vrednostn i sistem i, k riteriji in ind ikato rji, s katerim i bi lahko ob jek tivneje razsojali ob d ilem ah, kaj so obči cilji, kako vrednotiti razlike m ed npr. republiškim i ali občin­ skimi vidiki, k je je m esto intuiciji itd. Perišič tudi razm išlja o časovnih horizontih , e tapnosti v p lan iran ju , o operacionalizaciji občih ciljev v prostorskem p lan iran ju , ka­ ko v družbenih dogovorih uskladiti in terese številnih in teresen tov in ob tem ohraniti dem okratičnost sp re jem an ja in odločanja te r kako postopati z nelegalnim i posegi v p ro s to r (črne g radn je). Ta del razm išljanj je nedvom no najbolj zanim ivi del knjige. V njem odsevajo d ilem e, ki jih občuti večina jugoslovanskih prostorskih p lanerjev že leta in za katere še nism o uspeli poiskati zadovoljivih rešitev, k ljub številnim inter vencijam in razpravam . Z elo zanim ivi so tudi izvlečki iz nekate rih prostorsk ih p lanov, npr. za obm očje SR S rbije, obalnega obm očja D onave m ed B eogradom in bolgarsko m ejo ali om režja m est in naselij v Srbiji (posebej za T im oško k ra jino ), ki so ilustrirani s številnim i gra­ fičnimi prikazi. Posebej je treba opozoriti na izvirne planske m etodološke dosežke pri p lan iran ju obm očij s posebnim nam enom ; prikazani so na prim eru rudarsko-ener- getskega-industrijskega kom binata K olubara. Z a slovenskega bralca so obravnavani prim eri to liko bolj zanim ivi, ke r sm o o njih veliko prem alo inform irani, čeprav gre za zelo obsežno in za jugoslovansko energetsko oskrbo nadvse pom em bno obm očje. Perišičeva knjiga je poleg M ušičeve in K rstičeve že tre tji zbornik člankov in raz­ prav s področja p rostorskega p lan iran ja , ki je izšel v zadnjih desetih letih . N astal je ob bogatih p lanerskih skušnjah in v tem je n jegova največja v rednost; ob tem so ostali zapostavljeni svetovni dosežki in problem i na področju p rostorskega p lan ira­ nja. D elu tudi lahko poočitam o , da ne upošteva slovenskih (ko t ob ičajno) in hrvats- kih dosežkov, k je r so v zadnjem času vendarle skušali razrešiti neka te re dilem e z no ­ vimi predpisi. Škoda tudi, da avtor ni bolj vestno navedel vire, bibliografijo in kon­ kre tne p ro jek te , kar bi dalo delu večjo d okum en tarno v rednost. N e glede na to je P e­ rišičeva knjiga koristen priročnik za vse jugoslovanske p lanerje in to to liko bo lj, ker je pisana na p rep rost in um ljiv način. Igor V rišer Iz inozem ske geografske književnosti Geography in China (G eogra fija na K ita jskem ), T he G eographical Society o f C h ina , str. 1-222, Science P resse . B eijing . 1984 N avedeno delo je izdalo G eografsko društvo K itajske ob svoji 75-letnici, k ar je obenem sovpadalo s 25. m ednarodnim geografskim kongresom (Pariz 1984). T ako je bila to tudi ugodna priložnost za p redstavitev društva in n jegovega dela svetovnem u geografskem u občestvu. K njigo sestavlja vrsta prispevkov različnih avtorjev o glavnih geografskih vejah , njihovem u razvoju in dosežkih , nalogah in perspektivah . U vod izpod peresa p redsed ­ nika društva H uang Bingwei-a nas na k ra tko seznani z najpom em bnejšim i geografski­ mi organizacijam i na K itajskem , zadnje poglavje (G eografsko društvo K itajske) pa p o d robne je s sam im društvom . P rim erjava kitajskih razm er s slovenskim i seveda ni najbolj u strezna, kljub vsem u pa je zanim iva. N a K itajskem je v okvirih visokega izo­ braževan ja 38 geografskih oddelkov s številčno zelo m očnim učnim kadrom - na un i­ verzi v N anjingu in na V zhodnokitajski univerzi jih je po preko sto. K itajska ak ad e­ m ija znanosti, n jene podružnice po provincah in druge lokalne znanstvene ustanove im ajo 13 geografskih institucij s povprečno 100 - 300 delavci. N ajvečji m ed tem i orga­ nizacijam i je akadem ijski G eografski inštitu t z okoli 600 uslužbenci. G eografsko društvo K itajske združu je okoli 10.000 članov v 28 podružnicah, s sedežem na G eografskem inštitu tu v Beijingu. N aloge in cilji društva so podobni na- šim. V okviru društva je deset komisij (za fizično, d ružbeno , ekonom sko geografijo , za geom orfologijo , h idrografijo , kem ijsko geografijo , klim atologijo , zgodovinsko ge­ ografijo , svetovno geografijo , kartog rafijo ), dve delovni komisiji (za geografsko vzgojo in za popularizacijo geografskega znan ja ) in tro je sorodnih pridruženih d ru ­ štev (za glaciologijo , raziskovanje puščav in za apliciranje tehn ike oddaljenega o p a ­ zovanja). D ruštvo redno izdaja pet glasil: A cta geographica sinica, G ospodarska ge­ ografija , Z b rana dela svetovne geografije, Z godovinska geografija. G eografsko znan je (poljudni m esečnik v 300.000 izvodih). O stalih petnajst prispevkov seznanja bralca s posam eznim i vejam i geografije , z njihovim razvojem in dosežki, tudi z aplikativnim i, ki so v kitajski geografiji često ze­ lo pom em bni. Prvih sedem prispevkov obravnava fizično geografijo: Pregled fizične geografije z geografijo prsti in biogeografijo , G eom orfološko preučevanje na K itajs­ kem , N apredek v kitajski klim atologiji, P regled hidroloških raziskav, K em ijsko ge­ ografijo , N ovosti iz preučevanja v glaciologiji, kriopedologiji in naravnih nesreč v go­ rah , N ovejša p reučevanja napredovanja puščav. Ž e ti naslovi povedo , da je fizična geografija , tako kot geografija v celoti, na K itajskem m očno kom pleksna veda. Ta kom pleksnost se kaže tudi v fizično-geografski rajonizaciji K itajske. D elijo jo na tri naravne en o te , sedem regij in 33 podregij. T a razdelitev je velikega praktičnega p o ­ m ena za gospodarsko p lan iran je . Po potrebi delijo ozem lje še na m anjše en o te , kot je navedeno na prim eru iz okolice B eijinga, k jer upoštevajo predvsem kakovost in izra­ bo zem ljišča. Ta prispevek je oprem ljen s karto in je tudi za po trebe naše regionalne geografije zanim iv in uporaben . G eom orfo loško p reučevanje obsega fluvialno geom orfologijo , p reučevanje s truk tu r in n eo tek ton ike , preučevanje krasa, puhličnih pokra jin , obalnih in podm ors­ kih ob lik , puščavske m orfologije, ledeniških in obledeniških oblik , regionalno geo­ m orfologijo z geom orfološkim kartiran jem te r p reučevanje tran spo rta sedim entov. Podobno so razčlen jena tudi druga poglavja. V okviru klim atologije je v ospred ju p reučevanje m onsunov. Posebna veja je t. im. km etijska geografija , ki je ob ičajno ne najdem o m ed panogam i geografije . U kvarja se s kem izm om voda, atm osfere, prsti, poleg pa sta še biokem ijska geografija in regionalna kem ijska geografija. Prav ta veja fizične geografije kaže na širjen je k itajske geografije, kar je v nasp ro tju z našo , ki tu in tam izgublja kako področje dejavnosti. Tudi preučevanje napredovan ja puščav im a izrazito p raktični pom en. V naspro tju s fizično je družbena geografija slabše razvita. O koli 70% geografs­ kih del, objavljenih po osvoboditvi (1949), je nam reč iz fizične sfere in le 30% iz d ružbene. K er ima K itajska tako dolg in neprek in jen zgodovinski razvoj - prva »družbenogeografska« dela so že iz 5. stol. pr. n. št. - je v sklopu družbene geografije zelo pom em bna historična geografija. Podobno kakor kem ijska geografija pri fizični geografiji je tudi v okviru h istorične geografije neka k itajska posebnost, im enovana »yenge geografija«, ki preučuje sprem em be adm inistrativnih enot skozi zgodovino. N ek a te re današn je province in dežele im ajo svoj začetek že p red 2000 leti. Panoga yenge je sestavila že več atlasov, izdajala je svoje glasilo, ki pa je preraslo okvire yen­ ge in se preim enovalo v »K itajsko historično geografijo«. Podobno k ako r v fizični ge­ ografiji im ajo neposredni pom en za p rakso tudi določene veje družbene geografije, predvsem gospodarska geografija. T o se lepo vidi iz sin tetskega prispevka In terd isci­ plinarni pregled naravnih virov K itajske, ki vsebuje preglednico 32 in terdisciplinarnih raziskav, opravljenih v zadnjih 30 letih. Posebni prispevki so posvečeni še svetovni geografiji, kartografiji te r kritčnem u pregledu pouka geografije na kitajskih univer­ zah. D elo je zanim ivo z več vidikov: seznani nas s k itajsko geografijo , ki je za nas bolj »španska vas«, še posebej neka te re panoge, npr. geografija yenge, obenem pa se ob njen i razdelitv i, s truk turi in obdelan i snovi lahko zam islim o in p rim erjam o s stanjem v naši geografiji. Ni rečeno , da se ne bi mogli iz k itajskih izkušenj tudi česa naučiti. Č e skozi k ita jsko geografijo pogledam o na slovensko, se nam nudi drugačna slika, kot pa sm o jo vajeni. Z born ik nudi tudi precej podroben pregled nad novejšim i ki­ tajsk im i geografskim i ob javam i, saj skupaj navaja 235 bibliografskih eno t. T udi to , da je delo v celoti v angleščini, je velika prednost. A ndrej K ranjc Yuan Daoxian, Problems o f environmental protection o f karst area (P rob lem atika varstva kraš- kega o k o lja ). S tr. 14, 10 fo tog rafij, 12 skic, 11 refe renc , G uilin , 1983 A vtor je sodelavec Inštitu ta za k raško geologijo v m estu G uilin , iz avton. pokr. G uangxi (K ita jska), in je ta članek, ki je izšel v separatn i obliki, pripravil za srečanje »D egradacija in rehabilitacija občutljivih okolij: kraški svet in ob rob ja puščav«, ki je bilo v D etro itu (M ichigan, Z D A ). Prispevkov s podobnim i naslovi je veliko , tudi pri nas, vendar pa ta izstopa predvsem iz dveh razlogov: ni le načelen in ne » teoretizira« (v slabem pom enu bese­ de), am pak sloni na konkre tn ih prim erih . Ti so s k ita jskega krasa , ki je že sam po se­ bi precej drugačen od našega, predvsem pa so v n jem drugačni poselitev , izraba tal in naravni viri. V uvodu av tor na jp re j na k ra tko predstavi kitajski kras - 2 m ilij. km 2, razdeljen na tri glavne tipe: goli, pokriti in »pokopani« kras. N a golem krasu , ki ga je največ , je na jhu jša težava voda, predvsem oskrba z n jo , a tudi poplave. Z a to je glavna naloga varovan je voda pred onesnaževan jem , ki je tudi na K itajskem že dobro »napredova­ lo«. A v to r navaja tovarno , ki je spelja la odpadno vodo skozi p repokano kam nino v kraško podzem lje , da ne bi onesnaževala bližnje reke , s tem pa je onesnažila velik del kraškega vodonosnika. K raški izvir nekaj k ilom etrov niže, ki je bil za je t za vodno o sk rbo , je postal n eupo raben , obenem pa je od K raškega izvira dalje onesnažena tu ­ di reka , ki so jo hoteli obvarovati. T udi v pokritem krasu je voda zelo pom em bna, čeprav je zaradi debelih plasti nevezanih sedim entov n jena zveza s površjem drugačna, kot v golem krasu. Ko gladi­ na podzem eljske vode m očno pade , sedim enti (predvsem gline in razni tipi te rrae ros- sae) razpokajo in se po jav lja jo grezi. L eta 1963 je bila v pokrajin i G uangxi zelo huda suša: pospešeno so črpali zaloge podzem eljske kraške vode, in da bi povečali do tok , so razpoke v kam nini širili s pom očjo eksplozij. T o so sicer dosegli, a nad za je tjem se je izredno povečalo število grezov. Intenzivno površinsko grezan je sedim entov se nad vodonosnikom še vedno nada lju je , tako da so m orali eno vas že izseliti. P odobne te ­ žave povzročajo razpoke v površinski glinasti plasti. So do nekaj 100 m dolge, do 10 m globoke in do nekaj decim etrov široke. P o jav lja jo se ob suši in so posledica padca gladine ta lne vode ozirom a izsuševanja. Težava je predvsem v tem , da zaradi debeli­ ne glinaste plasti stavbe ne tem eljijo v m atični kam nini, am pak v glini. Pogosto so tu ­ di stavbe sam e iz gline in lahko si m islim o, kaj pom eni razpoka, ki se pojavi pod gli­ nasto zgradbo. Izkoriščanje rudnih bogastev je v zvezi z varstvom oko lja poglavje zase. N a ki­ tajskem krasu je precej rudnih ležišč, nahajališča so celo v kraških jam ah (lim onit, bauxit, p irit, fosforit, kasiterit, prem og). V G uangxiju so številne jam e s kapniki iz fosforita. K ako varu je K itajska občutljivo kraško oko lje? V elik prispevek so dale sistem a­ tične h idrogeološke raziskave glavnih kraških ozem elj, k je r so s pom očjo različnih m etod (speleologija, sleden je voda, geofizika) ugotovili p reko 1000 podzem eljskih