustanovilo društvo, natakarjev za vso Jugoslavijo, ki bo kooperiralo tudi s tovariši na Hrvatskem, t- j. s. konobar-skim društvom v Zagrebu. Izvolil se je odbor- Namen društva bo pospeševanje interesov izučenih natakarjv, podporni sklad za -> brezposelne, za slučaj bolezni, pri preseljevanju itd-, sploh gojitev socijatnih koristi med člani.
Smrtna kosa- V Novem mestu je preminul gospod Rihard Dolenec-, vodja kmetijske šole v p- Blagi mož je naš list pogosto preskrbel z najzanimivejšimi spisi strokovne vsebine, kakor tudi beletristične v podlistku. Njegovi poučni spisi bodo ohranili trajno vrednost v arhivih gostilniške stroke-Zadnji čas smo ga opotovano prosili za kako zanimivost iz njegovega prav humorističnega peresa- Odgovoril nam je, da ga novrastonija preveč tare. Ko se zboljša, bo že kaj napisal- Kar nam prinašajo listi tuš-no vest, da je preminol- Lahka mu zemlja! Pri nas mu bo ohranjen trajen spomin!
Osamosvojimo se.
Nadjalo se je, da bodo takoj po končani vojni nastale kolikor toliko znosnejše razmere in da bo obrat v vseh rečeh nastal zopet tak kot je bil ali vsaj v prehodu na boljše. Pa vsega tega ni, marveč nastalo je še slabše, verižna trgovina, tihotapstvo, oderuštvo in nasilstvo rase od dne do dne. Oblastva skušajo z raznimi naredbami zajeziti ta hudournik tu in tam, pa posreči se jim le redko pravo zadeti, če se zamaši tu, se pa vdere drugod. Ker torej ni pričakovati, da bi se tudi glede vinske trgovine razmere kmalu uredile, marveč bodo le ovire za ovirami sledjle, je edino sredstvo, premagati to le s skupnim, složnim in energičnim delom, da se ustanovi pri vsaki zadrugi nakupovalnica za surovine, osoblto pa vinska zaloga. Načelstva zadrug naj se takoj spravijo na to razmišljevanje in izberejo izmed članov zadruge v to potrebni
odsek petih ali sedmih članov, ki si izvoli načelnika, namestnika, blagajnika, gospodarja in enega ali dva odbornika in teh namestnike. Določi se deleže in opravilnik za ta odbor in njega poslovanje. V naslednjem bomo priobčili besedilo takega opravilnika, ki naj bo tem podjetjem na razpolago, v kolikor se jim zdi eden ali drugi stavek primeren. Zadružniki bodo uvideli, kako koristna jim bo. ta, jdeja. posebno manjšin*, ki- so s dpseda^.;ra^tfali ogromne dobičke veletržeepv da ,bod<» -vsaj enkrat začeli ;deiati za .sebe...;.;:.-. *, V; >'■ Torej b o w r a v i I n i k u, V
Svrha zadruge je pospeševanje, pridobitnih in gospodarskih ■;.ra^m,er- njenih člaipv. s tem, da
1.) Ustanavlja in obratuje blago,.katerega gostilničarji, krčmarji in kavarnarji. potrebujejo v svojih obratovanjih in
2.) da ustanavlja in obratuje skladišča in nakupuje pod 1.) omenjeno blago na debelo.
Nakupljeno blago se prodaja le članom za njihova obrtna podjetja. —..Prodaja,na •nečlane je docela izključena.
Glavnica se deli:	'A	ji	V
v pravo zadružno imetje, katero je last vseft Članov in ki je podjetju v rezervo;1
v -imetje članov, torej v vloge, posameznikov ih’ deleže dobička, po doti navedenih določilih;
v zajme, katere zadruga zajema po določilih. pravil. , - -
Zadruga uravnava svoje zadeve sajmo-vlastno s pomočjo vseh svojih članov. <— Njeni organi so:
1.) Načelstvo,
2.) nadzorovalni svet,
3.) občni zbor.
V načelstvu so:
Načelnik, njega namestnik, blagajnik, gospodar, priglednik in dva odbornika, kakor tudi dva namestnika.
Člani načelstva se volijo na občnem zboru v posebnih volilnih dejanjih za dobo treh poslovnih let z nadpolovično večino iz srede glasovalno pravico imajočih članov z glasovnicami.
Izvoljenci morajo izjaviti, na	da
prevzamejo volitev.
Zopetna izvolitev jedne in iste osebe po preteku volilne dobe je dopustna.
Najstarejši član načelstva skliče potem v teku enega tedna po volitvi sejo, v kateri se konstituira preje navedeno načelstvo.
Legitimacijo načelniških članov daje zapisnik občnega zbora, ki se mora spisati o volilnem dejanju, oziroma zapisnik seje sklicane v smislu prejšnjega odstavka.
To načelstvo zastopa zadrugo pri sodniji in izven sodnije z vsemi pravicami, ki so se mu zagotovile v zakonu z dne 9. aprila 1873 o obrtnih in gospodarskih zadrugah in se podpisava v imenu zadruge.
Podpisovanje za zadrugo zvrši se s tem, da podpisujoči podpisujejo svoja imena pod zadružno tvrdko. — Podpis ima pa za zadrugo pravno obveznost tretjim osebam nasproti le tedaj, če sta bila podpisana vsaj dva člana načelstva.
To načelstvo vodi samostojna obratni posel, kolikor ga v tem ne omejujejo pravila ali pa poznejši zadružni sklepi in v kolikor ni vezano na odobrenjc nadzorovalnega sveta in občnega zbora.
Za vsako povzročeno škodo jamčijo prt tem prizadeti člani načelstva solidarno z vsem svojim premoženjem, bodisi da se je škoda pripetila vsled tega, ker so se prekoračile meje danih pravic, ali da se je škoda pripetila nalašč ali vsled velike malomarnosti.
To načelstvo mora skrbeti za to, da se njemu zaupani posel vrši v redu. Svojo skrb mora zlasti 'obračati popolnemu in razvidnemu knjigovodstvu, pravočasnemu sestavljanju bilancije tekom leta po določilih občnega trgovinskega zakonika in § 22. zadružnega zakona, kakor tudi, da se dobro hrani gotovina v blagajni in zaloga v skladišču, in p? listine, kolikor jih ima.
Ako se poizve po bilanciji, da se je tre jina na deleže vplačanih vlog izgubila, ir načelstvo nemudoma sklicati občni zbor mu poročati o zadružnih razmerah.
Člani tega načelstva rešujejo obratne . deve z večino glasov pod vodstvom nač nika v sejah, Katere se redno vrše ali pa
Stanovske zadeve.
sklicuje posebej načelnik, ki ob jednem pove, kaj se bo obravnavalo. O vsakem ukrepu morajo biti torej jedini vsaj trije člani načelstva.
Dotični sklepi morajo se zapisavati v knjigo, ki je za to namenjena; ta vpis pa morajo podpisovati udeleženci.
Prav posebno mora skrbeti to načelstvo za eventualna naznanila oblastvom, ki so po §§. 3, 9, 16, 40, 42 in 49 zadružnega zakona potrebna in za objave o predmetih, ki so tam zaznamovani; dale da se vodi v § 14 zakona predpisani register, da se v § 35 (odstavek 2) zakona omenjeni spisi vlagajo pri politični okrajni oblasti, kakor tudi, da iz-jjolnjujejo vse dolžnosti, ki se mu nalagajo
v §§ 22, 29, 35 (odst. 1.), 61, 62, 65—68 zakona, ker bi ga sicer zadele denarne globe, katere oni zakon (§ 29, 35, 87—89) določa, ne da bi zadružna blagajna bila zavezana plačati jih. ,
Istotako ima to načelstvo skrbeti za pravočasno odpošiljanje onih neposrednih pristojbin, katere je plačati po zakonu z dne '21. maja 1873, kakor tudi za pravočasno predložitev računskih zaključkov za poslovno leto in pa za dohodninske priznalnice davčni odinerilni oblasti ter pravočasno vplačevanje davkov. katere je plačati.
(Dalje prihodnjič^
i'\«v •.
rS
.CROATIA« f
zavarovalna zadruga v ZAGREBU, ustanovljena leta 1884
sprejema pod najugodnejšimi pogoji lil najmodernejšimi tarifi ponudbe na zavarovanja proti, škodi po ognju in streli ter razbitju steklenih šip, zavarovanja na doživetje iu smrt, kakor tudi zavarovanja proti vlomu in
telesnim nezgodam. pfT Prospekti si pošiljalo brezplačno in poštnine presto. ‘M Glavni zastopnik za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
STANKO JESENKO, IMUnmi. Stori tra 11.
Uradne ure ob delavnikih od 8. do 12. in od 2. do 6.
Slovenci,'podpirajmo našo domačo jugoslovansko zavarovalnico! Sposobni zastopniki se sprejmejo za vse kraje slovenske domovine.
J
1
»K
P"
mm
3E
Ekstrakt
za
h
sadni punč.
Ia kvalitete umetno s saharinom oslajen da z vročo vodo izborno pijačo. Okus in vonj pravega punča. Sladkorja ni potreba. Pošilja se od 5 kg naprej po K 10 — kilogram. ==&==:—
ADOLF TOSEK, Praga
Kral. Vinogradi itov. 1274/0.
 =1151(511=1!	Ig
J
Razglas.
Naznanja se, da s 1. marcem 1919 zopet začne v smislu vinskega zakona in tozadevnih naredb delovati kletarski nadzornik Franc Gombač v Ljubljani. ' Njegov' delokrog obsega celo Slovenijo.
V Ljubljani, dne 27. februarja 1919. Poverjenik za kmetijstvo:
Prelat Kalan s. t. '
>:VIN0
staro in novo v vsaki količini, jako dobre kakovosti in zmernih cen prodaja
j? late PillaUaikHnaffla.^ = Zamaške =
nove in stare, kupi vsako množina tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
Jelačin & Ko. Ljubljana,
I. kranjska tovarna mineralnih vodi, sodavice L t. d.
Ljubljana, Slomškova skat štev. 27
priporoča:
'MF*
oodavloo, pokallo., nar.f.1 mal nov In citrono, »ok, nadalje izboi sadne pijače v pat, steklenicah: j^godovoo, nektar, kristalno dtronado, Jahal« intbisor.
Gostilničarji, podpirajte lastno. podjetje!
AVGUST AGNOLA
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja 242 za gostilne, hotele In kavarne
m
m
M
M
pekarija, slaščičarna in kavama^ 25-24 g
Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
uca za
gostilničarske zadruge v UubUanl
Marije Terezije cesta štev. 16
posreduje brezplačno za vso slaibo iščočo
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji Iz Ljubljane plačajo 60 v, ■ ■■ 	z	dežele 1 K. =====
Tovariši gostilničarji I Poslušajte se te ugodne prilike I
26 23—24
Mav afija sloveaaka hranllnioa
Mestna kil« IjnUjanska
Ljubljana, Prešernova nlica št. 3.
I« iaili knua leti ISIt fl«| . . K 80.0M.0U— tmimiiiaUdi...............  2.5M.MB	—
Sprejema vloge vsak delavnik
Za varčevanje ima vpeljane lične
■ domače hranilnike. —
Hranilnica je papilarno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
V pdpimji hjntif it obrtaikev iu uliuiljtu
Kreditno društvo.
ia ude
(vehe In Čepine!) leseni v vsaki množini in velikosti so na razpolago.
Vpraša se pri
IOS. ŠREYU,
v Ljubljani,
Sodna ulica št. 2 II. nadstropje.
TovarišiI Tovarišice! JCnpujte le pri tvrdkah, ki podpirajo iu oglašajo v »gostilničarju", v Vašem glasilu.
I
z vsemi v špecerijsko In delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje 8 25—24	in	najsolidneje	tvrdka
T. MENCINGER, Ljubljana, vogal Sv. Petra ceste in Resljeve mte
  Velegraierna sa kavo s električnim obratom. =s	=====	Zaloga	mineralnih	veda.
I
Zaloga stekla, porcelana In svetnik
Fr.Kollmann
11 v Ijubijani 24—24
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi izdatno znižane cene.
Si f-Bajec
cvetlični salon
SČV Pod Trančo 2 % vrtnarija s Tržaška cesta 34s
v Ljubljani. ~
1
Mazilo zoper MSrbeiico,( garje, lišaje za ljudi in živino, stane en lonček 4 krone, po pošti 5 K. Mazilo je belo, ne smrdi, ne maže perila. — Dobi se v lekarni
Tmkocz9, Ljubljana.
I Vioska trgo?!oa io restavracija ■
| Peter Stepic ■
■ Spodnja Im itev. 256	*
■ priporoča p. n. gostilničarjem svojo * _ veliko zalogo zajamčeno naravnih n
vin iz dolenjskih, goriških, istrskih
■ in štajerskih vinskih goric. ® n	Telefon	it. 202.H 23-24	55
W.
priporočata svoja najboljša piva,	^
kakor:	Zi
/ marčno carsko, vležaiso	A
'	in bavarsko v sodcih in
*	steklenicah.	27	23-24
steklenicah. 27 23-24	<1^.
Specijaliteta Belninghansovo dvojno sladno ^ pivo „St. Peter11 v originalnih steklenicah.
Glavno zastopstvo pivovarn Rnglaus in Migam
ToUtn i<- M. V Ljubljani, Martinova cesta 28 . Tlltba tt. SO.
1 ZiS33mXXXX:KXKZiXXXX:
Pivovarna Goss
priporoma svoj priznano priljubljeni ;rdoiek
marčno pivo
v sodiklh in steklenicah.
Pojasnila daje Fr. Sitar, zaloga pivovarne Goss, Ljubljana VIL (Spodnja SISka)
w Istotam se nahaja zastopstvo preblavske slatine, 1(xx:jot:'Xio-CTxxirig x tt xixxxxxxsQ
M
K
H
1:'
m
DE
VINO
belo in rudeče
od 56 litrov dalje.
Klein vodO “
■■■mv w wwv Z(jrav s|ayno
od 25 steklenic dalje. Razpo£iI|a:
A. OSET, Guštajn. Koroško.
1
Kupim vsake vrste steklenice, zamaške in sode.
3E
a:
Pristni
H I
=3 E
se dobi po primerni ceni pri
Franc mM na Bresu
pošta Borovnica, Kranjsko.
co
to
L
m:
Kleinosgheg-Derby sec
Vlnometre »Bernatot". — Asbestov bombaž in prašek. — Eponlt. — Francosko želatino Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico. — Natrijev bisulfit. — Ribji mehur. Špansko zemljo. — Tanin. — Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino.   Vinsko kislino. — Soda blkarbono. — Strupa proste barve Itd. —■
ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija Anton Kanc
■	   -	Ljubljana	y Židovska ulica 1.	______________
Pivovarna »UNION* v Ljubljani
(Spodnja Šiška) priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dob6 se twl! tropine ln sladne cime, kl so kot živinska krma zelo priporočljive.
3 24—24
Izdaja In zalaga „Dež. zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem". — Odgovorni urednik Avguštin Zajec. — Tisk,.Narodne tiskarne".