THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 / SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." .VOLUME III. — LETO III. CLEVELAND, O., ČETRTEK (THURSDAY) OCT. 28th 1920 ŠT. 255 (NO.) Single Copy 3c Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c ANGLEŠKI PRFMOGARJI PREDLOŽILI NOVO ZAHTEVO. kakšna je nova zahteva, ki je preprečila sporazum, ni znano. LONDON, 27. oktobra. — Danes popoldne, ko je vlada premogarjem obljubila zvišanje plače, se je že mislilo, da je štrajk poravnan, toda kmalu nato je nastala nova teškoča, ko so premogarski zastopniki < Podložili novo zahtevo, o katere podrobnosti pa ni še ničesar znanega. Da mora biti teškoča, ki je nastala s predložitvijo . nove zahteve resna, se 'da soditi iz tega,da se je za jutri zjutraj sklicalo kabinetno sejo, ki se bo vršila še predno zopet nadaljujejo pogajanja med premogarskimi in Sadnimi zastopniki. Premogarji so novo zahtevo predložili v zadnjem ^enotiku, nakar se je seja z vladnimi zastopniki takoj zaključila. % Medtem pa se v parlamentu z vso dano naglice de-uje na vladni predlogi, ki je bila predložena, da podeli ladi vse moči, ki bi bile potrebne za slučaj, da bi se ftavkujočim premogarjem pridružili tudi 'železničarji Jtl transportni delavci. Tozadevna predloga je šla danes končno na glasovanje in je bila sprejeta s 238 proti 58 glasovom. Zgodaj popoldne so se razširile vesti da je štrajk Preniogarjev že takorekoč poravnan. Govorilo se je, a so vladine pogoje sprejeli tako premogarji kakor tu-. 1 Premogarski podjetniki in da se ima poravnava sail10 Še predložiti v potrditev konferenci premogarskih aelegatov. . Vlada je delavcem obljubila 2 šilinga zvišane pla-pozneje pa naj bi se to zvišanie še povečalo a|i. Pa zmanjšalo v sorazmerju s produkcijo. V bodoče bo piač uveljevala posebna komisija, katero se bo stanovilo samo za ta namen., , LONDON, 27. oktobra. — Kot se naznanja, bo v odočem sporazumu med vlado in premogarji tudi toč-a> katera bo onemogočila vsak nadaljni štrajk. Kot se govori je sinoči prišlo do nesporazuma, ker Premogarji niso hoteli sprejeti gotovih predlogov, kate-il^J>odali lastniki premogorovov. ^MERSKA - DELAVSKA BRANKA PRIČAKUJE 1.500.000 GLASOV. ^Chicago, 27. okt. — Glavni n ^armersko-delavske stranjo Oznanja, da pričakuje, da dovfri ,predsedniških volitvah g]alla najmanj kakih 1,5000.000 8a S°V" ^etos ko imela stran-* sv°jega predsedniškega in v ^edsedniškega kandidata le Vo] ° državah, ker ni bilo dostav t3Sa' se P°" Žav dovoljenje v ostalih dr- — Posebni ko-nt "Matina" je poslal V^^topola poročilo, v kasti 8e razpravlja o možno-rjl6tne upostavitve carske-Je j^a v Rusiji. Iz članka ^je se uPanJe za kro- «ener novega carja stavi le v Sfc. a Wrangla ali kakega neta]a a Proti-bojlševiškega ge. S I ?°naV;, ..Usedaj se je Wrangla W* slikalo kot nasprotni-1Ztlla in kot' "demokra- ta". Neki korespondent "Jour-nala", ki je močno proti-boljše-Viški list, pa drzno namiguje, da misel za zopetno .uvedbo carskega" režima ni tako neutemeljena, treba je le počakati u-gadnega trenotka. Naj se že general Wrangel pred javnostjo kaže takega ali takega, gotovo pa je, da njegovi svetovalci in pomagači čisto nič ne skrivajo svojih reakcijonarnih teženj. JE MOLČAL DESET LET, SEDAJ NE MORE GOVORITI. Boston, 27. okt. — Patrick J. Hanley je danes v državni jet-nišnici končal svojo petindvajsetletno kazen. Zadnjih deset let ni izpregovoril niti ene besede. Pred desetimi lelJi je eden izmed njegovih tovarišev v jepi izdal nekaj, kar je on govoril, in od tistega časa ni šla preko njegovih ust niti ena beseda več. Danes, predno je bil izpuščen na prosto, so ga vprašali, zakaj ne govori, pa je vzel papir in svinčnik ter zapisal: "Ne morem." FARMERJI NA ŠTRAJKU ZA VIŠJE CENE. Chicago, 27. okt. — Farmer-ji po Iowi, Oklahomi is Nebra-»ki in po severozapadnih državah so 'šli na štrajk za višje cene pšenice, in sicer zahtevajo $3 za bušel. Oni nameravajo držati vso pšenico doma, dokler ne bodo kupci pripravljeni plačati zahtevano svoto. Kot posledica tega štrajka je cena pšenici na čikaški borzi poskočila že na $2.10. jArmenci protestirajo proti postopanju Francije. New York, N. Y. — Ameriški konUtej za armensko neodvisnost, je poslal na predsednika Wilsona naslednji apel, v katerem se protestuje proti stališču Francije v Cili'ciji in v Mali Aziji: "Nadškof Jegiše Tourian, katerega ste tako prisrčno sprejeli, ko ste se mudili v Parizu, zagotavljajoč mu va'še globoke simptije za aspiracije in blagostanje Armenije, nam sporoča potom kabla iz Smirne, da so francoske vojaške avtoritete v Ciliciji ustanovile turško vlado, razorožile ter aretirale armenske branitelje svojih domov in domovine, ter da so izgnali iz armenske voditelje. "Nepotrebno je še posebej povdarjati krivice, zadane Armencem od strani Francozov, katerim so pomagali tekom vojne tako proti Nemcem kot proti Turkom. Ako je bilo nemško postopanje v severni Franciji obsojanja vredno, tedaj se sploh ne more z besedami opisati francoskega obnašanja napram svoji armenski zaveznici. "Morda bi kdo mislil, da se mora Francija bratiti s Turki zato, ker nima dovolj vojakov v Ciliciji. Toda popolnoma nerazumljivo je, zakaj bi se ne mogla kosati z bandami Kemal paše francoska armada, obstoječa iz 60.000- mož, ki je boljše opremljena kot tui'ske, in ko je ista armada pod poveljstvom generala Gourauda zatrla sile ^princa Fejzula. N "Ako je Francija brez moči, zakaj ne dovoli Armencem, da bi se branili? General' Antra-nik, armenski narodni junak, katerega je Francija leta 1919, ko je bil njen čut pravičnosti še večji kot pa njen čut militarizma, menovala častnikom častne legije, je zastonj prosil francosko vlado, da se mu dovoli voditi vojaško kampanjo proti Turkom v Ciliciji. "Na eni strani se skuša Armence v pokrajinah, kjer je njih število nizko, oropati njih dedne zemlje, češ, ker ne tvorijo več večine prebivalstva, na drugi strani pa jih preganja Francija tam, kjer so v večini. Ali je zgodovina bila še kdaj priča takega izdajstva kot je izdajstvo nad Armenijo, katero truplo so pribili na križ Turki in katere zaupanje pribijajo na križ sedaj zavezniki? "Kadar so v preteklosti gro-zovitosti vprizarjali Turki, se je proteste proti barbarskim Turkom smatralo , brezpotreb-nim, češ, da ne razumejo jezika civilizacije. Toda na srečo Francija ni barbarski, temveč visoko civiliziran narod. Poleg tega obstoja tudi Liga narodov katere članica je ona. Kakšen pomen pa naj ima Liga narodov, ako ne more doseči tega, da bi njena članica postopala pravično in človeško napram prijateljskemu narodu ? "Ako po tolikih žrtvah, katere je doprinesla Armenija za kristjanstvo in civilizacijo, zavezniške sile ne morejo jamčiti njene varnosti, da ne govorimo o neodvisnosti, tedaj ni Liga narodov druzega kot o-studna šala, in priznati moramo, da v vojni ni zmagala civilizacija, temveč barbarizem. "Ali vas moremo prositi, da rabite moralni vpliv ameriške vlade za olajšanje armenskega trpljenja in za dosego njenih legitimnih aspiracij ?" Wilsonov končni apel za Ligo . narodov. Washington, 27. okt. — Predsednik Wilson je danes podal svoj zadnji apel na svoje "sodržavljane", v katerem pravi, da je od izida volitev 2. novembra odvisno, ali hdčemo vstrajati pri započetem delu za Ligo narodov ali je prepustiti drugim. Apel je bil prečitan deputaci-ji 15 mož in žena, ki so vsi republikanskega mišljenja, toda so navzlic temu za Ligo narodov in zato tudi za izvolitev demokratskega predsedniškega kandidata Coxa. Wilson pravi v njem, da je moralna sila pravice vsega sveta odvisfia od Združenih držav in to v večji meri kot od katerekoli druge dežele na svetu. Wilson je ponovno .povdaril, da je 10. člen Lige njeno glavno oporišče, označujoč jo kot "posebno zadostilo obljube,'katero so podale svobodne vlade vsega sveta svojim narodom, ko so stopile v vojno." Predsednik Wilson pravi, da je vse to govoričenje o ameri-kanizmu, katerega je sedaj toliko, samo iznadjba strankarske strasti. Hamilton Holt iz New Yorka, ki je nastopal kot zastopnik republikanske delegacije, je dejal predsedniku, da ima vzrok, da je prepričan, da delegacija zastopa veliko število republikancev širom Združenih držav, ki so pripravljeni umakniti 1 strankine vezi patrijotizmu kot zahteva sedanja kritična ura. Med delegati so bile tudi tri ženske. Predsednik je sprejel delegacijo v mali sobi v pritličju Bele hiše. |Ko so delega-tje vstopili ,je predsednik sedel in je dal roko vsakemu delegatu posebej, ko so mu bili predstavljeni. Delegacija je po. svojem sprejemu izdelala naslednje formalno poročilo o svojem sprejemu pri predsedniku: "Člani delegacije so bili globoko ganjeni vsled fizičnega stanja predsednika, ki jih je sprejel sede in je jasno kazal znake njegove dolge bolezni in velikansko pezo, ki teži njegove rame. Odgovor na nagovor deputacije je čital iz rokopisa in pri tem je bilo jasno njegovo globoko ganutje. "Več kot enkrat se je njegov glas ustavil, posebno ko je o-menjal vojake in matere onih, ki so padli v boju. Bilo je o-čitno, da daje izraza najglobo-kejšim čustvom svojega srca. Cela zadeva je bila neizrečno slovesna in nežna. "Bilo je očitno, da niso intelektualne ,sile predsednika na nikak način poškodovale, toda delegacija je čutila, da je nadvse tragično, da se ta veliki predsednik vsled svojega neumornega dela za svojo domovino in človeštvo sploh, nahaja, v tako žalostnem fizičnem stanju. "Čutili smo, da je to najbrže končni apel predsednika na vest njegovih sodržavljanov v najvišji moralni odločitvi, katero imajo napraviti." Železniške družbe kujejo nove verige za delavce. — Ob 7. uri zjutraj je bil u- morjen na . svojem domu 2157 E. 14. St. James Brown, katerega sosedi nekoliko preje slišali, ko se je prepiral z nekim moškim, ki mu je prerezal vrat in zbežal. Washington, D. C. Železniške družbe vodijo kampanjo, da se k Cummins-Eschovi pred logi pridene še dodatne amend-imente, na kateri način skušajo odrezati vsako vez med železniškimi uslužbenci in vlado, na kar bi družbe lahko postopale proti svojim delavcem popolnoma neodvisno. Tozadevno izjavo je podal Chas. M. Kelly, podupravnik lige za uvedbo Plumbovega železniškega, načrta. Tozadevna izjava se gHi-,si: i "Kadar se zopet snide kongres, tedaj se bodo železniški magnatje prizadevali, da se uniči narodni sporazum med vlado in delavci, kar upajo doseči s tem, da se popravi sedanji železniški zakon. Sedaj so železniške družbe dosegle vso finančno pomoč od strani vlade, kakršno so želeli, hočejo še popolnoma prosto roko pri postopanju z delavci. Pobožna želja železniških magnatov je, da se zmanjša delavne sile, zimanjša plače m pa da se uvede zopet delo od kosa. Vse te reči so hoteli zopet uvesti že takrat, ko so prešle železnice nazaj v privatne roke, toda bile so na poti resne zapreke, katerih se ni dalo na mah odstraniti. Sedaj se jih namerava odstraniti potom zakonodaje. "Železniški predsedniki ob-držujejo sedaj govore pred raznimi trgovskimi zbornicami, v katerih pripovedujejo, da je kongres sicer jako pametno storil, ko je sprejel Cummins-Eschovo predlogo, toda da imajo sedaj drugo teškočo, ki obstoja v tem, da imajo železničarji preveč svobode. Oni pripovedujejo, da je vlada napravila velikansko napako, ko , je delavcem dala dovoljenje za organiziranje in ko se je pogajala z njimi kolektivno. Železnice morajo nastopiti popolnoma drugače, pravijo železniški magnatje, ako hočejo ljudje od železnic pošteno službo. "General Atterbury je glavni propagandist za Pennsylvania železniško družbo. On pravi, da se je uspešnost železniških delavcev tekom vladne kontrole nad železnico zmanjšala za 25 pro'centov, medtem ko poročilo bivšega transpotnega ravnatelja W. D. Hines-a dokaziv je, da se je uspešnost delavcev tekom vladne kontrole zvišala, da se je promet fcvišal in da je v splošnem delalo manj ur. Seveda časopisje tega ne poroča, in javnosti ni o tem ničesar znanega. "Železnice ne trošijo velikih svot ne da bi imele v mislih kakšnih nizkotnejših namenov. Družbe hočejo napraviti končni račun z delavci, kot se je izrazil neki železniški m^gnat, in hočejo, da jim vlada pomaga pri tem kolikor se da. V ta no mnenje, kadar pride ugoden namen pripravljajo sedaj jav- trenotek. "Pri tem jim bo Cummins— Eschova predloga v veliko pomoč. Ko se je ta predloga na-; hajala pred kongresom, je eden izmed vodilnih advokatov, ki je v službi železniških družb, brzojavil svojim klijentom: "Edina razlika med proti-štrajkovno točko v Cummins-J I INTERESI DOSEGLI KONCESIJE V SIBIRIJI. sporazum daje ameriškim interesom za dobo 60 let ozemlje, ki meri 400.000 kvadratnih milj. WASHINGTON, 27. oktobra. — Da je med sovjetsko vlado v Moskvi in pa med sindikatom ameriških kapitalistov ob pacifični obali prišlo do sporazuma glede gotovih koncesij v.Sibiriji, je sedaj dagnana rec. Kakor je bilo poročano, je državni tajnik Colby včeraj prišel na dan z izjavo, podpirajoč jo po informacijah, ki jih je prejel od ameriškega komisarja Young-a iz Rige, da je neki ameriški rudarski inženir, Washington D. Vanderlip, v imenu nekega ameriškega kapitalističnega sindikata stopil v dogovor z Nikolajem Ljeni-nom glede koncesij v Sibiriji, zakar mu je baje obljubil priznanje sovjetske vlade od strani administracije, o kateri se pričakuje, da bo prešla v republikanske roke. Harding je takoj nato odločno zanikal, da ima on kako zvezo s tozadevnimi pogajanji. Colby je dejal, da nima sicer ničesar proti tozadevnim pogajanjem med privatnimi interesi in Ljeninovo vlado, ako se s tem ni šlo preko meje in ako se ni izrazito delovalo proti politiki Wilsonove administracije, o kateri je znano, da je dosledno odklanjala priznanje sovjetske vlade. Da je sporazum med sovjetsko vlado in ameriškimi trgoyskimi interesi gotova reč, dasiravno ni znano ničesar o pogojih, nam svedoČi naslednja brzojavka, katero je prejel sovjetski poslanik Ludwig Martens od sovjetskega zunanjega ministra Čičerina: "Dne 22. oktobra se je naznanilp sklep trgovskega sporazuma, katerega Vanderlipov jsindikat, zastopajoč naslednje kapitaliste iz pacifične obale: Vanderlip, Barnt, Harry Chandler, Sartori Le Philips, Fishburn, Edward L. Doheney, Gibbon, Javne, Whittier, Stewart in Braun. ^ Glasom te trgovske pogodbe se daje sindikatu v najem za dobo šestdeset let ozemlje vzhodno od 160. meri-dijana*, vštevši Kamčatko, obsegajoče 400.000 kvadratnih milj, z ekskluzivno pravico za premog, olje in ribo-lovstvo. V tem okrožju se je našlo velike oljne vrelce in zaklade trdega premoga. Sindikat pričakuje vzeti posest nad ozemljem in pričeti z obratovanjem spomladi leta 1921. Isti sindikat je tudi dobil v najem nekaj pristaniške lastnine, katero je kupila v Seattle, Wash, še ruska carska vlada. Pogajanja o tem se še nadaljujejo in sicer uspešno." ŽENA JE STRELJALA NA $10 ZA REŠITEV ŽIVLJENJA LJUBICO SVOJEGA - MOŽA. Philadelphia, 26. okt. — Ne- —i--uspešni samomorni poskusi v Springfield, 27. okt. — Lju- Philadelphii stanejo $10. Pred bosumnost je privedla Mrs. Fr. F. Snowden, ženo telegrafičnega operatorja v neki tamkajšnji prekupčevalni pisarni, da je sinoči z revolverjem streljala na 20-letno Thelmo Keller, ki bo najbrže umrla. Ljubosumna žena je šla na dom dekleta, ker se je izdala kot njena prijateljica, ko pa sta sobi zapustili sestri zastreljenega dekleta, jo je vprašala, če pozna njenega moža. Miss Keller je odvrnila, da je on njen prijatelj. "On je moj mož," je odvrnila Mrs. Snowden, "in zato boš plačala z življenjem." Nato je ljubosumna žena štirikrat ustrelila na Miss Keller. Dve kroglji sta jo zadeli y hrbet, ena v glavo, ena pa v roko. Nato je zbežala. (Kmalu jo je policija na- ta, da morajo v prvem slučaju' vsi prestopki iti pred poroto, med tem ko se bo v drugem slu čaju nastopalo s sodnimi prepovedi in sodišče bo lahko izreklo kazen brez vsake porote, kar je bolje za železniške druž-Eschovi predlogi .in delavskimi, be, kajti jako teško je'obsoditi določbami, katere ,so bile spre-j kakega linijskega člana pred jete na skupni konferenci, jejkaterosikolibodi poroto." sodnikom McClearym je stala danes Marie B. Ran, obtožena poizkušenega samomora. Proti nji je izpričeval neki mornar, ki je dejal, da jo zasledoval in da jo je šestkrat potegnil izpred avtomobilov, pred katere je skočila, da jo povozijo. Mornarju pa se je navsezadnje zdelo to reševanje preutrudljivo in jo je dal aretirati. Sodnik jo je obsodil na $10 kazni in pokritje stroškov.. UMOR IN SAMOMOR. Petoskey, Mich., 27. okt. — John Larad je najprefl umorjl Mrs. Margaret Kennedy, ki živi na farmi nedaleč od tukaj, zaprl njeno malo Jičerko v hišo, katero je nato zažgal, potem pa je izvršil samomor. Hčerka, ki so jo rešili iž, gorečega poslopja, je povedala, da je morilec njeno-mater najprej e napadel, potem pa jo je umoril. šla in njo in moža privedla na policijo, kjer je mož dejal,s da mu o zadevi ni ničesar znanega. BTRAN 2. _ "Enakopravnost" IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NŽDjELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv. THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Bussines Place of the Cernoration.____ 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year ?5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United Statea .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 8 mo. $2.00 Europe and Canada ...................^........1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c SINGLE COPY 3c Lastuie in izdaia ea Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. - Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo. CLEVELAND, O., ČETRTEK (THURSDAY) OCT. 28th 1920 >104 "ENAKOPRAVNOST" OCTOBER 28th, 1920. VSTAJENJE AVSTRIJE. Pokopali so jo slovesno, zvonili so s starimi koši. Veliko jih je bilo, ki so se smejali, še več, ki so jokali. Pisali so o nji nekrologe, katerih vsebina je bila precej podobna. Avstrija ji je bilo ime, pisala se je Anahro-nizem, spadala je v pretekle čase in sam vrag ve, kako je to, da je ni bilo že prej konec. Toda veselje vseh tistih, ki smo se radovali nad njeno smrtjo, je bilo prezgodnjo. Zgodilo se je ž njo kot s svobodo v tisti Aškerčevi pesni; djali so jo na grmado, zakurili kot v peklu, a iz plamena je vstala nova, lepša in krepkejša. Truplo pokojne Avstrije počiva, njen duh pa živi. Iz republike avstrijske se je preselil na rodovitna tla jugoslovanska. Da, na jugoslovanska. Sicer ni zemlje, ki bi nosila uradno to ime, četudi pišejo o nji vsi tuji listi, prinašajo jo vsi moderni zemljevidi. Srbi niso hoteli, da se pretopi njihovo ime v Jugoslavijo in ustvarili so največjo oslarijo tekočega stoletja: kraljevino Srba, Hrvata i Slovenaca. Njeni kupljeni zastopniki nekdanjega londonskega odbora so se kar penili v zatrjevanju ,da smo en narod, Srbija pa je prekrižala te račune in pritisnila za nedogleden čas pečat jugoslovanski zemlji: Srbi, Hrvatje in Slovenci. Tako smo dobili jugoslovansko trojico: smo eno in vendar nismo. To je prvo delo oživljene Avstrije v Jugoslaviji. Ta je znala deliti narode in imeli smo poleg Slovencev še: Štajerce, Primorce, Hrvate, Srbe, Dalmatince, Bosance luchovskega tržili z vsemi slovanskimi brati, samo da:fi£° in prikežal k očetu na Re-jba je pomisliti na to, da Italija j ki se bodo pogajale. Mi želimo so imeli oni korist od tega. Vse konzularne službe je ko- kj'er je na varnem in mu,še ni objavila vrhovnemu svetu da bj bile pri teh pogajanjih - - - - nihče ne more do živega; saj, zveze narodov sporazuma, ki je'navzoče osebe iz vseh pokrajin kakor je rekel D'Annunzijevič bil sklenjen med našo državo in. vaše države. Mi bi želeli,.da bi in še pol ducata drugih. Bala se je skupnega imena: . x . , . ■ , , . v ,. Slovenci, bala se je zavesti, da so Srbi in Hrvatje eno.^*ke inAtrg0^f' v3e to f*1?^ koneq..vladajoče dr Zato jih je delila, ščuvala drugega proti drugemu in ži Velo se je tako, kot se je moglo živeti samo v blažani Avstriji. Tako niso Srbi privoščili Hrvatom, Hrvatje pa ne Srbom višjih mest; pri nas je organizovala stranke, ki so bile nekrvav boj in izpodjedale druga drugo* Avstrija se je zvito smehljala, pošiljala na Hrvaško1 Madžare ,v naše kraje pa Nemce. Ti so veljali za tako? zvane nevtralne osebe. Srbija se boji skupnega imena, ker hoče igrati vlogo Avstrije . Kjerkoli, je veliko korito, tje pride Srb, za hišnike in pisače pa rabi naše ljudi. Kjer smo imeli prej Nemce, tam imamo danes Srbe. Vsa višja mesta v notranji upravi so v njenih rokah. V zastopstvih konzularnih služb posnema Poljake, oddala Srbom. Po Ameriki imamo nekoliko stotinj Srbov, a dobili smo same Srbe za poslanika in konzule. Pennsylvania in Ohio imate skupno nad stotisoč Slovencev, a konzul je Srb. V Clevelandu, kjer žive izmed Jugoslovanov Slovenci v pretežni večini, je imenovala za konzularnega zastopnika nekega Srba. In tako gre povsod, v starem kraju in tukaj. Vleči ti, slovensko-hrvaška mavra, da bo sita srbska bisaga. Prej: Nemci in Madžari — zdaj Srbi. Prej nam je igrala 'dunajsko-budapeška godba, po kateri smo plesali, zdaj je pa prevzel orkester srbski guslar. Da se spomin na Avstrijo poživi kar najbolj, je bilo treba urediti tudi uradne simpatije v tisti smeri, kot pod bivšo Avstrijo. Avstrija je videla v naprednjakih svoj konec. Zato se je zvezala s klerikalci in jih podpirala tako, da človeka še zdaj skomina po tistih mizah, kjer so sedeli njeni Benjaminčki. In to je vzrok, da je največji jok po Avstriji pri Dominus vobiscumih vseh šarž in let. Tudi če najdete nekaj Pavlov med njimi, ne mislite, da so postali Pavli iz prepričanja, ampak iz potrebe. Srbija je začela enako. Rimski, ortodoksni in mu-slemanski bog so pili uradno bratovščino, ministri s kra ljevo hišo vred hodijo ob slovesnih prilikah v vse tri cerkve. Delajo mogoče po receptu Blaža Mozola v Rokov-njačih, ki je rekel, da se sicer mora moliti, pa tudi kleti ker človek ne ve, kam pride po smrti. Priporočajo se vsem trem bogovom, misleč si: eden bo že pomagal. Vlada sama se jako nagiba na klerikalno stran. Klerikalci so vseh ver in vseh narodov enaki. Karkoli predstavlja v narodu duševno zaostalost, to trobi v rogove Dominus vobiscumov. Čimbolj je narod zaostal, toliko varnejši je kraljev prestol. In zato so uredili tako, da -vodijo uradno Jugoslavijo Srbi, ki spadajo med Jugoslovani med najbolj zaostal narod. Mi jim s tem seveda ne očitamo nič, ampak mislimo si, da bi veliko boljše storili, ko bi ostali doma in posvetili svoje moči za svoje seljake. So jo v resnici potrebni. Vez med vlado in klerikalci je storjena; tudi izven Jugoslavije se protežira vse, kar je klerikalnega. Rimski listi stoje v najožjih zvezah s predstavniki kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, kjerkoli staknejo kako klerikalno budalo, mu takoj poverijo kako zaupno mesto. Naprednih elementov se boje; naprednost pomenja napredno vodstvo države. Sem spada: Odprava kraljevine, ločitev cerkve in države, vera iz šol in vest, iz sam: "Mio papa e re a Fiume!' — Bravo! Italijo glede razdelitev trgovin-; prišli jugoslovanski delegati z tako skega brodovja Avstro-Ogrske.1 neomejenimi pooblastili, V prvih dobah krščanstva so Zdi se, da bo Italija reševala to1 da bi se pogajanja zaključila v v rimskem cesarstvu in posebno j vprašanje v zvezi z jadranskim' par dneh da se ne bi javnost v Rimu grozno preganjali prve vprašanjem. I utrudila z zavlačevanjem. Med Zagreb, 30. Današnje "Novo.! sovražniki se vrše pogajanja na Kriistove vernike. Morili so jih in požigali so jim na vseh koncih in krajih. Preganjanci so sti" prinašajo razgovor svojega;nevtralnih tleh' toda med zaveZ" še" morah 7e skrivoma lestaiati I d°Pisnika v Belgradu z itali-:niki bi ne smel° biti nesp01'a: " s7 im J^TJTUSS I jf^im odpravnikom Ti Calantijem, ki mu je na njego-:bl se vodlla pogajanja. in rovi nazivani "katakombe.' se vodila pogajanja. Poleg MS« Si vsaj nekoliko varne pred preganjalci. Mi tržaški Slovenci smo danes na slabšem! Prvotni kr- spor med Italijo in Jugoslavijo rešil pravično. Morebiti, da bo nezadovoljnost pri nas, kakor kčani so pod zemljo molili in so Pri vas> toda ravno ta nezadovoljnost bo najboljši znak pravične rešitve jadranskega vprašanja. Kar se tiče podrobnosti, so znana vaši in naši vladi ter ne gre pri sedanjih pogajanjih za ničesar novega .kakor samo za določitev mesta, časa in oseb nastije. Ampak tega ne. Kralj mora biti, to je baje pogoj za obstanek Jugoslavije. In ta l$o gre vse po receptu nekdanje Avstrije REKA — PRIBEŽALIŠČE. RAZUZDANCEV. Že večkrat smo sporočali, kako se zbirajo pod reško zastavo poleg nezrelih fantov tudi temni elementi, ki se fo5je zapustiti Reko, kjer raj še "trpe" za "narodno" stvar, negb da bi prišli v roke pravice, ki jih čaka. Po-neverjenja, nasilstva, tatvine in poboji so na dnevnem redu v mestu, kjer vlada ,pesnik — ne ki so pod vodstvom nekdanjega vnanjega ministra Go- s peresom, ampak z bodalom. imeli tam varno zbirališče. Mi pa nimamo — v dvajsetem stoletju po Kristu — niti pod zemljo varnega kotička — izvzemši morda od laškega časopisja — iznajdeni rov izpod bivšega Narodnega doma v potok Ključ! Sedaj je še ta izmišljeni rov — zasut! Vpepelili, oziroma razdejali so nam vise prostore, kjer smo se shajali bodi za zabavo, razvedrilo, ali pa za razpravljanje gospodarskih in političnih vprašanj. Vidite torej, da je bilo za krščane v rimskih časih v tem pogledu bolje nego je danes za nas v Trstu! Kakor pa ni rimljanski teror uničil vernikov Kristovih, tako ne uniči tržaških Slovenov sedanji teror. Mi ismo tu in tu ostanemo! Preganjanja na« ne vničijo, pač pa — jačijo! Jezik je sveta stvar) in narod tudi. Eno in drugo je ustvarjeno po božji volji. Najava si ne pušča zapovedovati. Te .dni ijam je nekdo rekel: — "Nekdo je hotel sosedu uničiti travnik. Spomladi mu ga je požgal. Ker je bil travnik po požaru še bujnejši, je sosed ponovil s požarom večkrat, a travnik je vkljub temu zelenel vedno lepše! Požigalec je izprevi-del, da se travnik ne da uničiti z ognjem, in je izpoznal, da se naravi ne da zapovedovati!" Narodi so naravni in umetni organizmi, zato 'se ne dajo. uničiti, ako nočejo sami, da poginejo! se ne nadaljevala v Italiji? Mnogo ponosa je že ustvaril l'5' Enakopravnost v Ameriki bivajoči® rojakom. Ali si pa rojaki tega P"' zadevate spoznavati. Pokažite to v tem, da ste tudi vi ne le samo telj lista, temveč tudi lastnik. Kupite delnice in postanite njegov lastnik. Društvo Slovenski Bom št. 6 S. D, Z. — priredi — v nedeljo, 31. oktobra V JUGOSLOVANSKEM NARODNEM DOMU, EUCLID, OHIO. Pričetek ob 1 uri popoldne. VSTOPNINA: za moške 25c — Ženska proste. Vabi ODBOR. ; : ŠTEDITE DENA Te dni pa se je zgodilo najlepše: na Reko je pribežal DAn-nunzijev nezakonski sin, za ka terim je izdala rimiska policija tiralnico. Ta oiadebudni mladenič vzornega očeta je v Rimu popival po vseh nočnih kavarnah, se vlačil okoli z vlačugami, zapeljaval omožene in neomože-ne in zapravljal ogromne svote. Rimska policija pa je izsledila, da ta denar ni povsem ipravilno pridobljen in hotela tega tiča za preti, POLOŽAJ V JADRANSKEM VPRAŠANJU. Belgrad, 27. — Iz dobro poučenih krogov javljajo: V teku tega tedna bodo končana predhodna pogajanja z Italijo. Obenem menijo, da se bodo direktna pogajanja pričela začetkom prihodnjega meseca. iKa-kor stvari sedaj stoje, se bodo pogajanja najbrže vršila v'Švici. "Politika" piše pod naslo-Ta pa je Rimu ,pokazal vom "Pregovori z Italijo": Tre- i °ft 'o Vsaki dolar, katerega prihranite sedaj bo vreden dva, kadar se nekdanje razmere povrnejo. Ali ako hočete, da vam donese denar dobiček, litega j te ga na hranilno vlogo po 5%, katere vam plača m oostodii mm id 414 E. 156 St. Cleveland, SE 1 » POLOM © ROMAN IZ VOJSKE L. 1870—71 EMIL ZOLA Preložil VLAD. LEVSTIK 3!:: m In povelje se je glasilo, da odrinejo ob petih; toda že ob štirih so poklicali vojake, pospešujoč umikanje proti Belfortu v gotovosti, da Prusi niso dalje nego dve ali tri milje. Že drugikrat so se morali zadovoljiti s suhim suhorjem. Moštvo je ostalo brez tople jedi v želodcu in kakor razbito od tega prekratkega in vročičnega počitka; prevelika naglost odhoda je to jutro iznova oškodovala dobro vedenje med potjo. Dan je bil 'še hujši, poln brezkončne žalotoe. Lice pokrajine je bilo izpremenjeno, pot je šla po hribovitem svetu s strmimi cestami, navkreber in navzdol - po smrekovitih bregovih; in ozke dolinice so ležale vse v zlatem cvetju. Toda po tej blesteči, žankosolnč. ni pokrajini je dihal od ure do ure brezumnejši strah. Brzojavka, ki je priporočala županom, naj naznanijo prebivalcem, da bi bilo dobro spraviti na varno, kar imajo dragocenega, je bila pravkar ponesla grozo do viška. Torej je bil sovražnik tu? Ali je vsaj še o-stalo Časa, da se otmo pred njim? In vsem je bilo, kakor da slišijo polom invazije, to gluho bobnenje prekipele relcq, ki je rastlo orl Muehlhausena dalje ter se množilo v vsaki novi vasi z novim strahom in z novimi tožbami. Maurice je hodil s korakom mesečnega bolnika, noge krvave, rame kakor zdrobljene od puške in te-lečnjaka. Ni več ni premišljal; stopal je dalje, naprej v moro pogleda, ki se mu je odgrinjal; nič več ni slišal koraka tovarišev naokoli; čutil je samo, da hodi poleg njega Jean, izmučen od i3te trudnosti in iste bolečine . Srce se je krčilo ob pogledu na vasi, ki so hodili skozi'nje; revščina je kričala po usmiljenji. Kakor hitro so se pokazale umikajoče se čete, ti razdraženi roji upehanih, s trudom se vlelkočih vojakov, je narastlo razburjenje prebivalcev in pospeševalo njihov beg. Beg njih, ki so bili štirinajst dni prej tako mirni, beg vse te Alzacije, ki je smehljaje čakala vojske, prepričana, da se udarijo na nemških tleh! In zdaj je vdiral sovražnik v Francijo in .pri njih, okrog njihovih hiš, na njihovih poljih se je iz-tresalo neurje kakor tisti strašni orkani, polni toče in strel, ki uničijo celo pokrajino v dveh urah! Pred vrati, sreidi divje. zmešnjave, so -ljudje nalagali svoje vozove in kupičili pohištvo, z nevarnostjo, da polomijo vae. Iz-visoka, skozi okna, so metale ženske poslednjo žimnico, spuščale zibelko, ki Jbi jo bili skoraj pozabili. Dojenčka .so privezali kar vanjo ter jo pritrdili na vr.hu voza mednogami stolov in pre-vrnjenih ran. Na drugem stolu, dalje zadaj, so navezali sivega bolnega deda k omari ter odpeljali starca kakor kos pohištva. Tisti, ki niso imeli vozov, so nakladali svojo opravo na kolesnice, drugi so odhajali z raznovrstno kramo v naročju, in še drugi so mislili spet le na to, da rešijo svojo kaminsko uro, ter so jo pritiskali na srce kakor otroka. Nemogoče je bilo vzeti vse s seboj ;, zapuščeno pohištvo in pretežki svežnji perila so obležali po jarkih. Nekateri so pred odhodom zaklepali vse'; hiše z zaprtimi okni in vrati ,9o se zdele kakor mrtve; večina pa je v naglici in v brezupni gotovosti, da bo vse uničeno, puščala stara stanovanja odprta, da so zijala okna in vrata v praz-nosti izseljenih prostorov; baš ona pa ao se zdela naj-turobnejša, poka tiste strašne turobnosti zavzetega mesta, ki ga j£ razljudil strah, da stoje uboge hišo odprte vetra na stežaj, ko so jih še mačke zapustile, v trepetu pred rečmi, ki so imele priti. Z vsako vasjo je postajal žalostni pogled temnejši; število tistih, ki so odvažali svoje stvari, in število beguncev je prihajalo vedno večje, ob naraščajoči 'gneči, stiskanju pesti, preklinjanju in joku. Toda Maurice-je &util,da ga tesnoba najbolj dn- vi po široki cesti, na planem polju. Čim bolj so se bližali Belfortu, tem tesneje se je sklepala tolpa beguncev, tako da je tvorila nazadnje le še eno samo, nepretrgano četo. Ah, ubogi ljudje, ki so njenili, da najdejo zavetišče pod-trdnjavskihii zidovi! Mož je poganjal konja, žena je sledila in vlekla otroke za seboj. Cele družine so bežale, sklonjene pod bremenom, v neredu, ker mali niso mogli dohajati 'po svetli, jasnobeli cesti, ki je žarela od svinčenega solnca. Mnogi so bili sezuli čevlje, ter stopali bosih nog, da bi mogli teči hitreje. In matere, napol oblečene, in ne da bi ustavile brzi korak, so dojile jokajoče do-jence. Preplašeni obrazi so se obračali naz.ej, z drhtečimi rokami so segali po zraku, kakor da hočejo objeti obzorje, v viharju panske groze, ki jim je mršila glave in jim bičala naglo nadeto obleko. Najemniki posestev so hiteli z vso služiifčadjo čez polja in tirali izpuščene čede pred seboj, ovne, krave, vole in konje, s palicami spodene iz hlevov in ,staj. Ti begunci so stremili v gorske soteske, na visoke planote in v piiste goščave, in so dvigali prah velikih izselitev,- kakor so nekdaj napadenci prepuščali prostor zavojevalcem Barbarom. Podajali ,so se v življenje pod šotori, v kotlu, obdanem od samotnih skal, tako dalefč vstran od vsakatere ceste, da si noben sovražni vojak ne bi upal do njih. In leteča megla, ki jih je obdala za vrhovi jeik, udarci kopit in rjovenje živali je zamiralo v dalji; ali po cestah se je še vedno vlekla reka voz in ljudi, oviraje premikanje, in je postala v bližini Belforta tako gosta in mogočna, in je do takšne mere zadobila silo diihournika, kipečega čez bregove, da so morali vojaki na večih krajih obstati. Med enim teh kratkih odmorov se je zgodilo, da je Maurice gledal prizor, ki se je vtisnil njegovemu spominu z neizbrisnostjo udarca v obraz. Ob robu ceste je stala osamljena hiša, bržčas domovanje revnega kmetiča, čigar mršavo posestvo je ležalo zadaj za njo. Gospodar, ki so ga vezale pregloboke korenine na do'maco grudo, .je ni hotel zapustiti; Preveč s^.j Nato so ostal je, ker ni mogel proč, ne da bi pustil tu kos •vega mesa. Ves potrt, je sedel v nizki izbi na I;1°Je ter gledal s praznim očesom na čete, fci so kora^ »j mimo ter s svojim umikanjem izročale njegovo ire žito sovražnikovim rokam. Poleg njega je ,stala Jlj -gova še mlada žena ter držala otroka, drugi .otro^ ? ' se je držal njenega krila, in vsi .trij« so tarnali ^ glas. Naenkrat so se Vrata na široko odprla; nl j, podboji se je prikazala babica, prastara, velika ženska, ki je srdito mahala z golimi rokami. P? ^ nimi vozlatim vrvem. Sivi lasje ,?o ji bili ušli čepice ter plapolali okrog koščene glave, in -Meje 1 jut os t je bila tolikšna, da so se ji besede, ki J"1 J. kričala, nerazumljive in m^d onemoglim ihtenje^1 vile v grlu. Vojaki so se izprva za&mej^li. glavo je imela ta prismojena starka, njene beseda. Starka je kričala: „ "Kanalje! Roparji! Strahopetci, .strahopetci-Z glasom-, ki je prihaja! čimdalje prcsunlj'^p. jim je brez prestanka pljuvala sramoto strahoP^jj sti v obraz. Smeh je ponehal, kakor mraz je šl0 (Jfir™' vrstami. Vojaki so povašali glave ter gledali v go stran. "Strahopetci, strahopetci!' Strahopetci!" ^ pir Zdelo se je, da je mahoma še zrastla. stava, ograjena z raztrganim odelqin, se je v tragični suhosti, mahaj e z roko oči" vzhoda iia 55 jjji-s taikšno neizmerno gesto, kakor da bi hotela 11:11 ti nebo. „ pr "Strahopetci, Rena ni tam . . . Tam dali teC j na, bojazljivci vi, vi strahopetci!" '.p Naposled so se vendar že pomaknili !a '1 'j^r Maurice, čigar pogled se je ta trerp.otek srečal 1 novim, je videl njegove oči zalite s debelimi Pograbilo ga je, lastno gorje ga je »zapeklo je pomislil, da so celo suroveži čutili sramoče^ J 4 ga ne zaslužijo in ga vendar morajo trpeti. (Dalje prihodnjič.) ( i(ii>ini«iiiiBiiit»iiii»iiii»iiii»iiii»iiiwiii[»ini»iHi»;iiiBiiii»iMiBiiii»iiii»iiiwiiii«iiiiwiii»iiiwiiiniiiimw ^■rBiliiiKUi'a'iilBiii'Htii'BliilBliilBliiiHlcilnLiilnUiiiiiii'kl ■ >lu! mIhIi ii ■(■iIhIi tlaliiEKliilBli ■ laliilali tlnliiraUiTr7 I Ifjf^^ IZ HVALEŽNOSTI Hn ker sem ozdravela od dolgoletnega glavobola in ^ f£j|H zaprtja, ko me je zdravil i MlWI slovenski zdravnik KIROPRAKTIKE 6408 ST. CLAIR AVE ga resno priporočam vsem Slovencem. JENNIE JAGER 1159 E. 61st St. PARNIK ITALIA odplove 17. novembra proti DUBROVNIKU in TRSTU. Cena za tretji razred: DUBROVNIK .....................•• $125.00 TRST ............................. $100.00 Dodatno še $5.00 vojnega davka. V vašemu mestu je zastopnik Cunard Anchor parobrodne Črte. Pojdite k njemu. DENAR V JUGOSLAVIJO OCTOBER 28th, 1920. gadje gnezdo. P°veHt iz dni trpljenja in nad. Spisal Vladimir Levstik (Nadaljevanje.) V(iova se ne ozre; le njen S,meh s,e začuje, tako mrzel in aivJi, da zebe sosede v kosti. XII. Sveti dan je. V peči pokajo ukova drva, toda IKastelkina ,oba je kljub toploti pusta, ka-?or_ da so pravkar odnesli mrliča m pospravili oder. Popoldanska luč medli na po-fl;stvu in tleh. Iz kota poga-sja temna goščava mraku; zdi e> da vidiš rast njegovih vej in Jih slišiš šumeti. ni Kastelka sloni pri svoji pisal-mizi, ki so jo izpremenili ti f1^« v oltar genljivega mali- «ovanja> Kamorko]i pog]eda.š; t 18 J°žev obraz. Njegova fo-°grafija v otroškem krilcu, Jo-Petošolec z vihrajočo' ovrat-fo> Joža v Pragi med veseli-tovariši, Joža z lovsko puško rami, Joža v oficirski uni-Joža na bojišču, malo Pred smrtjo — sam Joža je ^Postavljen v lesenih, kovina-lr' papirnatih okvirčkah.— a steklenim zvoncem leži pra £ ,Prv!h las> ki mu jih je o-in stena je cel muzej • Pošiljamo hitro, točno in gotovo. Potrdila podpisana lastnoročno Prejemnika preimemo v najkrajšem času. Prodajamo PAROBRODNE LISTKE . a vse črte V in IZ Evrope po originalni ceni. Dobivamo našim Potnikom ' POTOVALNE LISTINE kot vse druce potrebne spise, ter opravljamo tudi , JAVNE NOTARSKE vseh vrst vestno in točno. Dobivamo vsa potrebna dovo-Jen.ia za dobavo kake osebe iz Evrope v Ameriko. Preiemamo oenar na HRANILNO VLOGO ter plačujemo po 4% obresti. Pričnite vaš račun danes. Največje hranilne uloge izplačamo na zahtevo ulagalca brez obotavljanja. Nemeth State Bank John Nemeth pre«. 10 E. Sf New York, N. Y. Ali imate dečka ali deklico v Clevelandski javni šoli? i . • • » Ali želite, da se vaši otroci izobrazijo m postanejo dobri državljani — in jim pomagate, da si služijo kruh— pomagate, da postane iz njih nekoč nekaj? Se li zavedate, da ako se ne dovoli več denarja za javne šole pri volitvah dne 2. novembra se bo moralo v teku enega leta: THE LORAIN STREET SIVINO & TRUST CO. Največja tujezemska menjalnica in parobrodna agencija v Clevelandu. Vogal Lorain St. and Fulton Road. Odsloviti več nego 1800 učiteljev ;zapreti naše visoke šole, otročje vrtce, večerne šole, poletne šole, normalne šole, in vsa okrajna središča; prenehati s poučevanjem v gospodarstvu in gospodinjstvu, telovadbo, in šolsko zdravniško preiskavo? - Kakšne prilike za življenje hi tedaj imeli otroci mesta Clevelanda pod temi okolščinami? • • v Mi Amerikanci bi lahko premogli, da postane izobrazba naša narodna potrata, toda vseeno ne damo letos dovolj, da se pokrijejo stroški za vodstvo šol! Ohranite šole! Vaš glas za davčno olajšavo za Clevelandski šolski okraj bo vse to izvršil! Volite petkrat "YES" in ohranite naše mesto ter naše šole. t THE CITIZEN'S TAX RELIEF COMMITTEE Charles E. Adams Orion Alexander Florehce E. Allen Alfred A. Benesch M. P. Bramley C. W. Brand Fred H. Caley Leyton E. Carter Clarence II. Collings William R. Conners Thomas Coughlin George A. Coulton W. E. Dana N. L. Dauby J. P. Drach S. P. Penn Linda A. Eastman Thomas W. Fleming David K. Ford J. W. Frazier I. B- Freiberger •C. D. Friebolin fR. F. Goodnow E. F. Greene Salmon P. Halle Mrs. C. A. Hamann Joseph P. Harris P. W. Harvey Mrs. John S. Hathaway Frederick A. Henry Mrs. J. R. Hinchcliffe Eva L. Jaffa Mrs. S.H. Kavanaugh Rev. C. II. LeBlond William G. Lee Carl Lorenz Ida P. McKean Frank B. Meade Charles W. Mears •|>. E. Morgan C. J. Neal Dr. A. B. Meldrum J. R. Nutt John J. Owens A. G. Paine John W. Reynolds Dr. W. A. Scullen Delbert J. Schattuck Albert E. Skeel James B. Smiley Allard Smith Charles B. Smith Ruth Stone C. E. Sullivan F. W. Fteffen E. B. Thomas PV R. Walker E. B. Van Sweringen Allen S. Waltz Leon Weidenthal Mrs. A., F. Westgate F. B. Williams Rabbi Louis Wolsey njegovih spominkov: cvetlice z Triglava, rogovile dveh srnjakov, našopana mokosevka, orglice, na katere je deček igral. Z bojišča so poslali materi njegovo listnico in uro; zdaj tika na novem črnem stojalcu, navita vsak dan o prvem jutranjem svitu, in bo tikala, dokler Ka-stelfta živi. Pred temi relikvijami obuja edino človeško ljubezen, ki je ni pregnala iz svojega srca. Mrtvega sme ljubiti, ko ga zemeljsko gorje ne doseže . . . Vseh milih besed se je zdaj naučila, vsa nežna imena zdaj ve, brez skoposti deli njegovi senci poljube; o, kako mehko sloni Joža na vdovinih prsih! Kar svet stoji, ni videl bolj zaljubljene matere, bolj oboževanega sina. Po cele ure in dni sta sama, in kadar jo kličejo stran, šepeče njegovi sliki: "Potrpi Joža, otrok moj zlati, da skočim pogledat za posli: Katra je lonec razbila, Jernač je z vozom prišel; vse je narobe — nihče si ne ve pomagati, če stara odnese pete. Samo treno-tek, in spet bom pri tebi, moj gad!" Kdo bi jo videl takrat, bi komaj spoznal kamenito Kastel-ko. In kdor bi jo videl, ko se obrne od mrtvega k živim ljudem, bi komaj verjel, da so ta otrpla usta zmozna mehke besede in je v teh brezdušnih očeh prostora za nežno luč. Pred vrati stoji Zina, otresa čevlje in trka. Stara molči, — ona ne kliče nikogar več. In Zina vstopi sama kakor vedno. Svež duh po mrazu napolni zrak, ko se izmota iz tolste volnene rute. Izpremenila se je Zinka v teh mesecih, omedila se v žalosti kakor hruška v jesenskem solncu; višja je in polnejša, obraz cvete v ljubki bledo-sti, višnjeve očke gledajo, kakor 'bi vedele vse skrivnosti. (Dalje prihodnjič) KUPITE DELNICE SLOV.DEL. DOMA V COLLINWOODU. ' "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3 naših glede otrok? ŽELITE POTOVATI V EVROPO ŽELITE DOBITI KOGA SEM IZ EVROPE ŽELITE POSLATI D|ENAR V ■ " i EVROPO AK0 ŽELITE KAKE NOTARSKE POSLE ZA p UREDITI ■Vidite v naš urad s popolnim zaupanjem. Ta u-je postregel že na tisoče Jugoslovanom v pro-SJlh letih v njih popolno zadovoljstvo. ZUPNICK & COMPANY TlJJEZEMSKA MENJALNICA IN PAROBRODNA AGENCIJA 6024 St. Clair Ave. . Cleveland, O. Ladja President Wilson odplove iz New Yor-p 3. novembra. Ako hočete še dobiti prostor na jfJ aH na kakšni drugi brzi ladji na Trst ali ^avre, se zglasite v našem uradu. crt. ta. Prodajamo PAROBRODNE LISTKE vseh DENAR POŠLJEMO v katerikoli del sve-Pomagali vam bonjo v vsaki legalni zadevi. PRIDITE, da se pogovorimo ODPRTO DO 8. URE VSAK VEČER. STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST" OCTOBER 28th, 1920. LOKALNE NOVICE — V Clevelandu zborujoči premogarski podjetniki pravijo, da bodo' pripravili do tega, da bo cena premogu, ki se sedaj prodaja po §10.70 tono na drobno, padla na $7.75. Pravijo, da je to mogoče, ako se odstrani špekulatorje, kar je tudi naše prepričanje. Seveda stvar je treba tudi napraviti. Besede in obljube ne koristijo ljudstvu prav nič. Bomo pač videli, kako bodo držali dano obljubo. — Sinoči so clevelandski republikanci priredili velikansko demonstracijo, ko je prišel v mesto njih predsedniški kandidat, senator Harding. Parade se je udeležilo kakih 20.000 oseb. Razne tovarne so priredile za svoje delavce, ki so ho-teT iti paradirat, posebne gostije. Listi seveda tega ne poročajo. Harding je imel vsega skupaj tri govore, v katerih je samo pogrel svoje stare fraze, kajtere ponavlja dan na dan tekom vse kampanje.. — Življenje, smrt in štiri ženske. — T^ko so razdeljene vloge v prizoru, ki se odigrava v sodni dvorani sodnika Berno-na, kjer se vrši obravnava proti Andreju Wojnarju, ki je obtožen umora plačilnega mojstra Smeed Box Co., ki je bil izvršen 3. julija. Tri izmed žensk prosijo.za oprostitev ali vsaj za obsodbo v ječi, mčdtem ko četrta ženska, ki je 651etna sivolasa žena umorjenega, zahteva za smrtno obsodbo. Vse štiri ženske so navzoče pri obravnavi. "On mi je vzel mojega moža," pravi Mrs. Howe, "zato naj tudi plača z življenjem." — Mrs. Mary Wojnar, 2436 E. 7th St. je mati obtoženca. ."Zmirom je bil bolj čudnega obnašanja, od. kar je dobil poškodbo na glavi, ko je bil še deček," pravi ,ona, "in gotovo ga bodo pustili živeti." Tretja je Mrs. Marie Wojnar, žena morilca, s katerim je poročena šele 6 mesefcev. Ona wooda opozarja občinstvo, pravi, da je bilo žganjepitje krivo, da se je njen mož vdele- nom, ki so pomagali pri nedelj- Naš tujezemski oddelek nudi odlično dobro postrežbo vsem, ki kupujejo ali prodajajo tujezemski denar. Prejema vašo pošto iz tujih držav. Vam pomaga .izpopolniti listine v tujih jezikih...... Vam pomaga urediti vsa potrebna dovo. Ijenja za potovanje v Evropske dežele. Vam pošlje denar v katerikoli del sveta. Vam pomaga dobiti informacije glede tu-jezemskega trgovanja in finančnega položaja OGLASITE SE PRI NAS, DA VAM VSE RAZTOLMAČIMO. Direktna žična zveza z tujezemskimi menjalnimi trgi. POŠLJEMO DENAR POVSOD OTIS t COMPANY ■fteVEL^. OTIS & 00. 216 Superior ave. N. E. Navzdol po stopnicah Cuyahoga poslopja. Nasproti pošte. žil naipada in jzvršil umor. Če trta Mrs. Frederick Landberg, 3616 W. 46. St. Ona je tudi za Wojnarja. Ona pravi, da je umorjeni Howe pred 16 leti ubil njenega sina, zakar ni bil nikdar kaznovan, in da bi ne bilo po pravici, če bi zdaj trpel kdo drugi, ki je ubil njega. — Za tiskalni stroj so darovali: John Prnišar $1.00, Paul Bencek $2.00, Jos. Ferenčak $1.00, John Božič 50c, Frank Pohar $2.00. Hvala! — Včeraj so avtomobilske nesreče zopet zahtevale dve novi žrtvi. Na vogalu 58. ceste in Prospect ave. je bil zadet od avtomobila v torek zvečer dr. J. F. Smith, ki je včeraj u-mrl v bolnišnici. Druga žrtev je Rudolf A. Kahn, 2713 E. 37. St., katerega je povozil neki avtomobil, kateremu se ni mogel dovl|W|lllW|«l|M|IIial|l»|«|«l|»lll|M|ll|MH«?J= , I; ll aTi rR5u iTiTi iTiSiTi irirfi fliaTi rTaTli fm» ffiiTi ETiiTi li fti iT5Ti iTmli iTir, H iu i itITi illiTl ifaTi mtl JT5Ti riMli 01113 lilTJ itiitT ili RADI ODHODA iz Clevelanda se proda novo pohištvo po nizki ceni. Poizve se pri Frank Šter-banc, 14508 Thames Ave. DOBER KUP! Grocerija 'in mesnica v slo. venski naselbini se proda. Mesečno se razpeča za $7,000 blaga; dober vzrok za prodajo. Pokličite Eddy 3550 —M. CHARLES BOITZ, krojač Zastopnik moderne krojaške družbe. • ; 6729 Bonna Ave. Cleveland, 0- Oddaljeni rojaki se lahko o-brnejo name pismenim Potom' in jih obiščem O. S. GARAGE BUILDING ; COMPANY. GRADITELJI GARAŽEV. Od $195.00 naprej. 488 East 105th. Str. ■ Eddy 9395 L lil illlllllll DRUŠTVO CARNIOLA TENT NO. 1288 "The Maccabees" priredi na DAN 21. NOVEMBRA, 1920 v Grdinovi dvorani veliko vinsko trgatev ki bo nudila obilo užitka vsakemu vdeležencu. SLUŽBO DOBI . >e pošteno slovensko dekle, ki J došlo iz stare domovine, P" P * štenih ljudeh. Katero vesaj pomagati gospodinji pri hi&ne delu naj se zglasi pri John C,er ko, 660 E. 152nd St. in vog* St. Clair Ave. Collinwood. Jj SOBA Za 1 AlH FANTA # odda; elektrika; kopališče, <_ ■vse udobnosti. Poizve se 1023 E. 72. Pl. HIŠA NAPRODAJ! 7 sob, kopališče, fornez, S raž in električna razsvetlja • D o SLOV. SOC. PEV. ZBORA "ZARJA" se vrsi dne 31. oktobra ob 7:30 uri,zvečer V GRDINOVI DVORANI. PROGRAM: I. DEL. 1. VESELI PASTIR, mešani zbor...............A. Nedved. 2. SAVSKA, moški zbor .................... Dr. G. Ipavec 3. DOMOVINI, mešani fcbor ..................A. Foester 4. PTlClCA GOZDNA, kvartet......................Mejer. pojejo F. Bele, A. Kužnik, F. Pernach in A. Mugerli. 5. DREAMING ALONE IN THE TWILIGHT, sopran solo, — poj6 Mrs. Susman, spremljana na glasovir in violin obbligato . ........................H. Moore 6. CIGANI, moški zbor s tenor solo, poje F. Mack—F. A. Vobelj. Sledi 10 minyt Odmora. H. DEL. 7. POZIMI IZ ŠOLE, mešani zbor ............ .P. H. Sattner 8. DVOSPEV, i.............pojeti Mimie in Josie Milavec 9. DNEVA NAM PRIPELJI ŽAR, moški zbor, z bariton solo, poje A. Mugerli ...........i...................J. Aljaž 10. DEKLE IN LILIJA, ženski zbor .............A. Foester 11. NAŠA ZASTAVA, moški zbor :.............. A. Foester 12. KADAR MLADO LETO, mešani zbor ........J. Laharnar Pevske točke se proizvajajo pod vodstvom pev. MR. J. IVANUSHA. Ker je pevski zbor "ZARJA" odsek razredno zavednega delavstva in ker je program nadvse bogat ter nudeč obilo duševnega užitka in razvedrila, se pričakuje od cenj. občinstva obilo vdeležbe. Na koncertu igra orchestra pod vodstvom J. Ivanuša. ODBOR. Nova Trgovina s pohištvom in pečmi. D D o - na - 416 EAST 156th ST. vogal Waterloo Rd. PRIDITE IN SI OGLEJ- • m^n 1 mja 1 mjm ,m 1 mjm " mj^ ; mjm 1 • TE NAŠE IZREDNOSTI S m9m ' mmm " mJ* ■ mja 1 i ' M^M , ■ ■ ; mja f 1 ; m^m ■ [ ' m^a Z m m..... a a ■ ■ , ,, • ■ ... . ■ ■ • ' ■ ■ . , r. ■ ■ ,. ■ ■ Posebne cene na vseh PEČEH! SAMO V PETEK! 85c metla za 45c. Star Furniture Co. COLLINWOODSKA PODRUŽNICA 416 East 156th St. lOESOl IOBOIC Za mnogobrojen obisk se že naprej priporočamo. ODBOR. Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu Frank Zakrajšek POGREBNIK IN EMBALMER 1105 Norwood Rd. Tel. Princeton 1735—W. Rosedale 4893 Avtomobili za krste, poroke in pogrebe in druge prilike. J. SMALL! ZOBOZDRAVNIK 6204 St. Clair Ave. Bri'dgework-Platework in ruvanje zob naša specijaliteta. Zobje se očistijo brezplačno s pogodbo. URADNE URE: OD 9. DO 8. ZVEČER. Ob nedeljah' dopoldne od 9. do 12. ure. lilllfiililfiilijfillilfummjijm THE W—K DRUG CO. St. Clair, vogal Addison Rd. Edina slovenska lekarna v Clevelandu. Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno. JOHN KOMIN, Lekarn