Poštnina plačana v gotovini. 2 4 I • 0 • 3 • I 1 ZDAI A- ZV6ZA FAKTOR J6V ZA SLOVSNIJ O V LJUBLJANI J REVIJA »SLOVENSKI TISK" IZHAJA V NEDOLOČENIM ROKIH IZDAJATELJ ZA »ZVEZO FAKTORJEV V SLOVENIJI" FRANCE: ŠTRUKELJ, LJUBLJANA UREDNIK MIROSLAV AMBROŽIČ, LJUBLJANA, AŽBETOVA ULICA 1 TISK DELNIŠKE TISKARNE, D. D. V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK MIROSLAV AMBROŽIČ NAROČNINA ZA 10 ZVEZKOV DIN 70—. POSAMEZNE ŠTEVILKE PO DIN 7 — OGLASI PO DOGOVORU VSE PRAVICE Sl PRIDRŽUJE UREDNIK PAPIR ZDRUŽENIH PAPIRNIC VEVČE, GORIČANE IN MEDVODE, D. D. V LJUBLJANI MERCINA IN DRUG TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO LJUBLJANA KOLODVORSKA ULICA 8 TELEFON ŠT. 2252 GLAVNO ZASTOPSTVO IN SAMOPRODAJA ZA SLOVENIJO VSEH IZDELKOV TOVARNE ZA DOKUMENTNI IN KARTNl PAPIR BRATJE PIATNIK, RADEČE CARINJENJE ▼seh u vosiiih, izvoznih in tranzitnih pofiiljk oakrbi hitro, skrbno in po na]niž]i tarifi RAJKOTURK carinski posrednik LJUBLJANA Naiaiykwa cesti (t. 9 (nasproti carinarnic«) Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno TOVARNA ZA TISKARSKE BARVE HANS WUNDER BERLIN-WIEN XVII BARVE ZA VSE GRAFIČNE STROKE, FIRNEŽI, MASA »GERMANIA* ZA TISKALNE VALJARJE Priloga »Slovenskemu tisku« c/hmi, sum/ozd zelem, jpesemjpoj ojtresliJ} dnel^ Tisk z vzbokline v štirih barvah r Po originalu Maksima Gasparija natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani IZ ZGODOVINE SLOVENSKI El TISKARN JANKO GLASER ZGODOVINA MARIBORSKIH TISKARN Jeseni 1919, ko je podjetje dobilo novega lastnika, je oprema tiskarne obsegala 1 rotacijski stroj, 2 velika in 2 mala tiskalna stroja ter 1 Iinotype; zaposleni so bili v njej 1 vodja, 9 stavcev, 1 strojni stavec, 2 strojnika, 2 vajenca, 3 pomožni delavci ter 6 vlagalk. Da razširi tiskarni delokrog, je ustanovil leta 1893. Kralik poseben koledar, ki je od-kraja (za leta 1894 do 1896) izhajal z naslovom «Marburger Kurzweil-Kalender», pozneje pa se imenoval «Deutscher Bote fiir Steiermark und Kiirnten»; koledar je zanimiv, ker vsebuje mnogo krajevno-zgodovinskega gradiva. Razen tega je tiskal Kralik (vsaj do ustanovitve Most-bockove tiskarne leta 1906.) skoraj vsa izvest ja mariborskih šol ier večino uradnih in poslovnih tiskovin. Glavno zaposlitev pa je njegovi tiskarni ves čas nudila «Marburger Zeitung*, ki je z 31. julijem 1914 postala dnevnik in kateri se je med svetovno vojno pridružil še «Deutscher Montag». Slovenskega ni tiskal Kralik ničesar, izvzemši par razpravic, izišlih v gimnazijskem izvestju, ter nemško usmerjeni listič «Štajerski kmet*, ki je izhajal kot «svetovalec kmetom v političnih in gospodarskih zadevah» od junija 1894 do aprila 1893"'*; z njim je Kralik obnovil poskus, ki ga je s «Slobodnim Slovencem* napravil Edvard Janschitz. Po prevratu se je tako izrazito nemškemu podjetju, kakor je dotakrat bila Kralikova tiskarna, in listu s tako tradicijo, kakor jo je imela «Marburger Zeitung», bilo težko prilagoditi novim razmeram. Zato je Karolina Kralikova 14. decembra 1918 pri štajerski deželni vladi v Gradcu prosila, da bi se ji podelila koncesija za podružnico v Gradcu, češ, da je radi slovenske zasedbe Spodnjega Štajerskega njenemu podjetju v Mariboru vzeta skoraj vsaka možnost obstoja, «ker vsi uradi in občine južno, deloma pa tudi severno od Drave, ki so prej bili glavni odjemalci, sedaj kot taki ne prihajajo več v poštev*. Tiskarna v Gradcu naj bi tudi nudila «eine finanziclle Riickendeckung* za «Marburger Zeitung*, ki bo drugače prisiljena, da preneha. «Položaj tiskarne (v Mariboru) je tako težaven, da moram prositi za obratno nujno in ugodno rešitev te vloge.* Deželna vlada je poslala prošnjo v izjavo gre-miju tiskarjev, ta pa se je 17. februarja 1919 izrekel odločno proti ugoditvi, z utemeljitvijo, da niti že obstoječe tiskarne nimajo dela in se bore s težkočami; razen tega pa se tudi še ne ve, kakšna bo končna usoda Maribora. Vloga je ostala nato nerešena, dokler je ni prosilka na vprašanje, ali še vztraja pri njej, 9. februarja 1921 umaknila.”5 Medtem so se razmere znatno izpremenile in tiskarna v Mariboru sploh ni bila več v njeni lasti. Ko sta namreč koncem julija 1919 Kralikova tiskarna in «Marburger Zeitung* prišli ”4 Ahn F., Beitragc zur Kunde steierm. Geschichts-quellen 1907, 47. 65 NAG, F 131 b 5, št. 1975, 1918. pod državno nadzorstvo66 ter je 10. septembra istega leta s podpisom saintgermainske pogodbe Maribor bil končno priključen Jugoslaviji, se je dotakratna lastnica odločila, da podjetje proda.67 Že dober teden nato, 18. septembra 1919, je prišlo do kupne pogodbe, ki so jo z Leopolda Kra-lika dediči sklenili dr. Franjo Lipold, dr. Karl Koderman, dr. Vilko Pfeifer in prof. Fran Voglar kot pripravljalni konzorcij za snujočo se delniško družbo «Mariborska tiskarna», in sicer s sledečimi glavnimi določbami: kupijo tiskarno z vsem inventarjem in založbo lista «Marburger Zeitung» za 1,350.000 K, od česar prevzamejo 171.000 K na vknjižbah in dolgovih, ostanek v znesku 1,179.000 K pa izplačajo v gotovini do konca septembra, nakar s 1. oktobrom 1919 postanejo lastniki podjetja; od kupne vsote odpade 100.000 K za poslopje, 650.000 K za stroje in ostali inventar, 100.000 K za odpravnino dotakratnemu osebju, 50.000 K za zaostanke in 450.000 K za cideelno vrednost podjetja*. Zanimiva je 10. točka pogodbe, ki se v izvirniku glasi: «Ober ausdriicklichen Wunsch der Verkaufer wird denselben fiir den Fali, daB die Stadt Marburg der Osterreichi-schen Republik zugesprochen werden solite, das Vorkaufsreeht fiir das Kaufobjekt ein-geraumt.* S sklepom okrajnega sodišča v Mariboru 28. septembra 1919, PV 89/18—47. je bila kupna pogodba za nedoletnega Hansa in Leopolda Kralika nad varstveno, za odsotnega Riharda Kralika pa nadskrbstveno odobrena. Z odlokom 1. oktobra 1919, št. 4690/19—4, jo je odobrila tudi deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani. 1. oktobra 1919 je «Marburger Zeitung» izšla zadnjič v stari založbi. Z naslednjim dnem je list (s podjetjem vred) prešel v slovenske roke in na uvodnem mestu na kratko nakazal svoj — novim lastnikom ustrezajoči, demokratski — program: zavzemati se hoče za državno edin-stvo, enakopravnost državljanov, njih gospodarsko okrepitev, procvii obmejnega Maribora, v kulturnem oziru za ideje napredka in svobode. Isti konzorcij, ki je kupil Kralikovo tiskarno, je 11. oktobra 1919 kupil tudi tiskarsko podjetje, ki sta ga v Strossmayerjevi (takrat Schmi-dererjevi) ulici št. 5 imela Karl Rabitsch sen. in Karl Rabitsch jun., prvi kot lastnik inventarja, drugi kot lastnik tiskarske koncesije. Kupljeno je bilo podjetje obenem z listom «Volkszeitung» (ki pa se je opustil) za 300.000 K, od česar so kupci 164.000 K izplačali, 136.000 K pa prevzeli na dolgovih. O dotakratni usodi podjetja, ki je bilo ustanovljeno leta 1895., a skoraj ves čas životarilo le s težavo in malo solidno, bo govor pozneje. Pripravljalna dela za ustanovitev delniške družbe «Mariborska tiskarna* je vodil, pooblaščen od ostalih članov konzorcija, dr. Franjo Lipold. 23. septembra 1919 je vložil pri ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu prošnjo, da se mxi da dovoljenje za ustanovitev imenovane družbe, ki naj bi prevzela kupljeno tiskarno (Kralikovo), izdajala liste in ustanovila tudi dobro knjigarno. Ministrstvo je vlogo odstopilo dež. vladi v Ljubl jani, oddelku za trgovino in obrt, ki je z odlokom 22. oktobra 1919, št. 6998, ustanovitev delniške družbe «Maribor-ska tiskarna* začasno dovolil. Izvedbo sub-skripci je družbinih delnic je prevzela Mariborska eskomptna banka. Kot temel jno delniško glavnico so določala pravila znesek 2.000.000 K. ki naj se vplača z 10.000 delnicami po 200 K, glasečimi se na ime lastnika: da se krijejo ustanovni stroški, so se izdajale delnice po 210 K. S sklepi poznejših občnih zborov se je temeljna glavnica ponovno zvišala in znaša danes 1,250.000 Din v 25.000 delnicah. Na prošnjo 13. decembra 1919 je ministrstvo trgovine in industrije z odlokom 19. decembra 1919, VT št. 963, ustanovitev d. d. «Mariborska liskama* dovolilo definitivno ter odobrilo predložena pravila. Namen družbe po teh pravilih je, «ustanavl jati. nakupovati in upravljati tiskarska podjetja, ki se bavijo z razmnoževanjem navadnega, umetniškega, litografskega, ksilografskega in sličnega tiska, kakor tudi knjigotrška in knjigovezniška pod jetja*, sploh «izvrševati vse tiskarske, knjigotrške, knjigo-vezniške in založniške posle*. Do februarja 1920 je bilo vplačanih 7118 delnic, ostanek (2882) je prevzela Mariborska eskomptna banka. Tako je za 6. marec 1920 116 »Mariborski delavec* 27. julija 1919, št. 168. 07 Gradivo za naslednje odstavke so mi dali na razpolago gg. dr. Fr. Lipold, St. Detela, L. Strašnik in K. Friedrich, za kar se jim najiskreneje zahvaljujem. dr. Lipold mogel sklicati ustanovni občni zbor, ki se ga je udeležilo 15 delničarjev s 4942 delnicami. Občni zbor je odobril oba nakupa, sklenjena s Karolino Kralikovo, oziroma s Karlom Rabitschem sen. in KarlomRabitschem jun., ter izvolil po pravilih predpisani desetčlanski upravni svet in petčlansko nadzorstvo. Za predsednika upravnega sveta je bil izvoljen H i n k o Pogačnik, tovarnar v Rušah. Vodstvo podjetja je kot njegov ravnatelj že pred tem (koncem 1919) prevzel Stanko Detela. 2. junija 1920 je bila delniška družba vpisana v trgovski register, 5. junija i. 1. se je (pori št. 208) za hišo v J určičevi ulici št. 4 izvedla prevedba v zemljiški knjigi. Prepis tiskarske koncesije na novo firmo se je izvršil 11. februarja 1922 pod št. 414 mesta, obenem je kot poslovodja bil odobren Lojze Strašnik. Da se obrat poenostavi in omogoči večja smotrnost, se je v teku leta 1920. delo delilo: tiskarna se je osredotočila na glavno podjetje v J určičevi ulici, dočim se je podružnica v Strossmayerjevi ulici omejila na litografijo. V prostorih glavnega podjetja se je uvedla leta 1921. še knjigoveznica, zato so se za stavnico zgradili novi prostori v prvem nadstropju. Oprema se je v obeh podjetjih vsestransko obnovila in izpopolnila. Tiskarna ima danes 4 stroje linotype, 1 rotacijski stroj, 3 velike in 4 male tiskalne stroje, 1 draždanski tiskalni avtomat, 1 hidravlični stroj za vzbočeni tisk, 1 veliki rezalni stroj ter razne stroje v knjigoveznici. Zaposleno je v njej sledeče tehnično osebje: 2 faktorja (Lojze Strašnik in Karel Friedrich), 10 stavcev, 7 strojnih stavcev, 2 vajenca, 4 strojniki, 5 tiskarskih pomožnih delavk, 8 vlagalk, 1 knjigoveški mojster (Robert Vuk-inanič), 2 knjigoveška pomočnika in 11 knji-goveških pomožnih delavk. Za litografijo v Strossmayerjevi ulici sta bila nanovo kupljena 2 litografska stroja, v formatu 68 X 84 in 95 X 126, leta 1929. offsetni stroj, razen tega razni pomožni stroji. Zaposleni so v njej 1 faktor (Karl Pitsch), 1 pretiskar, 1 strojnik, 2 vajenca, 1 pomožni delavec in 4 vlagalke. Od tiskov «Mariborske tiskarnem je poleg «Mariborer Zeitung», ki je bila kupljena obenem s podjetjem in izhaja v njegovi založbi, treba predvsem omeniti mariborski slovenski dnevnik, ki sicer ni in neposredno tudi ni bil last tiskarne, pa je kljub temu z njo v tesni zvezi, ker je izdajanje slovenskega dnevnika v Mariboru bil eden glavnih nagibov za nakup tiskarne. List je bil ustanovljen že v novembru 1918 s socialistično smerjo in naslovom «Mari-borski delavec», pa je prešel pozneje v roke demokratom, ki so ga v avgustu 1920 ustavili in nadomestili s «Taboromm; njegovo uredništvo je od začetka 1920 bilo v istem poslopju kakor tiskarna. S 1. majem 1927 je «Tabor» prenehal in nadomestil ga je «Mariborski ve-černik Jutram. Od drugih tiskov «Mariborske tiskarno naj bodo omenjena samo važnejša ter tipografsko pomembnejša izdanja: od 1921 do 1922 «Dramam, od 1924 «Časopis za zgodovino in narodopisjem, od 1924 do 1925 ter od 1929 «Gradanska školam, od 1926 do 1928 «Mari-borski klopoteo, 1926 «Mali risarm in «Spomin-ska knjiga greinijalne trgovske nadaljevalne šole v Mariborum, od 1928 do 1929 Pirkmajerjeva «Zbirka zakonov za upravno službom, 1929 «10 let 1. SSK Maribor m, Glaserjev «Čas-kovačm, Maistrova «Kitica mojih» in Šnuderlov «Človek iz sainotem, od 1930 «Arhiv za zgodovino in narodopisjem. V letih od 1921 do 1923 je tiskarna (v smislu svojih pravil) nekaj knjig tudi založila: Pirčevo «Zgodovino starega vekam ter istega pisatelja «Zemljepis slovenskega ozemljam in «Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencevm, Kobalov prevod Kellerman-novega «Predoram, Baukartov prevod «Šest angleških povestim ter Reharjeva prevoda Fig-dorjeve «Gospodaricesveta» in Wildeove drame «Lady Windermerem. Ker pa nima lastne knjigarne in s svojimi izdajami, ki so bile deloma samo ponatisi iz «Tabora», ni uspela, je pozneje založniški posel opustila; le 1927 je izdala še «Rusko začetnicom, ki jo je sestavil M. L. Blu-menau. V podružnici v Strossmayerjevi idici se je do 1920, dokler je še bila tam tudi tiskarna, tiskal že zgoraj omenjeni «Mariborski delavcem, za časa tiskarske stavke 1919 pa litografiral «Mariborski vestnikm. Zdaj se izvršujejo v tamkajšnji litografiji samo kamenotiskarska dela, predvsem etikete, plakati in podobno. Natisnjeni so bili tam tudi zemljevidi, ki jih je izdelal (deloma skupno z M. Pircem, oziroma s Fr. Bašem) Slavoj Dimnik. , , ’ J (Se bo •nadaljevalo.) IZ KRALJESTVA BARV DIREKTOR G E II H A R D H A E G E N S Sulic barve. Suhe barve, ki jih rabimo pri nas, so ali neorgan-ske, t. j. rudninske, ali organske, t. j. odvzete živi prirodi. Neprestano razvijajoča se barvna kemija je težila vedno za tem, da omogoči kolikor se da hitro in ceneno dobavo. Opustila je zato, prisiljeno ali prostovoljno, celo vrsto barv, ki so se piej mnogo uporabljale, kakor so n. pr. iz živalstva: karinin, košeniljast lak, indsko žolta in sepia; iz rastlinstva pa: indigo, bročasta in orleanska ter razni barvilni lesovi. Daši se te barve v posameznih redkih primerih še uporabljajo, vendar pri ogromni množini novih vrst barv, posebno smolnatih, skoraj da ne pridejo več v poštev. Od nekdaj najidealnejša barva, ki je rabila že našemu očaku Gutenbergu, so saje. Imamo tri vrste saj, ki jih po načinu pridobivanja delimo v plamenske, svetilčne in plinske. Plamenske saje dobivamo, ako ob nezadostnem dovajanju zraka sežigamo tvarine, bodisi trdne ali tekoče, ki imajo mnogo ogljika. Take tvarine so: terovo olje, naftalin, antracen, sirov petrolej i. dr. Gorilne pline napeljemo skozi zgradijo, ki je s prečnimi stenami deljena v več manjših predelkov. Saje, ki morajo iti skozi vse te predelke, napravijo tako kolikor mogoče dolgo pot, med potjo pa se polagoma usedajo. Na tleh usedle saje nato zgrebemo in poberemo. Druga vrsta: svetilčne saje, so po kakovosti boljše od plamenskih. Proizvajamo jih s svetilkami na ta način, da njih stenje prav visoko privijemo. Ob pomanjkanju zraka gore dimasto. Sajasti dim gre nato po ceveh v vreče, ki so pritrjene na konceh teh cevi. Dočim plini lahko uhajajo iz vreč, so saje zaradi goste vrečevine prisiljene, da ostanejo v njih. Najžlahtnejša vrsta pa so plinske saje. To vrsto saj so nekoč razni zavodi v Nemčiji pridobivali sami tako, da so si na enak način kakor tovarne za svetilni plin napravljali plin iz premoga ali tudi iz odpadkov maščob ali olja. Danes pa prihajajo plinske saje samo še iz Amerike. Ondotna okrožja kamenenega olja razpolagajo z velikanskimi zalogami zemeljskih plinov. Pri vrtanju petrolejskih vrelcev namreč uhaja iz zemlje težek plin ogljikovega vodika, v katerem je mnogo ogljika. Amerika si je tako pridobila nekako samotržno pravico. Kemično so saje izključno čist ogljik, ki mu je cena jako različna: nekako od 9 do 70 Din za kilogram. Svojega kristaliziranega brata demanta po vrednosti torej ne dosezajo. Mnogo neorganskih barv, ki jih v rudninstvu nahajamo že stvorjene, smo v tiskarski barvni tehniki opustili, ali pa jih uporabljamo le še jako omejeno. Zaradi debelokristalaste oblike, ki jo prstene barve imajo, nam morejo rabiti le za prav malo del, n. pr. za kamenotisk in cenejše tiske lepakov, l a še tu se pojavljajo med tiskom vsakovrstne neprijetnosti. Terra di Siena, umbra, zemeljska rumenica (okra) in angleško rdečilo se uporabljajo samo za tiske, ki niso preveč občutljivi. Vse te barve pa morajo biti skrbno zmlete, izprane in dobro raztenjene s firneži, za kar je često treba jako dolgotrajnega dela. Kakor smo že omenili, se uporabljajo za tisk lepakov in za tisk na cenen ovojni papir. Rudniški cinober in lazurovec (naravno modrilo ali ultramarin) kakor tudi barvilne prsti, na primer zelena prst, se ne pridobivajo več. Obsežnejše pa je število umetnih rudninskih barv. Svinčena ali kremska belina je kemična zmes ogljikovo kislega svinca in hidrata svinčenega okisa. Izdeluje se v posebnih tovarnah za svinčene barve in na razne načine. Ciukovo belilo radi uporabljamo, ker se da dobro tiskati in ker z njim dobro krijemo pro-sevne barve. — «Blancfixe» ali stanovitno (permanentno) belilo je žvepleno kisel barij in se uporablja, ker je poceni, kot raztezilno sredstvo ali kot dodatek pri mešanju barv. Ker pa ima svojo posebno težo, se rado useda; dodajati ga zato boljšim barvam, zlasti takim, ki nam rabijo za avtotipije, ni priporočljivo. V takih primerih je treba vzeti hidrat gline. — cLithopone* je kemična zmes žveplenega cinka in barijevega sulfata ter je izdatna in dobro krije; uporablja se mnogo namesto svinčene beline. Stanovitnost njene barve pa je šele v zadnjem času neoporečna. — Titanovo belilo je nov izdelek, sestavljen iz titanove kisline. Zaradi dobrega kritja in ker se z drugimi barvami nikakor ne spaja, je torej popolnoma indiferentno, se je prav hitro uvedlo. — Hidrat gline ali prosevno (transparentno) belilo je idealna podlaga za vse boljše tiskarske barve. Pridobiva se z oborenjem aluminijevega sulfata v razredčeni raztopini in sodi ter z naknadnim pranjem in sušenjem. — Vse kemične, organske in neorganske barve se pridobivajo na ta način, da se za pridobivanje potrebne kemikalije raztope v množini vode, ki je natanko odmerjena in ima vnaprej določeno temperaturo, nato pa zmešajo v velikih, z mešali opremljenih kadeh. V teh kadeh se torej vrši kemični postopek in nastajajo barve. Barva se, ko se je usedla in od prvotne lužnice ločila, s ponovnim pranjem očisti, ji odvzame v srkalnih precejalih ali pre-cejalnih strojili kolikor mogoče vsa odvisna voda, nato pa se v sušilnicah, in to pri različnih temperaturah, posuši. Med žoltimi barvami je najvažnejša kromovo rumena. Le-ta je iz kromovo kislega svinca. Ako zmešamo razredčeno raztopino kake svinčene soli s kako kromovo raztopino, n. pr. svinčen sladkor s kromovim solikom, dobimo takoj debelo usedimo svinčenega kromata. Obe pravkar imenovani soli sami dasta neki srednji barvni odtenek. Če pa primešamo kromovemu soliku več ali manj žveplene kisline, so tudi odtenki, ki jih dobimo, bolj ali manj svetlorumeni, dočim so ti odtenki, ako primešamo kromovi raztopini lužnika, temni ali oranžni. Neugodnosti kromovega rumenila, to sta njegova specifična teža in njegova debelo-zrnata barva, ki zlasti pri temnih barvnih odtenkih jako moti, pa temu dokaj izdatnemu, cenenemu in v barvi stanovitnemu barvilu niso mogle škodovati, ter ga niti izdatnejša in boljša smolnata barvila niso mogla izpodriniti. Kjer je potreben posebno velik barvni učinek, kakor na primer pri offsetnem tisku, spojimo kromovo rumenilo s kakim smolnatim barvilom, kar da prav dragocene izdelke, ki pridejo v promet kot kromovo žolti laki. — Cinkovo rumenilo je dvojna sol cinka in kalijevega kromata. Ker se da slabo tiskati, se ne uporablja več. — Neapeljsko rumenilo (antimonovo kisli svinec) in kadmijevo rumenilo (žvepleni kadmij) se uporabljata le za prav posebne namene, n. pr. za lepljive slike pri keramiki in za plakate iz pločevine. Ultramarin je barva jako zamotanega sestava (aluminij, natrij, kremenova kislina in žveplo), ki se zaradi svoje svetilnosti in neomejene stanovitnosti v barvi ter alkalične pristnosti mnogo uporablja, in to kljub temu, da se da, ker je kri-stalasta, za kamenotisk ali tisk z želatine prav težko uporabiti, za avtotipijske barve pa je sploh neporabna. Prav posebne težkoče pa ultramarin lahko povzroči, če ima v sebi še sledi prostega žvepla, ki so ostale v njem od proizvodnje. Te sledi se v lanenem olju razkroje in takoj spoje z bakrom ali cinkom ploskanice, plošče ali valja v kemično zmes, ki napravi baker črn in cink krhek; uniči pa tudi risbo prav kmalu popolnoma. Vsekakor se dobe danes izbrane vrste, ki so proste žvepla. Jamstvo, da so pa te vrste tudi res brez vsakega žvepla, pa tovarne za ultramarin seveda odklanjajo, saj jim že stalno pregledovanje proizvoda samega povzroča težke skrbi. Modrila milori, pariško, berlinsko, bronasto, jekleno itd. so si kemično skoraj enaka. Razlike v odtenkih prihajajo le iz neznatnih razlik v proizvodnji. Ti proizvodi sestoje iz neke železne cia-nove spojine. Napravljajo se na ta način, da se spojita ferociankalij, ki ga imenujemo tudi žolta Plakat 03 X 95. Osnutek Šajnov. Litografija Mariborske tiskarne. krvnolužna sol, in v vodi razkrojena železna sol. Krvnolužno sol in iz nje napravljena modrila je leta 1704. po naključju odkril Diesbach v Berlinu ter jih skupno z alkimistom Dipplom ukoristil. Iz krvi in ž njo skupaj raztopljenega kalijevega karbonata sta napravila tako imenovano krvnolužno sol. Tudi ta proizvod, kakor mnogi drugi, se pridobiva danes na sintetičen način neposredno iz premoga. Krasna temnomodra usedlina, ki nastane, ako zmešamo sol železnega okisa z žolto krvnolužno soljo, je ena najlepših oborili, kar jih poznamo. Modrila milori v velikih podjetjih ne proizvajajo na opisani preprosti način, temveč napravijo najprej neko belo usedlino ferofero-cianove spojine, to pa nato preneso s kakim kisik oddajajočim sredstvom, n. pr. klorovo kislim kalijem ali klorovim apnom, v spojino feriferocian. Ferocianova železna modrila so izredno stanovitne barve, jako izdatna in toploto relativno vzdržljiva, toda za lužnik izredno občutljiva. Ta namreč povzroči takoj tvorbo rdečkastega železnega okisa in barvilo razkroji. Svilcnozelena, kromovo zelena ali zelena milori. Iz ferocianovega železnega modrila, ako mu primešamo kromovega rumenila, pridobivamo gori omenjene zelene barve. Kljub mnogim težkočam, ki jih kromova zelenila zaradi svoje specifične teže povzročajo, se te barve, kakor tudi svileno-zelene, jako mnogo uporabljajo. Njih barvna stanovitnost je namreč odlična. Barve so primeroma poceni in izredno dobro krijejo. Vsekakor pa njih svetilnost ne doseza svetilnosti modernih smolnatih barv. Kromovo okisno zelenilo se uporablja le v prav posebnih primerih, n. pr. kadar je potrebna brezpogojna stanovitnost v barvi in kadar mora kljubovati tudi vplivu kemikalij, kakor n. pr. pri tisku novčanic, keramičnih barvah in pod. Tiska se jako težko in ima malo globine. Cinober. To barvilo, za katero je pri tisku treba prav tako posebne opreznosti, se zaradi svoje izvrstne kritnosti še danes mnogo uporablja. Poleg zelo visoke cene pa je treba računati z jako slabo stanovitnostjo v barvi. Kemično sestoji iz živo-srebrnega sulfida. Da pa moremo z njim laže tiskati, ga mešamo večinoma z laki smolnatih barvil. Za tisk pa se nikdar ne smejo uporabljati ploskanice iz bakra, ker cinober polagoma izločuje žveplo in bi se to, kakor pri barvi ultra-marin, spojilo z bakrom, napravilo ploskanico krhko in jo uničilo. Surik ali svinčena rdečica je komplicirana kisikova spojina svinca; tiskati z njim je jako težko. Uporablja se skoro vedno samo mešan z laki smolnatih barv, in to pod vsakovrstnimi izmišljenimi označbami, kakor n. pr. oinobrovo rdečilo in pod. (Se bo nadaljevalo.) Prevajalčev dodatek. Kakor je iz spredaj povedanega razvidno, imamo dokaj barvil, ki jih moremo razlikovati drugo od drugega le po njih barvnih odtenkih. Dati tem barvilom pravo ime, je dokaj težje kakor osnovnim, n. pr. črni, rdeči barvi itd., ki se bistveno ločijo druga od druge. Ne bo odveč, ako v naslednjem nekaj takih barvnih odtenkov navedem. Ultramarin n. pr. delimo v dve skupini, in sicer v kremena revno, ki ima svetel, čisto moder odtenek, in v kremena bogato skupino, ki ima prav za prav rdečkasto-moder odtenek. V vrsto berlinsko modre barve, katere odtenek je temnomoder, spadajo še: jekleno-modra, ki je enako temnomodra, a podobna za-kaljenemu jeklu, po katerem ima tudi ime. ne. ker bi morda vsebovala jeklo, tega v njej ni: modra milori, ki je svetlejša od jeklenomodre in ima bakren sijaj; bakrenega sijaja je tudi pariško modra, le da je temnomodra, zelo lahka in se v vodi ne razkroji; tudi Williamsonova modra je temnomodra, brez duha in okusa in dobi, ako jo drgnemo, sijaj bakra, v vodi se ne razkroji; tej podobna je Turnbullova modra, le da je nekoliko svetlejša. Svetlejših odtenkov so še rudninsko modra, hamburško modra i. dr. Pod nazivom pariško modra razumemo vedno le čisto spojino, dočim je berlinsko modra mešana s škrobom ali težcem, sadro, glino itd. gav SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJA SESTAVIL J. ŠLEBING ER ZA LEI O 1930 I. Knjige in brošure. 3. del. 148. Afanasjev Aleksander Nikolajevič: Ruske pravljice. Prevedel Janko Orožen. Založba in tisk Zvezne tiskarne v Celju. 1930. 71 str. 8°. 149. Berlioz. Hektor: Faustovo pogubljenje. Dramatična legenda za soli, zbor in orkester. (Izdala Glasbena Matica v Ljubljani, torek 9. decembra 1930.) Tiskal Makso Hrovatin v Ljubljani. 20 str. 8°. 130. Bevk France: Jagoda. Ilustracije je izvršil kipar France Gorše. Gorica. Samozaložba. Natisnila tipografija Consorziale v Trstu. 1930. 74 str. M. 8°. Ta novela je ponatis iz koledarja «Goriške Matice* za 1. 1930., kjer je izšla pod naslovom «Pnstir-ček Matevžek* in pod imenom: Tone Čemažar. 151. Bratovščina za vedno češčenje presv. Rešnjega Telesa in za opravo ubožnih cerkva v Ljubljanski škofiji. Kanonično ustanovljena v cerkvi čč. gg. uršulink v Ljubljani. Založila Bratovščina. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. (1930). 32 str. 16°. 152. Brezovnik Vladimir: Učbenik za samarjanske točaje. Po sklepu glavnega odbora Rdečega križa kraljevine Jugoslavije. Z uvodom predsednika Rdečega križa dr. Marka T. L e k a in 71 slikami v tekstu. Beograd. Izdal in založil Rdeči križ kraljevine Jugoslavije. Tiskarna «Privrednik». 1930. XI + 118 str. M. 8°. (Izšel tudi v srbohrvaščini, v latinici in cirilici.) 153. Cankar Ivan: Pripovetke. Preveli Č. Č. Š a j n i N. Bartulovič. Beograd 1930. XXXVI + 216 str. 8°. (Cir.) (Srpska književna zadruga kolo XXXIII, br. 219.) Vsebina: Niko Bartulovič, Ivan Cankar. Str. III—XXXVI. — Sluga Jernej i njegovo pravo. Dom Majke Božije Pomočnice. Na mesečini. Švalja. Petar Klepač. Šoljica kave. Vrzdenec. šeširiei. Firbec. t>(>. Čermelj Lavo: Ljudska astronomija. Ljubljana. Izdala Kmetijska matica. Tiskali J.Blas-nika nasl., Univerzitetna tiskarna, litografija in kartonaža d. d. 1930. 192 str. z 58 slikami f Zvezdna karta severne polute in Obzorna karta. V. 8°. 154. [Čermelj Lavo] psevd. Šlibarjev Polde: Osolnčje in osvetje. Izdala in založila književna zadruga «Goriška maticam v Gorici. Natisnila tipografija Consorziale v Trstu. 1950. 192 str. + Zvezdna karta severne polute in Obzorna karta. V. 8°. Besedilo in tisk kakor št. 66. 155. Česnik Ivo: Pogodba. Kmečka komedija s petjem v treh dejanjih. V Novem mestu. Založila zadruga «Prosvetni dom*. Natisnil J. Krajec nasl. 1950. 60 str. M. 8° 156. Doyle, Sir Artur Conan: Pozna osveta. (A study in scarlet.) Iz angleščine s pisateljevim dovoljenjem prevedel Ivan M u 1 a č e k. Natisnila tiskarna «Merkur» v Ljubljani. (1950). 122 str. 8°. 15?. Feigel Damir: Čudežno oko. Izdala in založila književna zadruga «Goriška matica» v Gorici. Natisnila tiskarna Edinost v lrstu. 1950. 151 str. 8°. 158. Gaspari Tone: Cesta. Povest. V Ljubljani. Izdala Kmetijska matica. Natisnili J. Blasnika nasl., Univerzitetna tiskarna in litografija. 1950. 127 str. 8°. 159. Gostovanje članov Narodnega gledališča v Ljubljani od 4. junija do 15. julija 1950. Natisnila Delniška tiskarna, d. d. 8 str. besedila, 16 str. slik v bakrotisku in 8 str. oglasov. M. 8°. 160. Hribernik Franc: Mesto Šoštanj. Zgodovinski opis. Župnija sv. Mihaela. Šole. Založila: Mestna občina Šoštanj. Tiskala tiskarna brata Rode & Martinčič v Celju. 1950. 90 str. 8°. 161. Izložba, Kulturna, Julijske Krajine 27. aprila — 17. maja 1950. g. (Katalog umetničkog odelenja.) Beograd 1950. Štampala Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani. 16 str. + 21 str. reprodukcij izloženih slik in skulptur. 16°. (V cirilici.) 162. K. S.: Beseda vsem! O misijonski službi v Družbi sv. Petra Klaverja. Ljubljana. Jugoslovanska tiskarna. 1950. 8 str. M. 8°. 165. Klasje. Mladinska čitanka. Uredil dr. Anton Kacin. Gorica. Izdala goriška Mohorjeva družba. Tiskala Katoliška tiskarna. 1950. 251 + (V) str. 8°. 164. Knaflič Josip Fr.: Tri rože. Samozaložba. Ljubljana. Natisnila Narodna tiskarna. 1950. 171 str. M. 8°. 165. Kokalj-Žcljeznova Marijana: Brezdomci. Roman. Ljubljana. Izdala in založila Belo-modra knjižnica. Tiskarna Merkur. 1950. 106 str. 8°. 166. [Korban Josip) psevd. Skobe: Prvič v Kocbekovem kraljestvu. Založila Marija Šarb v Gornjem gradu. Natisnila Zvezna tiskarna v Celju. 1950. 96 str. 16°. 16?. Kotnik Janko: Les Verbes Fran<;ais reguliers et irreguliers. Francoski glagol. V Ljubljani. Založila Jugoslovanska knjigarna. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. 1950. 58 str. in oglasi. M. 8°. 168. Molitve za cerkveno edinost. Dve uri molitve in razne krajše molitve iz Apostolskega molitvenika. 2. izdaja. Ljubljana. Izdalo Apostol-stvo sv. Cirila in Metoda. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. 1950. 64 str. 16°. 169. Načrt zakona o iskoriščavanju vodenih snaga. (Predlog Zveze industrijcev v Ljubljani.) Natisnila Jugoslovanska tiskurna. [1950J. 52 str. 8°. 1?0. Novak Alojzij: Lepenkarstvo. Ljubljana. Založila Slovenska šolska matica. Natisnila Učiteljska tiskarna. 1950. 99 str. V. 8°. 1?1. Organizacija Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Autentičen tekst. Ljubljana. Naklada Jugoslovenske Sokolske matice. Tisak Učiteljske tiskare. 1950. 228 str. + 4 1. barvanih prilog. 8°. 1?2. Po svetu naokrog. Potopisne črtice. Zbral Nande Vr b a n j a kov [K 1 e i n m ayr Ferdo). Tiskala in založila tiskarna «Edinost» v Trstu. 1950. 95 str. s slikami. 8°. 173. Pojasnila k sklepom seje ministrskega sveta z dne 11. decembra 1950., ki se je vršila pod predsedstvom Njegovega Veličanstva kralja. Izdala in založila kraljevska banska uprava Dravske banovine. Tiskala tiskarna Merkur v Ljubljani. (1950). 7 str. 4°. 1?4. Pravila in pravilnik za Podporno društvo finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za dravsko banovino v Ljubljani. Tisk j. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna, litografija in kartonaža d. d. v Ljubljani. (1950). 20 str. M. 8°. 1?5. Pravila Prostovoljnega gasilnega društva. (Enotna pravila za gasilna društva, združena v «Jugoslovanski gasilski zvezi Ljubljana*.) Ljubljana. Založila «Jugoslovanska gasilska zveza». Učiteljska tiskarna. 1951. 16 str. M. 8°. 1?6. Pravilnik o pomožnem osebju državnih prometnih ustanov v resoru ministrstva za promet. Ljubljana. Založilo Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev, oblastni odbor Ljubljana. Natisnila tiskarna Merkur, d. d. 1950. 48 str. 8°. 17?. Pregelj Ivan: Plebanus Joannes. Podle dru-lieho vydani preložil ze slovinštiny Bohuš V y b i r a 1. Nakladatel R. Promberger, knih-kupec v Olomouci. 1950. 170 + (V) sfr. 8°. (156. knjiga «Knihovny Moravskoslezske kro-niky».) 178. Prospekt in učni načrt Banovinske mlekarske šole v Škofji Loki (Dravska banovina), lisk tiskarne Merkur v Ljubljani. (1950). 16 str. 4°. 179. Roš Fran: Juretovo potovanje in še kaj. Založila tiskarna Brata Rode & Martinčič v Celju. 1950. 92 str. M. 8°. 180. Savinšek Slavko: Delavci. Izdala Goriška Mohorjeva družba. Natisnila Katoliška tiskarna v Gorici. 1930. 128 str. 8°. 181. Scharsch P. Ph., O. M. I.: Spoved malih grehov. (Pogostna spoved.) Priredil dr. Frančišek Jere. Drugi, nespremenjeni natis. Ljubljana. Založila prodajalna KTD. H. Ničman. Natisnila jugoslovanska tiskarna. 1930. 180 str. 8°. 182. Sedej L., C. M.: Čudodelna svetinja. V spomin na stoletni jubilej prikazanja Brezmadežne Matere božje Katarini Labure. Izdala Misijonska družba. Misijonska tiskarna Domžale-Groblje. 1930. 79 str. 8°. 183. Sreča te išče ... (Val. Vodnik). Tiče se Vašega blagostanja! Izdala in založila Reklamna šola «Labor», Zagreb VI. (Natisinila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.) (1930). 16 str. 8°. 184. Statut Zveze industrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine Jugoslavije. Ljubljana. Samozaložba. Tiskarna «Merkur». 1930. 16 str. V. 8°. 183. [škamlec, Ognjeslav]: Sveti Avguštin. 430— 1930. Založilo predstojništvo cerkvice sv. Avguština pri sv. Andražu v Halozah. Natisnila tiskarna sv. Cirila v Mariboru v jubilejnem letu 1930. 87 str. 16°. 186. Šlibar Ljudmila: Lepodržne vaje za mladino in ženo. V Ljubljani. Izdala in založila Belo-modra knjižnica. Natisnila in opremila knjigo z bakrotiski po fotografijah, posnetih od Milke Martelanc po navodilu avtorice Delniška tiskarna. 1930. 48 str. + 3 1. bakrotiska. 8°. 187. Teras Mavricij, P. O. Cap.: Pri studencih zdravja in moči. V Ljubijani. Založila prodajalna K. T. D., prej Ničman. Jugoslovanska tiskarna. 1930. 196 + (IV) str. 8°. TEHNIČNE Novosti na stavnem stroju Linotype. Mcrgenthaler-jeva tovarna za stavne stroje, d. z o. z. v Berlinu, je izvedla nekaj ozira vrednih predelav in izboljšav, ki jih brez nadaljnjega lahko označimo kot znaten napredek v tehniki stavnih strojev. Naj omenimo izmed najvažnejših n. pr. predelavo starega dvojnomatienega stroja Linotype. Ta stroj je dobil nov, bistveno izboljšan in poenostavljen razlagalnik. Oba razlagalnika sta uvrščena sedaj tako, da ležita drug nad drugim in ne več, kakor doslej, drug poleg drugega. Votlo kolo za prenos matic kakor tudi dovajalni trak sta odpadla. Matic^ prehajajo z drugega dvigalnika, odnosno prenašalne ročice, v zgornji razlagalnik, iz tega na raz-vrščevalko za spodnji matičnik ali neposredno v razlagalnik za zgornji matičnik. Matice za zgornji matičnik imajo, kakor doslej, spodaj zarezo, matice za spodnji matičnik pa so brez nje. S tem, da sta razlagalnika postavljena drug nad drugega, kakor pri četveromatič-niku, je razlaganje matic izredno enostavno in brez motenj. — Dalje je omembe vreden novi način prestavljanja matičnikov, pozabiti pa tudi ne smemo sedaj podaljšanih, trdnih dovodnih žlebnic pri izpadišču, ki 188. Terčelj Filip: Mati uči otroka moliti. Izdala Goriška Mohorjeva družba. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici. (Risbe izvršil slikar Josip Srebrnič.) 1930. 80 str. 8°. 189. Verne Jules: Rešeni! Slovenski povedal Gregor Hrastnik. Gorica. Izdala Goriška Mohorjeva družba. Tiskala Katoliška tiskarno. 1930. 128 str. M. 8°. 190. Vurnik Stanko: Kmečka hiša Slovencev na južnovzhodnem pobočju Alp. Donesek k študiju slovenske ljudske arhitekture. (Separatni odtis iz «Etnologa» IV, 1, 1930.) Ljubljana. 1930. Str. 30—71+XIV tabel. V. 8°. 191. [Wirglcr Marija] psevd. Jezernik Mariju: Princesa Iza. Okrasil France Podrekar. Ljubljana. Izdala in založila Belo-modra knjižnica. Natisnila Delniška tiskarna, d. d. 1930. 127 str. 8°. 192. Zakon o državni trošarini in Pravilnik za izvrševanje zakona o državni trošarini. (Objavljeno v Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine, kos 25. in 32. iz leta 1930.) V Ljubljani. Založila Sekcija Sa-veza finančne kontrole. Natisnila tiskarna «Merkur». 1930. 140 str. V. 8°. 193. Zalaznik Albin: Dvig uboge gmajne. Ljubljana. Izdala Kmetijska matica. Natisnili J. Blasnika nasl., Univerzitetna tiskarna in iitografija d. d. 1930. 113 str. 8°. 194. Zobec Ivo: Kmetijska kemija. S 26 slikami in številnimi preglednicami. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Natisnila tiskarna J. Krajec nasl. v Novem mestu. 1930. (Vlil) + 160 str. V. 8°. NOVOSTI posegajo s svojimi konci v matičnik, a se pri prestavljanju matičniku vselej avtomatično odmaknejo. Princip spopolnitve je četveromatičnik. Ta stroj se sedaj lahko dobavi kot trojnomatičnik s tremi raz-lagalniki in se da spopolniti n c štiri matičnike s štirimi razlagalnimi mehanizmi. — Nekaj bistveno novega je okretljiva klaviatura. Ta novost bo prišla v dobro v enaki meri lastniku stroja Linotype kakor stavcu na njem. Slednjemu je treba le nekoliko odviti en sam vijak in celotna tipkaluica se da z lahkoto okreniti na desno tako, da stoji popolnoma prosto. Vsi deli klaviature: sprednji kakor zadnji klaviaturni izsredniki, gumasta tulca, palice sprožilke, so izredno lahko dostopni. Za vzdrževanje in nego klaviature, ki je za brezhibno stavljenje prvi pogoj, je ta novost velike važnosti in pomeni že dolgo zaželeno olajšavo. — Tudi izbira črk se je s serijo Linotype-Neuzeit, z novo Ehrbar-Grotesk in Koch-Eraktur znatno pomnožila. — Vsem, ki se za omenjene novosti zanimajo, daje rade volje vsa pojasnila generalno zastopstvo Mergenthaler-jeve tovarne Gutenberg-Haus Gebr. Geel, Wien, VII, Lerchenfelderstrasse 37. VODNI ZNAK Z vodnim znakom (franc, filigrane ali marque deau; angl. Watermark) se označujejo znamenja, vdelana v papir, ki so v svoji prosojnosti svetlejša ali pa tudi temnejša od barve papirja, l a znamenja kažejo črke, letnice, monograme, grbe, živali, razne predmete ali kakršnekoli druge znake ali slike. Na sitkasti valjar (tudi Dandyjev ali oblikovni valjar imenovan) pritrdijo v papirnicah tako imenovani vodni znak, ki je ali iz medi ali trde lepenke ali cinka. Zbog tako pritrjene črke, grba ali kakega drugega znamenja nastane na valjarju vzboklina, ki s pritiskom na nasprotni valjar povzroča, da se na vzboklem mestu papirna vlakna močneje stisnejo in papir bolj ugladi. Ta uglajena mesta na papirju dajo vodni znak. Vodni znak je neizbrisno znamenje, je varstvena znamka v papirju, ki nam jamči za kakovost papirja, nam označuje proizvajalca ali tudi naročnika. Izdelovanje tega znaka je staro, nekako iz leta 1300, torej iz dobe, ko še m bil malone vsakdo vešč čitanju, in je bilo treba to, kar se danes da predočiti s tiskano ali pisano besedo, označevati s sliko. Ta znamenja so bila takrat v obliki še preprosta, linearna. Sčasoma je postajala svetla črta bogatejša v obliki, razvijala se je in stopnjevala do kontrastov. Prvotna linearna oblika je tako postala plastična. Rokodelska izdelava je polagoma prehajala v umetniško ustvarjanje. Papirnat denar raznih držav iz 18. stoletja, ki je bil opremljen s prav okusnimi vodnimi znaki in je imel umetniško vrednost, nam to dovoljno potrjuje. K temu razvoju pa je seveda mnogo pripomogla tehnična zaščita denarja, katere glavni namen je bil, ne le otežiti, temveč sploh onemogočiti morebitne ponaredbe. Šele v drugi vrsti je prišla v poštev vrednota ter lepa in okusna izdelava denarja samega. V začetku 19. stoletja se je umetniško izdelovanje vodnega znaka posebno razmahnilo. Vodni znaki iz prve polovice minulega stoletja niso bili le tehnično popolni, temveč zbog svoje dovršenosti naravnost presenetljivi. Zlasti slog empira, ki je bil za to umetnost posebno prikladen, je pričaral često umetnine klasične lepote. Plakat 95 x 126 v petih barvah. Osnutek Kocijančičev. Offsetni tisk Jugoslovanske tiskarne. Umetniško udejstvovanje omogočajo bistvo, oblika kakor vsebina vodnega znaka, ki je prav tako kakor tisk lahko nosilec in posredovalec estetskih vrednot. Zato je tudi navzlic mehanizaciji v papirni kakor tiskarski stroki obdržal svojo veljavo; izprememba je nastala samo v oblikovanju. Le nemška državna tiskarna je osnovala posebne delavnice za izdelovanje vodnega znaka po starih metodah in tako ne le ohranila, temveč celo poživila prejšnjo umetnost. Vojna kakor tudi prva povojna doba izdelovanju vodnega tiska nista bili naklonjeni. V zadnjih časih pa se je, kakor nam pričajo razne razstave, ta umetnost zopet znatno poživila. Pa saj nudita kvalitetni in luksuzni tisk vodnemu tisku široko polje, ki bi ga bilo treba le še iz-orati. Že v sami blagovni varstveni znamki imata knjižna in papirna industrija tisočero možnosti zato. Umetniško izdelan vodni znak zviša vrednost papirja in s tem tiskovine, zavaruje njeno pristnost in ustali ceno. Večje založbe kakor tudi tiskarne bi storile prav, ako bi označevale svoje izdelke z vodnim znakom. RAZSTAVA IZDELKOV TISKARSKIH VAJENCEV Grafična šola v Ljubljani, to je obrtno-nadalje-valna šola za tiskarske vajence s posebnim strokovnim poukom, je priredila letos od 24. do 30. junija razstavo del svojih učencev, ki je jako dobro uspela in pokazala prav uspešno šolo. Profesorji na grafični šoli so: Vodja šole dr. Pirjevec Karel, ki poučuje računstvo; profesor dr. Rupel Mirko, ki poučuje slovenščino in srbohrvaščino; profesor Šantel Saša, ki poučuje risanje; profesor Tominc Ivan, ki poučuje nemščino, in naslednji strokovni učitelji: Badiura Metod za kemigrafe, Čemažar Josip za litografe, Dachs Maks za strojnike, Matičič Ivan za stavce. V razstavnem odboru so bili: Hrovatin Makso, Čemažar Josip, direktor Pirjevec Karel, Šantel Saša, Šubic Mirko, Badiura Metod, Jakhel Emil, Štrukelj Franc, Kosem Drago, Trpin Janko in Gladnik Stanko. Razstavilo je 60 vajencev, in sicer 26 stavcev, 2 kemigrafa, 3 bakrotiskarji, 16 strojnikov, 5 lito-grafov, 4 pretiskarji in 4 litografski strojniki. Razstavo je posetilo okoli 3500 obiskovalcev. Ob priliki te razstave so posebna razsodišča ocenila razstavljene izdelke in določila za posamezne razstavljalce naslednje nagrade: Častno nagrado je dobil vajenec Pukl Mirko, bakrotiskar (Delniška tiskarna). Prvo nagrado sta dobila Lajevec Ivan, stavec (Učiteljska tiskarna), in Pečan Anton, stavec (Blasnikova tiskarna). Drugo nagrado so dobili: Kolarič Evgen, kemi-graf (Jugoslovanska tiskarna), Jurač Josip, strojnik (Mohorjeva tiskarna), Tomšič Anton, litograf (Jugoslovanska tiskarna), Dvoršak Slavko, stavec (Cirilova tiskarna), Turk Miroslav, litografski strojnik (Jugoslovanska tiskarna), in Beranek Henrik, litograf (Blasnikova tiskarna). Tretjo nagrado so dobili: Majntinger Leopold, kemigraf (klišarna Grafika), Polutnik Jakob, stavec (tiskarna Merkur), Milavec Stanko, strojnik (Jugoslovanska tiskarna), Blokar Stanko, stavec (tiskarna Slovenija), Maver Franjo, stavec (tiskarna Brata Rode in Martinčič), Zupančič Franc, stavec (tiskarna Grafika), Krošelj Rado, stavec (Jugoslovanska tiskarna), Dovžan Maks, strojnik (Delniška tiskarna), Jurkovič Boris, litograf (Čemažar in drug), Vaupotič Silvester, stavec (Narodna tiskarna), Čeč Bruno, stavec (Jugoslovanska tiskarna), in Keržišnik Niko, pretiskar (Čemažar in drug). Risarski izdelki so bili posebej nagrajeni, in sicer so dobili nagrade naslednji učenci I. letnika: Pohvalno priznanje: Krošelj Rado, stavec (jugoslovanska tiskarna), in Jurkovič Boris, litograf (Čemažar in drug); priznanje: Dolhar Josip, bakrotiskar (Delniška tiskarna), Trobevšek Vlado, lito- grafski strojnik (Saturnus), in Jeločnik Ivan, strojnik (tiskarna Hrovatin). V II. letniku: Pohvalno priznanje: Lajevec Ivan, stavec (Učiteljska tiskarna), Boštjančič Fran, stavec (Zadružna thkarna), Gale Stanko, stavec (tiskarna Gale), in Abe Stanko, litograf (Saturnus); priznanje: Čeč Bruno, stavec (Jugoslovanska tiskarna), Pečan Anton, stavec (Blasnikova tiskarna), Kmetič Miha, stavec (Delniška tiskarna), Tomšič Anton, litograf (Jugoslovanska tiskarna), Beranek Henrik, lito-giaf (Blasnikova tiskarna), Pukl Mirko, bakrotiskar (Delniška tiskarna), in Turk Miroslav, litografski strojnik (Jugoslovanska tiskarna). Za prireditev je izdal razstavni odbor poseben plakat, za katerega je razpisal med svojimi učenci, odnosno vajenci, posebne nagrade in so bili osnutki za plakat nagrajeni naslednje: Prvo nagrado je dobil Tomšič Anton, litograf (Jugoslovanska tiskarna), drugo nagrado Krošelj Rado, stavec (Jugoslovanska tiskarna), tretjo nagrado pa Čeč Bruno, stavec (Jugoslovanska tiskarna). Pohvalno priznanje so dobili: Abe Stanko, litograf (Saturnus), Beranek Henrik, litograf (Blasnikova tiskarna), Sterle Maks, litograf (Čemažar in drug), Krajšek Janko, stavec (Mariborska tiskarna), Dvoršak Slavko, stavec (Cirilova tiskarna), Pečan Anton, stavec (Blasnikova tiskarna), Herman Marijan, stavec (Mohorjeva tiskarna), in Jeločnik Ivan, strojnik (tiskarna Hrovatin). Kakor že omenjeno, je razstava pokazala mnogo lepega, v nekaterih strokah celo nepričakovanega. Šola pa je s to razstavo dokazala svojo višino in svojo odlično zmožnost. FOTOGRAFIJA Jesen. Pozna jesen ne daje fotografu preveč prilik za udejstvovanje. Vsa priroda se pripravlja k zimskemu počitku in je v tem stanju navidezno prav nezanimiva in dolgočasna. Večjidel je tudi listje že pobral in raznesel veter. Polja so pusta — drevesna debla štrle mrko v megleni dan. Nikakih znakov življenja ni videti. Kje naj torej fotograf išče svojih predmetov? Toda to mrtvilo je le dozdevno. Pač, marsikaj je ostalo živo in lepo. Ob vodi: Gladina voda je v brezvetrovju posebno lepa, kadar se preko nje raztezajo dolge sence zadnjega ali poznega sonca. In tudi gozdni rob je zanimiv, kadar imaš sonce pred seboj in ti sence padajo vprek in navpik. Koliko študija zahteva tak «po-gled na polje». In vse one prijazne slike iz življenja živali, če si dovolj spreten — pa otroci, ki beže iz šole domov in uganjajo svoje burke —, pa ljudje pri delu. A komur le ni za deželo — ostani v mestu! Saj imamo tu kostanjarje in v Ljubljani prekrasno meglo. Imamo prečesto lesketajoč asfalt in v njem zrcaljenje in razgibane sence. Še noč ima svojo moč in brleče luči so sila lepe celo brez iluminacije. Na širokih cestah pa pozor pred avtomobilskimi reflektorji; je že treba izprožilo prijeti z rokavico. In če tudi to ni po okusu, saj imamo vendar že staro, a še novo moderno predmetnost. Tu so neizčrpna pol ja — vsa elementarna pravila perspektive, razmerja in drugo je nevažno —, strel v slepo in dovršeno delo v temnici, pa bo. Kdo bi si belil glavo. Utemeljitve itak nihče ne bo razumel. Ko pa pade prvi sneg, bo deca pisala po šolah o njem — in naše kamere. Posnetek ob luninem svitu. Zanimivo a nekoliko težavno udejstvovanje. Prvi pogoj je seveda jasna, brezvetrna noč. Osvet-lievanje traja glede na jakost leč, n. pr. pri zaslonki F 9 okrog 20 do 30 minut, dočim zadostuje pri zaslonki 2 8 ali 3 že nekaj minut. Posnetke pri lunini svetlobi s prilično dobro risbo dosežemo, ako smo izbrali za posnetek prehod večernega mraka v popolno noč. Kot glavni motiv naj rabi svetlo, visoko zidovje, ulica ali pa tudi prosto stoječa visoka drevesa. Luna naj nikakor ne bo v okviru slike! Ako pa hočemo v sliki imeti tudi n io. tedaj sta potrebna dva posnetka. Najprej pravi motiv posnetka in potem še enkrat luno. Sicer bi luna v sliki ne bila okrogla nego podolgovata. Zn drugi posnetek lune vzemi približno eno minuto. Plošča naj se razvije radi čimboljše risbe v prav redkem razvijalu. Iz slabega — dober negativ. Zgodi se, da negativ, katerega smo radi pomanjkljive čistoče ali gostote ojačili ali oslabili, namesto zboljšamo, popolnoma skvarimo. Da se temu izognemo in pa da dosežemo brez oslablje-nja ali ojačenja boljši uspeh, napravimo od negativa najprej diapozitiv in od tega nov negativ v zaželeni gostoti. S tem postopkom dosežemo znatno več kot z drugimi sredstvi. Pri tem imamo možnost, da z izdelavo diapozitiva kakor tudi pri novem negativu z osvetljevanjem, razvijanjem ter z izbiro občutljivega negativa bistveno vplivamo na kakovost novega negativa. Tudi je bistveno, da pri tem postopku ohranimo original — v nasprotju z ostalimi izboljševalnimi načini — povsem neokrnjen. Naglo sušenje negativa z alkoholom. Alkohol je priljubljeno sredstvo za hitro sušenje negativa. Večkrat zlasti začetnik nikakor ne more dočakati, da bi se negativ osušil, zgodi se pa tudi, da je pozitiv tako nujno potreben. V ta namen položimo mokro ploščo v alkohol (95° ali več), kjer naj ostane pet do deset minut. Ko vzamemo ploščo iz kapeli, naj se najprej dobro odteče, nato šele jo postavimo na stojalo, ki pa ne sme biti na preveliki toploti, kajti sicer nastanejo belkasti madeži. Bolje je tedaj za naglo sušenje uporabljati metilni alkohol, v katerem naj ostane mokra plošča pet minut, a jo zatem v nadaljnjih petih minutah popolnoma osušimo nad vročim štedilnikom ali plinskim gorilcem. Že deloma osušene plošče ne sušimo z alkoholom, ker bi sicer nastale pregoste črte na emulziji. j. m. K. JEZIKOVNO REŠETO UREJUJE DR. KOLARIČ RUDOLF Gospa profesor, gospodična suplent. Srhi so v poslednjem času zagnali močan ropot proti prevelikemu tuj kar jen ju, zlasti pa proti neverjetnemu pačenju v svojem jeziku. Tako poudarjajo predvsem, da se pišoče občinstvo sploh in tudi sicer priznani pisatelji vse premalo brigajo za čistost svojega izraznega sredstva, da nimajo nobenega jezikovnega čuta in si ga tudi ne gojijo. Zato so napovedali obširen in oster boj najrazličnejšim jezikovnim izrodkom in tujerodnim spakam; zahtevajo obenem, da morajo pisatelji pisati vselej le v duhu srbskohrvatskega jezika. Za duh svojega jezika se tudi Slovenci vse prejo brigamo. To mi kaj jasno pričata v naslovu navedeni napaki, ki se posebno zadnja leta močno širita. Zašli sta celo v letna poročila nekaterih slovenskih srednjih šol in s tem dobili skoraj nekakšno uradno veljavo. A posebno šolska izvestja bi morala, kar se jezika tiče, biti vzorna. Le zal, da niso! Če torej čitam po naših izvest jih: gospa profesor ali gospodična suplent, si nikakor ne morem misliti, da bi gospod, ki tako piše, ne vedel, da se morata dva, tako rabljena samostalnika vselej skladati v spolu, sklonu im številu, marveč mi je očitno, dn zgolj suženjski prevzema srbsko, prav tako napačno in bedasto obliko: gospoda profesor, gospodiča suplent. Le zakaj ne bi pisali po domače, ki je za čuda lepo in prav in se nihče ob tem ne bo spotikal? Kako naj potem v razredu še učim gornje pravilo o skladnosti v spolu itd., ko mi dijak lahko vsak trenotek s polno upravičenostjo zabrusi: Saj je celo v šolskem izvestju tako! A Slovenci imamo svoj duh jezika, svoje jezikovne zakone, po katerih pišemo svoj lepi jezik, ki dostojno časti gospo profesorico in tudi gospodični suplentki ali s u p 1 e n t i n j i ne krati njene časti. Kč. Polčevelj. V nekem oglasu sem pogosto čital: Rumeni polčevelj. Polčevelj za živahne dečke. Izdelana(!) iz dobrega boksa v kostenjevi(!) barvi. To je že naravnost nesramno norčevanje in mrcvarjenje slovenščine s strani trgovcev, zlasti tujcev. Nizki čevelj naj se sedaj imenuje polčevelj samo zato, ker pravi Nemec «Halhschuh». Pre-vajavec takih oglasov naj se najprej nauči slovenščine, da bo vedel, da je čevelj pri nas moškega spola, da je torej izdelan, in da je barva pri nas kostanjeva. Kč. Zakuska. Kaj pogosto čitam v poročilih o kakih prireditvah ali sprejemih, da je bila gostom prirejena majhna zakuska. Mnogi čitatelji te rusko-srbske besede ne razumejo; tudi jaz ji nisem vedel točnega pomena, dokler si je nisem poiskal v slovarju. Ker je torej večini naših čitavcev nerazumljiva, zato je nepotrebna. Preprosti Slovenec bi rekel, da so gostom postregli z majhnim prigrizkom, ali še rajši: da so gostom priredili majhno j u ž i n o. Kč. Za m n 1 denar vas oblečemo. Tale stavek in pa stavek: «M a 1 (položi) dar domu na oltar», srečamo poslednje čase kaj pogosto po naših listih. Drugi straši že nekaj desetletij na škatlah vžigalic, ki se prodajajo v korist Ciril-Metodove družbe. Pred časom pa sem čital tudi: «M a 1 požar na beograjskem kolodvoru.» Kaj je tukaj napačnega? Pridevnik mali ima samo določno obliko (t. j. -i na koncu); nedoločna oblika pa se glasi samo m a j h e n, m a j h n a, -o in nikoli: m a I*. Ker je v gornjih primerih po smislu in stavčni rabi potrebna nedoločna oblika, zato se glasijo primeri pravilno le: Za maj h en denar vas oblečemo. — Majhen dar (položi) domu na oltar. — Majhen požar na beograjskem kolodvoru. Kč. Šiška bo sedaj trdneje povezana z Ljubljano. Od srca sem se nasmejal, ko sem le-to čital. Da je žito v snope povezano, obleka v culo; da se je tisti mož, ki ga je po trebuhu zvijalo, z vrvmi povezal, da ga ne bi razneslo, in pod. razumem; da je pa sedaj šiška z novim tramvajem, ki gre skoraj v ravni črti vedno v isto smer, z Ljubljano povezana, to mi pa ne gre v glavo. Glagol povezati ima namreč za svoj bistveni pomen: v obliki kroga kaj s čim obdati in zvezati. Naslovni stavek bi bil torej deloma lahko pravilen samo v primeru, da bi bile vse okoliške vasi z Ljubljano obdane z okrožno tramvajsko progo. V Šiško pa vodi le ena sama direktna proga, ki veže kraj z Ljubljano in je potemtakem Šiška sedaj trdneje zvezana z Ljubljano. Kč. Cestno-policijski rod. Logično sklepaš iz tega naslova, da imamo posebno- vrsto policije, ki jo imenujemo «cestno policijo» in red se nanaša na to policijo. Pa je drugače. Mišljen je ne policijski, temveč cestni r e d, ki je zaradi toga, ker čuva nad njim policija, tudi policijski.Če morajo za označbo tega reda biti baš tri besede, potem je pravilno samo: Policijski cestni red. M. A—č. * Oblika m a 1 je nastala po naliki oblik lepi : lep, mladi : mlad, in to samo v knjižnem govoru. Preprosto ljudstvo še točno loči mali od majhen. Predno ali proden. Za to besedo si ljudje v poslednjih letih nikakor ne vedo sveta, kako bi jo prav pisali. Prav pa je treba pisati le preden. Beseda se glasi v stcsl. p r e d i. n b in je prvotni pridevnik (sestavljen pač iz predpone pr e - in samostalnika dm i. ’dan’; slično se rabi danes v narečjih pa tudi v knjigi novejša tvorba prej ta d a n, ki je v svoji obliki za moški spol postal prislov.) Oblika predno je samo pisna in je nastala po naliki prislovov pridno k pridevniku priden in pod. Kč. Spodtnknili se ali spotakniti se. Beseda ni morda sestavljena s predlogom spod, ki je vsekako vplival na pisavo z d, temveč se je prvotno glasila s i. pot % k n g t i s (j, kjer sta s -u-in -po- predloga, koren t i. k - (n o - t i), oziroma sedanji slovenski glagol tekniti pa je isti kot v besedah: iztekniti, pretekniti, zatekniti itd. ter soroden češkemu p o t k a t i 'srečati’. Prav je torej le:spotekniti se (polglasnik e = o tukaj ni naglašen, zato ostane nespremenjen), spotaknem se (d preide v a, ker je naglašen), spoteknil sem se itd. Kč. Vskipeti, v s trepetati, vs klikati i. p. Tako često čitam napisane te in podobne sestavljenke. Toda začetni neločljivi predlog se glasi in piše pravilno samo vz-, torej: vztrepetati, vzkipeti, vzklikati i. p. — Pomeni pa ta predlog neko premikanje navzgor (n. pr. vzdigniti, vzpeti se, vzhajati) ali začetek premikanja (n. pr. vznemiriti se). Predlog vz-se je v nekaterih primerih radi lažje izgovorjave obrusil v z- (pred zvenečimi soglasniki) ali v s-(pred nezvenečimi soglasniki). Odtod izhajajo dvojne oblike, kot vzdramiti : zdramiti, vzglavje : zglavje, vzpored : spored; enako tudi strepetati, skipeti itd., kjer se je z pred nezvenečim t, oziroma k, itak moral priličiti v s. Zato so naslovne oblike zgolj pisne kontaminacije, ki jih živi jezik nima. Nastale so pa iz nepoznanja slovnice. Kč. Nekaj časopisnih naslovov. «Smrt priljubljenega župnika v hudi vročini.» Navadno pravimo, da smrt doleti človeka v Savi, v morju, v jezeru, v postelji, v ognju in pod. Če pa je huda vročina vzrok njegove smrti, pa pravimo, da je umrl zaradi hude vročine. «Oproščen zaradi sinove smrti.» Ko čitam ta naslov, si predstavljam, da je bil nekdo zaradi nekega kaznivega dejanja pred sodniki, pa mu je umrl sin in zaradi tega se je sodnikom tako smilil, da so ga oprostili. Pa ni tako. Nekdo je ubil svojega sina, pa je bil zaradi okolnosti, v katerih je uboj izvršil, oproščen. Naslov bi bil torej pravilen n. pr. «Oproščen ubijalec svojega sina.» M. A—č. DR O BIŽ 200 let bo poteklo letos, odkar je zagledal v obliki tako imenovanih Učenih člankov luč sveta feljton (feuilleton = listek ali podlistek). Oživotvorila sta ga hamburški «Unpartheyischer Correspondent» z zgoraj imenovanimi članki in haleški «Intelligeuzblatt» s svojim Poučnim delom leta 1731. Podlistki prvega so bila književna poročila, ki so prinašala preglede o znanstvenih novostih na knjižnem trgu, drugega pa poučno in zabuvno štivo, namenjeno širšim slojem. Časopisi 17. stoletja so bili do tedaj le nekaki poroče,valili listi, ki so poročali v glavnem o vojnih doživljajih, političnih kupčijah in uiinali. Obe vrsti tega podlistka sta izhajuli vzporedno do leta 1800. V tem letu je bil učeni ali znanstveni podlistek na korist zabavnega potisnjen v ozadje. Iz tega se je polagoma razvil romantični, ki so se mu pridružile še gleduliške kritike, tako da se je takratna doba podlistka nekako ujemala z današnjo. Francoska revolucija 1830. in revolucija 1848. pa sta spolitizirali ljudstvo in z njim seveda tudi časopisje. 11 koncu revolucijske dobe 1848./49. je podlistek skoraj da zamrl. Po revoluciji, ko so se duhovi pomirili, je nastala zanj nova doba. Podlistek tega časa moremo najprimerneje imenovati meščanski. Osvojil si je namreč vse panoge kritike, ustvaril tako imenovani časopisni esej in bolj in bolj uvajal časopisni roman. S tem v najožji zvezi pa je listek «pod črto*. Vzporedno z nastajanjem velikih modernih dnevnikov se je preobrar žal tudi feljton. Dandanes prevladuje v časopisju če že ne izrazit podlistek, pa vsaj feljtonistična oblika. IZRAZOSLOVJE SESTAVLJA ERAN SAVINŠEK burva, prstenu — Er d f urhe smolnata — Teerfarbe barvilo, barvina — Farbstoff, Fiirbemittel barvitost (izdatnost barve) — Farbkraft belilo, cinkovo — Zinktveiss prosevno (transparentno) — Transparentweiss, Tonerdehydrat stanovitno (permanentno) — Permanentweiss «Blancfixe» titanovo — Titanweiss bročast — krapp cedilo, srkalno — Saugfilter cian — Zyan čreslovina — Tannin gmota za čiščenje plina — Gasreinigungsmasse gošča — Niederschlag, Sediment kisik — Sauerstoff krom, barvik — Chrom lužnica, prvotna — Mutterlauge lužnik — Alkali mešalo — Riihrwerk mešanje barv (druge z drugo) — Verschneiden der Farben modril — Indigo natron, solik — Natron nespojljiv (z drugimi snovmi in brez učinka nanje) — indifferent nespojljivost — (chem.) Indifferenz oborenje — (chem.) Fallen oborilo — Fiillungsmittel oborina — Fallung oboriti — fallen; oboren — fallbar; oborjen — gefallt obornost — Fiillbarkeit okis — Oxyd svinčeni — Bleioxyd železni — Eisenoxyd okisec — Oxydul olje, katranovo — Teerbl oljilnik — Oler oljnica — Olkanne ovoza — Schleife plin ogljikovega vodika, težki — Sclivverkolilcn-wasserstoffgas plotica, sepija (črnorjavo barvilo) — Sepia pomikalec za pole — Bogenschieber (am Einlege-tisch) prekis — Superoxyd prilepka — Klebemarke priseski (pri vlagalniku) — Sauger (beim Anlege-apparat) proseven — lasierend.durchscheinend, transparent prosevnost — Transparenz ravnalnik za pole — Bogengeradeleger (am Aus-legetisch) rdečica, svinčena (surik) — Mennige rdečilo, angleško — Englischrot lakasto — Lackrot permanentno — Permanentrot rumenica, zemeljska — Ocker rumenilo, kromovo (barvikovo) — Chromgelb runjav — rauh (Papier) saje — Russ plamenske — Flammruss plinske — Gasruss svetilčne — Lampenruss sepija, plotica — Sepia sladkor, svinčeni — Bleizucker slika, lepljiva — Abziehbild sol — Salz krvnolužna — Blutlaugensalz lužna — Laugensalz rdeča krvnolužna — Ferrizyankali, rotes Blutlaugensalz železna — Eisensalz železnega okisa — Ferrisalz, Eisenoxydsalz železnega okisca — Ferrosalz, Eisenoxydulsalz žolta krvnolužna — Ferrozyankali, gelbes Blutlaugensalz stanovitne barve (biti) — lichtecht strgalo — Farblineal stroj, prečejalni — Filterpresse surik — Mennige svetilnost — Leuchtkraft števec za pole — Bogenzahler topilnik — Schmelztiegel usedlina — Niederschlag osuševanje (barve) — Eindicken (der Farbc) uvoj — Einschlag višnjevec — Lapis Lasuli, Lasurstein vlagalnik — Anlegeapparat, Bogenanleger žulit (tisk) — verschvvommen zaliti, zalivati — tonen (Farbe) zapiralo, vtikalno — Bajonettverschluss zapora — Verschluss zaslonka — Blende zgoščevalec, kompresor (zračni, plinski) — Kom-pressor (Luft-, Gas-) zvodeneti, spojiti se z vodo — Ins-Wa®ser-Gehen (Farbe) žariščnica — Brennweite žlebilo — Hohleisen r&£MAa/ic{£~ QjxfwmlL je idealen vlagalnik za vsak t skalni stroj, preprost v sestavi in lagoten v stregi Marathcns je idealen vlagalnik za vsak offsetni stroj, zgibalni stroj itd. Največja natančnost in preprostost G. E. REINHARDT, LEIPZIG S3/126k Tiskarske potrebščine Reinhardt / Črtalni stroji Reinhardt Zopet znatne in pozornost vzbujajoče novosti na stroju Nanovo predelan dvojnomatičnik LINOTYPE z novim, poenostavljenim in izboljšanim ruzlagalnikom Trojnomatičnik L1NQTYPE s tremi razlagalniki; stroj se da predelati v četveromatičmk s štirimi razlagalnimi mehanizmi Nova okretljiva klaviatura prinaša zaželeno olajšavo pri negi gumastih valjev, palic sprožil k kakor tudi klaviaturnih izsrednikov. GUTENBERG-HAUS GEBR. GE EL, W1EN Vil LlillCHENFELDEKS I RASSE 37 BRZOJAVKE: LINOOEEL RJ GO in . (N 3 p cd C3 % in « £ a -o ^ ca £ o N . - 'O ■31 JZ ^ £ w «PAPIROGRAFIJA» DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA GOSPOSVETSKA CESTA 10 PRODAJA PAPIRJA NA DEBELO STALNA ZALOGA VSEH VRST PAPIRJA KONKURENČNE TVORNIŠKE CENE H O H LU X 30 je v vsakem pogledu zanesljiv reprodukcijski aparat (patent) velike zmogljivosti. Risalnik v novi patentirani izvedbi. Najboljše precizijsko delo. Jako zmerne cene. H O H & HAHNE, LEIPZIG-VV 35 tvornica fotografčnih aparatov in strojev ter stro*.ovna poslovalnica za celotno reprodukcijsko tehniko. Zastopstvo: CHROMOS, d. d., Beograd — Zagreb SCHELTER & GIESECKE A,-G. Tvornica za tiskarske stroje ' LEIPZIG C 1 —■ Graditeljica znanih strojev WINDSBRAUT, ki tiskaio s hitrostjo do 3600 izvodov na uro. Mali tiskalni stroji PHONIX za običajni tisk, vzbo-čpni tisk, izsekavanje, žlebenje, narezavanje. Cike, črte iz medi, potrebščine za izsekavanje. Črke imajo v sebi kar največji odstotek bakra, so zato jako odporne. Glavno zastopstvo: Chromos, d. d., Ljubljana, Zagreb, Beograd FRANZ VVALDMANN TOVARNIŠKA ZALOGA PAPIRJA WIEN IV., BRUCKNERSTRASSE 6 BOGATA ZALOGA VSEH VRST PAPIRJA V RAZNIH VELIKOSTIH IN DEBELINAH BARVASTI IN OVOJNI PAPIRJI POSNEMALNI PAPIRJI IN PAPIRJI ZA RAZMNOŽEVANJE PLATNO ZA KNJIGOVEZE Dresden - Leipziger Schnellpressen-fa^brik, A.-G. / Gosvvig Vodeča in največja tvornica strojev za offsetni in običajni tisk na evropski celini. Graditeljica slovečih strojev Planeta, Planeta Rapid, Planeta fixia in drugih v vseh velikostih. Glavno zastopstvo: Chromos, d. d., Ljubljana, Zagreb, Beograd TOVARNA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA ZAGREB, Maksimirska cesta 10 T■(•fon «-37 KUVERTE T.I«fon 6-37 navadne, trgovske, službene, denarne iz platnenega papirja posebne velikosti Izdelujemo v toku osmih dni PISALNI PAPIR v mapah la škatlah od najoenejiega izvoznega do na]flnejftega modernega blaga, posetnloe, porodna oznanila, trgovske knjige, registre, beležnloe, w2orine knjige, zvezke, osmrtnloe, note Itd. KARL FUNDER TVORNICA PAPIRJA IN LESE-N1NE, LESNA INDUSTRIJA C RES L ARNIČA MOLBLING poStaTREIBACH-ALTHOFEN, KOROŠKO, AVSTRIJA JOSEF LOWIT, WIEN IX. KOLINGASSE 4 * UMETNO USNJE KNJIGOVEŠKO PLATNO PLATNO ZA VEZAVO POSLOVNIH KNJIG SIEGWERK INDUSTRIE-GESELLSCHAFT M. B. H. SIEGBURG, RHEINLAND dobavlja barve za tisk iz izdolbenine za vse vrste tega tiska v svetovno znanih, povsod priznanih kakovostih ZDRUŽENE W PAPIRNICE VEVČE, GORIČANE IN MEDVODE D. D. V LJUBLJANI NAJVEČJA PAPIR PROIZVAJAJOČA INDUSTRIJA V KRALJEVINI JUGOSLAVIJI GLAVNO ZASTOPSTVO IN SAMOPRODAJA V SLOVENIJI KASTELIC & DRUG, LJUBLJANA TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO Aleksandrova cesta 9 BRZOJAVI: KASTELIC DRUG LJUBLJANA TELEFON 21-60 «CHROMOS» D. D. Tvornica grafičnih barv, firnežev, mase za valjarje, regalov in ostalih potrebščin TVORNICA SAMOBOR ZAGREB Frankopanska ulica 12 Telefon 6956 BEOGRAD Topličin venac 4—6 Telefon 4108 LASTNA TVORNICAMHHMBHHHI za izdelovanje regalov in omar za črke kakor tudi vseh vrst lesenega pohištva za tiskarne GLAVNA ZASTOPNIŠTVAMHHHMHBHMBi največjih in najbolj slovečih svetovnih tvornic za celotno grafično, knjigoveško in kartonažno industrijo BOGATA ZALOGAHHHMHHHHH vseh potrebnih pomožnih sredstev za tiskarne, litografije, offset, knjigoveznice in kartonaže ZAHTEVAJTE PONUDBE IN PRORAČUNE SKLADIŠČA: Maks Dachs Ljubljana Prule 23 Petrovič & Comp. Sarajevo Koroščeva ulica 16 Jakša Szekler Osijek I. Anina ulica 8