UW®DNDK Spoštovani! Zdi se preprosto, da vsako živo bitje na svoj način skrbi za okolje, v katerem živi, in ob tem uživa sadove ponujenega. Je res, da v naglici, ki nas spremlja iz dneva v dan, pomislimo na bogastvo, ki ga ponuja narava okoli nas? Verjamemo, da tudi mi s svojo dejavnostjo lahko zmanjšamo negativne vplive na okolje in ne nazadnje na vsa živa bitja? Imamo priložnost živeti v sožitju z naravo? V dolini Drage pri Igu zastane dih ob pogledu na zelene površine ter na barvite rastline in številne živalske vrste. V mirnem okolju lahko prisluhnemo zvokom šumenja dreves, žvrgolenju ptic in žuborenju voda. Tako narava privablja tudi učence s posebnimi potrebami, ki se učijo na drugačen način. Vzgojno-izobraževalne vsebine so podprte z izkušnjami. Spretnosti za življenjsko opremljenost in zmožnost samooskrbe se dopolnjujejo tudi s ponudbo informacij iz naravnega okolja. Informacije, ki jih sprejemajo učenci z zmernimi, hujšimi in hudimi motnjami v duševnem razvoju, morajo biti prilagojene tako, da jih bodo zmožni sprejeti in usvojiti. ČZS in zaposleni v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič v Dragi (CUDV) smo prepoznali možnost ponudbe ustreznih informacij s področja sveta čebel. Učbenik »Čebela se predstavi« smo zapisali na bolj enostaven način in s tem našim varovancem olajšali razumevanje za izobraževanje in učenje. Prav tako je prilagojen delovni zvezek, ki je del učbenika. Prilagojeni učbenik za ljubitelje čebel, avtorice Marije Mlaker Šumenjak, bodo lahko uporabljale tudi druge ciljne skupine: mlajši šolarji, starejši občani ter vsi, ki bodo želeli vsebino prebrati na drugačen način. O čebelah se bomo lahko učili tudi na »učni poti« v Dragi. Spoznavali bomo življenje čebel, uporabnost čebeljih pridelkov ter medovite rastline, ki si jih bomo ogledali na prilagojenem vrtu. Urejene točke »učne poti« bodo privabile tudi tiste mimoidoče, ki bodo želeli zgolj opazovati lepoto narave. Zadnja informativna točka »učne poti« bo učni čebelnjak. Znanje, ki ga bodo učenci pridobili o čebelah in čebelnjaku pri pouku, bo obogateno s praktičnim delom ob uporabi virov iz okolja. Fotografija na naslovnici: V čebelarstvu je zelo pomembna umestitev čebel v okolje, ki naj bi čebelam nudilo čim boljšo pašo. Izkušnje kažejo, da se okoljski vplivi na čebeljo družino lahko med seboj izrazito razlikujejo že v manjšem območju in da so razvidne razlike med t.i. mikrolokacijami. Čebelarji so že od nekdaj prevažali čebele iz paše na pašo, da bi tako povečali pridelek medu. Foto: Franc Šivic KAZALO i UVODNIK h Barbara Heged0š 193 OHRANIMO ČEBELE 195 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE m Vlado Auguštin, Janez Gačnik: Ajda - priložnost za slovenskega kmeta in rešitelj čebelarstva? 196 Franc Podrižnik: Kako smo v ČD Kokarje sejali ajdo? 197 Dr. Maja Smodiš Škerl: Čebelja družina v prehranski krizi 198 Prof. dr. Aleš Gregorc: Krmljenje družin po zadnjem točenju medu ter za zimsko zalogo 200 Mag. Andreja Kandolf Borovšak: Točenje medu - skrb za varnost in kakovost medu 201 Franc ŠivIc in dr. Maja Smodiš Škerl: Novice iz sveta 204 DELO ČEBELARJA PO MESECIH_ Brane Borštnik: Čebelarjeva opravila v juniju 205 VETERINARSKI NASVETI_ Anita Vraničar Novak, dr. vet. med.: Veterinarski nasveti za junij 207 Metka Pislak Ocepek, Alenka Jurič, Ivo Planinc, Mira Jenko Rogelj: Operativni program zatiranja varoj za leto 2012 208 DOGODKI IN OBVESTILA 211 OBVESTILA ČZS 215 MALI OGLASI 222 OSMRTNICE 228 INDEX EDITORIAL Barbara Heged0š SAVE THE BEES 193 195 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK_ Vlado Auguštin, Janez Gačnik: Buckwheat - An Opportunity for Slovenian Farmer and a Saviour of Beekeeping? 196 Franc Podrižnik: How did we Sow Buckwheat in BS Kokarje? 197 Maja Smodiš Škerl (PhD): Honeybee Colony in Nutrition Crisis 198 Prof. Aleš Gregorc (PhD): The Feeding of Honeybee Colonies After Last Honey Extraction and for Winter Stock 200 Andreja Kandolf Borovšak (Msc): The Extraction of Honey - Care for Safety and Quality of Honey 201 Franc Šivic in Maja Smodiš Škerl (PhD): World News 204 BEEKEEPER'S WORK THIS MONTH_ Brane Borštnik: Beekeeper's Chores in June 205 VETERINARY ADVICE_ Anita Vraničar Novak (PhD Vet. Med.): Veterinary Advice for June 207 Metka Pislak Ocepek, Alenka Jurič, Ivo Planinc, Mira Jenko Rogelj: Operative Programme for Combatting Varroatosis in the Year 2012 208 NEWS AND EVENTS 211 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 215 SMALL ADS 222 OBITUARIES 228 Čebelnjak, ki ga bodo od 2. do 4. julija 2012 postavili in finančno podprli prostovoljci v okviru mednarodnega projekta Imex Challenge, bo varovancem varstveno-delovnega centra pozneje omogočil tudi morebitno zaposlitev. Enakopravnost vsakega državljana je namreč odvisna tudi od možnosti pridobitve in opravljanja dela. Ob vzgajanju in izobraževanju za zdrav način življenja bomo čebelje pridelke uporabljali tudi za zdravljenje in preprečevanje bolezni. Z apiterapijo, ki jo bodo izvajali v Centru v Dragi, si bomo na podlagi čebeljih pridelkov krepili in ohranjali zdravje. Predstavljeni cilji in še številni drugi, ki bodo pomembno popestrili življenje učencev in varovancev varstveno-delovnega centra ter pripomogli k prepoznavnosti CUDV, so pripomogli, da so vsi vpleteni prepoznali potrebo po pomoči, podpori sočloveku. Naše skupno delo bo skrb za naravo in okolje v so- žitju z ljudmi. Tokrat smo se združili v okviru projekta, ki ne bo ostal le projektno delo. In še sklepna misel: mednarodni projekt družbene odgovornosti Imex Challenge Slovenija 2012 (ali »Čebele za Drago«) združuje predstavnike ČZS, Kongresnega urada Slovenije, agencije Go.Mice, Kompasa, Grand hotel Union, Hiše kulinarike Jezer-šek, Kongresnega urada pri Turizmu Ljubljana ter CUDV Draga. K sodelovanju nismo pozabili povabiti niti prebivalcev lokalne skupnosti, ki so vedno dragocen del vsake zgodbe Centra. Vsi udeleženi bomo na svojem področju dela, s svojimi idejami in skupnimi cilji pripomogli k večji kakovosti življenja ljudi s posebnimi potrebami. Verjamem, da zmoremo ustvariti varen in prijeten življenjski prostor, ki bo prijazen do narave in ljudi. Barbara Hegedüš, prof. def., CUDV Draga Pismo podpore projektu IMEX Challenge 2012 Z veseljem sem prejel pobudo za podporo projektu (IMEX Challenge 2012, op. ur.), katerega rdeča nit je povezovanje okolja in socialne komponente trajnostnega razvoja (družbeno odgovorni in humanitarni projekt IMEX Challenge 2012 je podrobneje opisan v uvodniku k tej številki SČ). Še posebej, ker je ta projekt obrodil otipljive rezultate v lokalni skupnosti. Čeprav smo globalno kot skupnost že tesno povezani, v sodobnem času ne smemo pozabiti na razvoj regionalnih in lokalnih spodbud. Projekt je toliko pomembnejši tudi zato, ker vključuje prispevek k solidarnosti do tistih, ki imajo manj priložnosti in spodbud iz zunanjega okolja. Ideja, s katero se prepletajo postavitev učnega čebelnjaka, obnova rastlinjaka in dejavnosti varovancev Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič, je pravzaprav izjemna v svoji izvirnosti in hkrati idealna v svoji preprostosti. Čebelarjenje kot ena izmed tradicionalnih slovenskih kmetijskih dejavnosti, s katero se povezuje skrb za naravno okolje, in prepletanje sočutne skrbi za sočloveka, bosta v mednarodnem okolju še utrdili sloves Slovenije kot družbeno odgovorne in humanitarne države. Čebelarska modrost pravi, naj se ljudje učimo pri čebelah, saj se pri njih vidi, da pridnost bogati, pogum krepi, enotnost pa jih napravi močne. Ta čebelarska modrost se bo gotovo v celoti izrazila ob vašem projektu. Ob tem bodo varovanci lahko dobili občutek, da ni nemogočih sanj in da sta tudi v obdobju gospodarske in finančne krize za dosego cilja pomembna volja in moč. V projekt, ki bo - glede na to, koliko truda, energije in iskrenega navdušenja je že zdaj vloženega vanj - gotovo uspešno izveden, ne dvomim in se vam za trud ter iskrico upanja, ki jo boste prižgali z njim, iskreno zahvaljujem. Veliko uspeha Vam želim pri vašem delu. Janez Janša, predsednik Vlade Republike Slovenije Čebelarji podarite čebelje družine ČZS vas prosi, da podarite 14 čebeljih družin za naselitev v čebelnjak CUDV Draga. Vašo odločitev nam sporočite do 15. 6. 2012 na tel.: 01/729 61 00. Hvala za sodelovanje. Čebelarstvo LUCKA Du San Žunha, s. p. Sužid 41, &222 Kobarid 031 870 70&, 05 388 5856 info@lucka-sp.3i. www.lucka-sp.si AŽ-, LR-in DB-satniki. zaäieni, že za 0,80 EUR Šablona za sočasno zbija nje in žičenje AŽ-. LR- in DB-salnikov (giej: Čebelar, 2/2008 in 2/2009), matice iz Triglavskega narodnega parka Čebelje družine na AŽ-, LR- m DB satih panji LUCKA - predstavitev na ceijskem sejmu Lipov med \2 okolice Kobarida Cebeladem 2 veljavno Čebelarsko Hkaznico pii znamo \4 % popust pn nakupu vvrednosii kot 50 EUR^ Prvi » Seveda bodite izjemno pozorni na to, ali je kateri izmed obiskovalcev morda alergičen na čebelji pik. Zaradi tega jih prej opozorite, naj se čebelnjaku ne približujejo preveč. OHRANIMO ČEBELE V petek, 15. junija 2012, bo svoja vrata obiskovalcem odprlo več kot 90 slovenskih čebelarskih društev (ČD). ČZS je o dogodku obvestila vse občine, katerih ČD so se odločila sodelovati pri izvedbi Dneva odprtih vrat, in jih prosila, naj kot pomoč pri obveščanju širše javnosti dogodek na-povejo v občinskih glasilih in na svojih spletnih straneh. Predstavnike ČD pa tudi prosimo, naj na to še enkrat opozorijo svoje predstavnike v občinah, če so e-pošto morda založili. Prav tako vas prosimo, da o tem obvestite tudi lokalne šole, vrtce in druga interesna združenja. ČZS, JSSČ je za ta namen izdala tudi posebno izobraževalno promocijsko zgibanko Čebelar se predstavi, ki jo bodo društva ob Dnevu odprtih vrat lahko razdelila obiskovalcem. Promocijskemu gradivu bo priložena tudi brošura Čebelarji se predstavimo, v kateri boste lahko našli številne zamisli in možnosti za predstavitev čebelarstva. Društvom bomo promocijsko gradivo poslali po pošti oz. ga dostavili v pisarne JSSČ na terenu. Ob lanskem prvem pozivu k sodelovanju na Dnevu odprtih vrat slovenskih ČD smo navedli tudi predvidene vsebine tega dogodka. Spodaj navedene dejavnosti lahko izvedete po svojih kadrovskih zmožnostih, tako da prikažete vse ali se odločite samo za eno dejavnost, ki jo boste izvajali na ta dan. Možnosti izvedbe pa so: Predstavitev čebelarstva - Obiskovalcem predstavite našo avtohtono kranjsko čebelo, njene prednosti, člane čebelje družine in njihove naloge, bivališče čebel, satje za skladiščenje medu in najpogostejše pripomočke, ki jih uporabljate pri delu s čebelami. Po možnosti jih lahko odpeljete v okolico čebelnjaka in jim predstavite najpomembnejše paše na vašem območju, jim poveste, kje čebelarji postavljamo čebelnjake, ne pozabite pa tudi na pomembnost naših čebel ter njihovo vlogo v našem življenju in naravi. Če imate v društvu opazovalni panj, si lahko pri predstavitvi čebelje družine pomagate tudi z njim. Točenje medu - Nekatera društva so se odločila, da bodo obiskovalcem prikazala tudi točenje medu. Res je, da veliko splošne javnosti ne ve, kako nastane med in kako ga čebelarji pridobi- vamo. Obiskovalcem predstavite postopek točenja medu, seveda pa poskrbite tudi za higieno prostora, v katerem ga boste točili ter za svojo urejenost pri tem opravilu. Obiskovalcem predvsem pojasnite, da čebelarji medu ničesar ne dodajamo niti iz njega ničesar ne odvzemamo, temveč ga iz satja samo pretočimo v drugo posodo. Širša javnost oz. porabniki bodo ob spoznavanju postopka pridobivanja medu še okrepili zaupanje v naše čebelje pridelke. Pokažite jim polne medene sate, prikažite jim postopek odstranjevanja voščenih pokrovcev, vstavljanje satov v točilo in precejanje, pokažite pa jim tudi iztočene medene sate. Predstavitvena stojnica - Če se boste v ČD odločili za predstavitveno stojnico, na njej predstavite svoje čebelje pridelke in izdelke iz čebeljih pridelkov, obiskovalcem pa omogočite njihov nakup. Ob tem lahko vsak medeni pridelek tudi predstavite in poveste, koliko različnih vrst medu pridobivamo v Sloveniji. Ne pozabite tudi na cvetni prah, propolis in vosek, prav tako pa tudi ne na možnosti vsestranske uporabe čebeljih pridelkov v kuhinji, kozmetiki in ljudskem zdravilstvu. Dan odprtih vrat bodo 15. junija 2012 izvedla naslednja čebelarska društva: DLČ Apis Ribnica, Alojz Greif Hoče, Ajdovščina, Anton Janša Breznica, Barje, Beltinci, Blagovna, Bled - Gorje, Blegoš, Bohinj, Borovnica, Cerklje na Gorenjskem, Cerknica, Cirkulane, Črna na Koroškem, Črnomelj, Dolsko, Domžale, Dornava, Dravograd, Goriče, Grosuplje, Henrik Peternelj Celje, Hrastnik, Juršinci, Kamnik, Krka, Kokarje, Laško, Lendava, Ljutomer, Lovrenc na Pohorju, Luče, Lukovica, Majšperk, Markovci, Mengeš, Metlika, Mlinšek Velenje, Moravče, Mozirje, Nova Gorica, Novo mesto, Ob Kolpi in Lahinji, Oplotnica, OČD Koper, Preddvor, Planina pri Sevnici, Pobrežje, Poljčane, Polzela, Prevalje, Ptuj, Radeče, Radenci, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne pri Šoštanju, Rogaška Slatina, Rogatec, Sevnica, Skaručna, Slivnica pri Mariboru, Slovenj Gradec - Mislinja, Slovenske Konjice, Slovenska Bistrica, Stična, Straža - Dolenjske Toplice, Sveta Ana, Sveta Trojica -Lenart, Šenčur, Šentjernej, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Šmarjeta, Šmartno ob Paki, Tacen, Trbovlje, Trebnje, Veržej, Vuzenica - Muta, Zagorje, Zgornja Kungota, Žerjav. ČD Apače, ČD Dobrna, ČD Dramlje, ČD Gornji Grad, ČD Naklo, ČD Podčetrtek in ČD Prebold bodo Dan odprtih vrat pripravila v okviru že prej dogovorjenih občinskih in društvenih proslav. Dodatne informacije o datumu predstavitev lahko dobite pri predsednikih omenjenih ČD. Ob tej priložnosti naj se zahvalimo vsem ČD, ki v organizaciji Dneva odprtih vrat vidijo možnost za predstavitev svoje dejavnosti širši javnosti in okrepitev zaupanja slovenskih porabnikov v čebelje pridelke. Upamo, da bo Dan odprtih vrat postal tradicionalen, da bomo z leti organizacijsko močnejši in da bomo ohranili sloves dežele odličnih čebelarjev. Zahvala tudi občinam, ki so priskočile na pomoč pri obveščanju javnosti, predvsem pa vsem aktivnim članom ČD, ki bodo dejavno sodelovali na Dnevu odprtih vrat. Brez Vas in Vašega nesebičnega dela tako pomembnega dogodka gotovo ne bi mogli izpeljati. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ Vlado Auguštin*, Janez Gačnik**, vlado.augustin@czs.si, janez.gacnik@gmail.com V Sloveniji kmetje vsako leto posejejo približno 35.000 hektarjev njivskih površin s pšenico, 20.000 hektarjev z ječmenom ter 5000 hektarjev s tritika-lo, ovsom in ržjo. Skupaj je torej za setev strniščnih posevkov namenjenih približno 60.000 hektarjev njivskih površin. Poglavitna naloga posevkov, ki jih sejejo po spravilu najpomembnejših sezonskih posevkov, je, da v čim večji meri izrabijo preostanek vegetacije in življenjskega prostora. Zaradi tega mora biti njihov razvoj hiter, dobro pa morajo prenašati tudi neugodne rastne razmere. Sejanje ajde zaradi varovanja in regeneracije prsti upraviči vrednost setve že brez upoštevanja vrednosti pridelka. Od uvedbe ukrepa ozelenitve, ki je v okviru kmetijskih subvencij posebej plačan ukrep, se je občutno povečal obseg setve in s tem povezane ozelenitve njivskih površin. Ker je na področju kmetijsko-okoljskih plačil (KOP) od letos dodan še nov po-dukrep »Neprezimni posevki«, lahko utemeljeno pričakujemo, da se bo ozelenitev njivskih površin še povečala. Kmetovalci ugotavljajo, da z ustrezno izbranim dosevkom in ustrezno tehnologijo lahko veliko pridobijo. Za tla je namreč najbolje, da so čim dlje pokrita z zeleno odejo. Na ta način vetrna in vodna erozija ne povzročata izgube prsti, voda iz tal ne izhlapeva, ohranja se struktura tal, ustvarja pa se tudi ugodna mikroklima za talne mikro- in makroorganizme, ki so pomembni nosilci rodovitnosti v tleh. Po nekaterih podatkih naj bi jih bilo do globine ornice, tj. do globine 30 cm, približno 20 t/ha. Zaradi podnebnih sprememb je na območju RS zaznati vedno več vetrovnih dni, veter pa na še nezavarovanih tleh dodatno pospešujejo izhlapevanje ali evaporacijo vode iz tal. svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja čebelar in vodja oddelka za kmetijsko svetovanje KGZ Novo mesto Julija in prvo polovico avgusta lahko dosega vrednosti do 4 l vode/m2 na dan. Rastlinske korenine rahljajo tla ter izboljšujejo vodno-zračni režim. Eden od strniščnih posevkov, ki ga lahko uporabimo za poletno ozelenitev njivskih površin, je tudi ajda (Fagopyrum esculentum Moench). Ajda je vrsta, ki spada med nevtralne rastline in cveti neodvisno od trajanja dnevne osvetlitve. Je enoletnica iz družine dresenovk. Izvira iz Kitajske. Na zahod, v Rusijo in na Bližnji vzhod so jo na svojih pohodih prenesli Tatari, pozneje pa se je udomačila v Sredozemlju. Ajda botanično ne sodi med žita, njen plod, t. i. seme, pa ima podobno notranjost kot meljak žit, zato jo po načinu predelave zrn v kašo, zdrob, moko in kosmiče uvrščamo prav mednje. Pomen ajde v prehrani Evropejcev se je v minulih stoletjih vse bolj povečeval. Kruh, žgance in kašo so cenili vsi sloji, kmetom je zagotavljala preživetje, čebelarji pa so jo cenili - in tako je še dandanes - zaradi njene medovitosti. Zdravilnost ajde so cenili že ljudski zdra-vilci pred stoletji. K nam so ajdo prinesli v 15. stoletju, v drugi polovici 20. stoletja pa je začela izginjati z naših njiv Najboljše pridelovalne rezultate z njo dosežemo, če jo sejemo po izkopu zgodnjega krompirja, žetvi oljne ogrščice ali ozimnega ječmena. Zacveti v tretji dekadi avgusta torej v obdobju, ko se poletne temperature nižajo, ko je znova več padavin in ko se zjutraj pojavijo prve jutranje meglice, ki pozitivno vplivajo na visoko relativno zračno vlago. Več kot 80-odstotna relativna zračna vlaga pri ajdi občutno pospeši izločanje medičine. Spada med tako imenovane ugodilke v kolobarju, to pomeni, da razple- veljuje njivske površine, preprečuje izpiranje hranilnih snovi v podtalnico ter deluje na godnost tal. Čeprav je sestava beljakovin v ajdovem zrnu ena izmed najbolj harmoničnih v vsem rastlinskem svetu, ta rastlina spada med tiste poljščine, ki jih pri nas ne sejemo na velikih površinah, saj je z njo zasejanih samo približno 1000 ha njiv. V preteklosti pa ni bilo tako, saj so v prvih letih po drugi svetovni vojni kar desetino vseh njiv posejali z ajdo, v začetku 20. stoletja pa celo četrtino vseh njiv. Ajda je kot rastlina simbol skromnosti, saj ne uspeva na gnojenih oziroma intenzivno obdelanih tleh. Najbolje uspeva na nekoliko kislih, peščeno-ilovnatih tleh. Sejemo jo v drugi polovici julija, zadnja leta vedno več tudi maja. Vendar so bili nad spomladanskimi setvami marsikje razočarani tako kmetje kot čebelarji, saj ajda zaradi visokih poletnih temperatur in nizke relativne zračne vlažnosti ni medila niti ni dobro obrodila. Ob setvi naj bi bilo vreme suho, od vznika do cvetenja ji prija vlažno vreme, ob cve- Na našem tržišču najdemo kar nekaj sort ajde: tenju pa sončno in brezvetrno z dovolj zračne vlage, da lahko čebele oprašijo cvetove. Tedaj je koristen dež, ki pada ponoči. Za kolobar ajda ni občutljiva. Kot predposevek dobro prenaša večino poljščin, ki jih pridelujemo pri nas. Ajde pa ni priporočljivo sejati na zapleveljeno njivo, saj jo pleveli ovirajo pri rasti, preprečujejo normalno zorenje in zelo otežujejo žetev. Prav tako je neposredno ne gnojimo s hlevskim gnojem, ker se po njem rada poleže. Za setev uporabimo iste sejal-nice kot za žita. Na hektar posejemo 80 kg semena, ki ga sejemo v vrstah na medvrstični razdalji 12 cm. Primerna gostota strniščne setve je približno 400 kalivih semen/m^. Vegetacijska doba ajde je zelo kratka; po navadi traja le 80 do 90 dni, zacveti avgusta in cveti tja do oktobra. Ker je ajda občutljiva na mraz, sušo, dež in veter, le redkokje daje stalne in zadovoljive pridelke. Ajda zacveti že 20-25 dni po kalitvi in cveti skoraj do žetve, torej polne tri tedne. Njeni cvetovi izločajo Sorta Vzdrževalec bamby Agrosaat, Devova 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01/514 00 70, e-pošta: semena@agrosaat.si čebelica Center za razvoj kmetijstva in podeželja Jable, Grajska c. 1, 1234 Mengeš, tel.: 01/560 74 00, e-pošta: marjetka.jene@guest.arnes.si črna gorenjska Gregor Slibar, Cesta na Hudo 23, 4290 Tržič, tel.: 04/595 71 41, 031 512 199, e-pošta: kmetija. slibar@volja.net darja Semenarna Ljubljana, d. d., Dolenjska c. 242, 1000 Ljubljana, tel.: 01/475 9 2 00, e-pošta: info@ semenarna.si siva Semenarna Ljubljana, d. d., Dolenjska c. 242, 1000 Ljubljana, tel.: 01/475 9 2 00, e-pošta: info@ semenarna.si Kako smo v CD Kokarje sejali ajdo? V načrtu ČD Kokarje za leto 2011 smo predvideli setev ajde na različnih delih celotnega območja našega društva, tako da bi bila ta na dosegu čebel skoraj iz vseh čebelnjakov naših članov. Našo akcijo je podprla tudi Občina Nazarje in iz razpisa za razvoj kmetijstva poravnala strošek nakupa 300 kg semena ajde. Z zainteresiranimi kmeti smo nato spomladi sklenili sporazum o setvi ajde. Vsak izmed petih kmetov, ki so se zanimali za to, je posejal 60 kg ajde. V sporazumu smo se dogovorili, da bodo za vsakih 30 kg posejanega semena jeseni »vrnili« v semenski fond 50 kg semena. V njem smo predvideli tudi odstopanja, če bi bila letina slaba (in prav to se je tudi zgodilo), tako da smo od vsakega kmeta prejeli po 40 kg vrnjenega semena, ki bo znova zasejano letos. S tem smo vendarle neko- liko povečali semenski fond. Če bodo kmetje s pridelkom zadovoljni (problem je ekonomika, ker je kombajn drag, precej pa je tudi dela s sušenjem), bodo v kolobarju posejali ajdo tudi letos, presežke pa bomo razdelili še drugim zainteresiranim. Pogoj je seveda, da je ajda zasejana čim prej, tako da lahko dozori (če jo sejemo na njive po izkopanem krompirju, je prepozno). Upamo, da nam bo semenski fond v nekaj letih uspelo toliko razširiti, da za ta namen ne bomo več potrebovali podpore občine. Že zdaj pa so čebele na ajdi pridno nabirale cvetni prah in verjamem, da tudi medičino. Moje čebele že niso bile lačne. Imele so namreč še dodatno ponudbo poznopoletne paše, saj je kmet v bližini posejal celo njivo sončnic. Ko so cvetele, je bilo prav na vsakem cvetu tudi po deset čebel. Spodbujanje sejanja te kulture je za čebelarstvo še kako pomembno. Franc Podrižnik, predsednik ČD Kokarje nektar samo zjutraj; proti poldnevu paša pojenjuje oziroma popolnoma preneha, spet pa začne mediti proti večeru in prihodnje jutro. Zaradi tega čebel popoldne kljub močnemu vonju neštetih cvetov ne najdemo na ajdi. Medenje ajde pospešuje zračna vlaga. Še posebej medeni so soparni dnevi in dnevi z jutranjo meglico, ob katerih je nebo rahlo oblačno, a samo toliko, da sonce še preseva skozi oblake. Ker ajda cveti v obdobju, ko v naravi ni obilnih virov medičine in cvetnega prahu, je še posebej dragocena. Avgusta in septembra spodbuja matice k zaleganju, hkrati pa si čebele na ajdi lahko naberejo del zimske zaloge. Močne družine in obilna oskrba s cvetnim prahom so sicer najboljša popotnica za pre-zimovanje in spomladanski razvoj. Tako pripravljene družine se lahko lepo razvijejo tudi ob pomanjkanju zgodnje spomladanske paše ali brez dražilnega krmljenja. Prav tako paša na ajdi odvrača čebele od nabiranja cvetnega prahu na koruzi, ki je zaradi suše in osiromašenja narave na območjih z intenzivnim kmetijstvom poglavitni vir proteinske hrane. Cvetni prah koruze, obdelane s sistemskimi insekticidi, pa je za čebele dokazano nevaren, ker ima negativne suble-talne vplive na čebeljo družino. Poleg tega, da je ajda na slovenskih njivah še vedno premalo pogost posevek, žalosti tudi to, da v zadnjih desetletjih slabo ali skoraj nič ne medi. Vzrokov za to je lahko več: od tega, da se je seme izrodilo in da v intenzivnem kmetijstvu uporabljamo preveč mineralnih gnojil, do spremenjenih podnebnih razmer z vročimi in sušnimi poletji. V zadnjih letih so si strokovnjaki na Biotehniški fakulteti precej prizadevali za povrnitev ugleda slovenske ajde in večjo veljavo te rastline. S selekcijo rastlin ajde so skušali vzgojiti novo slovensko sorto te rastline. Kljub temu da je ajda v minulem obdobju skoraj izginila z naših polj in miz, ima v slovenskem prostoru še vedno velik ugled. Sejanje ajde je lahko za kmete tudi tržno zanimivo, saj odkupovalci v Sloveniji odkupijo vso, ki je na slovenskem tržišču, največji del pa morajo uvoziti. Uporaba izdelkov iz ajde se povečuje, saj se ljudje vse bolj zatekajo k zdravemu načinu življenja. Ob spoznanju o njeni prehranski vrednosti in usmeritvi v trajnostno kmetijstvo lahko ajda postane stičišče preteklosti in sedanjosti. Pri tem je treba opozoriti na raziskave slovenskih znanstvenikov, na podlagi katerih so ugotovili, da so živila iz ajde koristna v prehrani diabetikov ter da preprečujejo raka na debelem črevesu in druge civilizacijske bolezni. Da bi ajda še naprej cvetela na slovenskih poljih, jo moramo obuditi v življenje, jo ceniti in tudi uporabljati. Ajda ima tako vse možnosti, da ostane prepoznavni in zaščitni znak slovenske kulinarike, ajdov med pa slovenskega čebelarstva. J dFuSSma v p lUS kFDgD Maja Smodiš Škerl*, maja.smodisskerl@kis.si Zgolj »jemati in nič prispevati« nikoli ne obrodi ničesar dobrega. To velja tudi za čebelarstvo. Čebelar mora vse leto skrbeti za stalno zalogo primerne hrane v čebelji družini, saj je morebitno pomanjkanje hrane eden izmed najpomembnejših vzrokov propada družin. Nujno se je zavedati, kako izjemno pomembna za čebele, predvsem pa za zalego, je stalna razpoložljivost in dostopnost hranilnih snovi. Najprej se moramo kot čebelarji/čebelarke vprašati, kaj sploh želimo od svojih čebeljih družin. Načrtujemo povečanje števila družin? Bomo vzrejali matice, ali morda želimo le obdržati populacijo čebel v posamezni družini? Lahko čebelarimo z najboljšim vzrejnim materialom, vzornimi sati, vzdržujemo družine brez zajedavcev, pa vendar ^ Vsak poseg je tako rekoč Sizifovo delo, če pravočasno ne poskr- * Dr., Kmetijski inštitut Slovenije bimo, da bo imela družina primerno zalogo hrane. V panju naj bo dovolj medu, ki bo zadostil energetskim potrebam čebel po ogljikovih hidratih in stalen dostop do raznovrstnega cvetnega prahu s potrebnimi beljakovinami, vitamini, maščobami in rudninskimi snovmi. Čebelja družina nujno potrebuje stalen dostop do medičine in cvetnega prahu, saj bo v nasprotnem primeru ves naš trud zaman. Pašne čebele prinašajo v panj medičino, to pa potem prevzamejo hišne čebele in jo skladiščijo v satne celice. V celicah medičina dozori v med, ki je obstojen daljše časovno obdobje. Med je poglavitni vir ogljikovih hidratov, brez katerih bi družina v nekaj dneh propadla. Medičina spodbujevalno vpliva na družino, saj povečuje zanimanje čebel za cvetni prah in vpliva na povečano vzrejo zalege v gnezdu. Posledice pomanjkanja medičine in skladiščenega medu v družini so lahko različne. Zaradi pomanjkanja medičine bo družina agresivnejša in bolj zaščitniška. Opazimo lahko zmanjšano število pašnih čebel, ki prinašajo cvetni prah. V gnezdu se zmanjša čistilna sposobnost, to pa pogosto radi podcenjujemo. Dotok medičine ali dodajanje sladkornega sirupa bo v družini spodbudilo čistilno ali higiensko vedenje in prispevalo k zmanjšanemu pojavljanju bolezni zalege. Pomanjkanje medičine zmanjšuje čistilno sposobnost družine in povečuje pojav bolezni, predvsem bolezni čebelje zalege. Še en pomemben znak pomanjkanja medičine je zmanjševanje obsega zalege. Z dodajanjem sladkornega sirupa pomagamo družini ohranjati zadostno populacijo čebel. S tem ukrepom pripomoremo k vzreji novih mladih čebel, ki bodo uspešno nadomestile stare, izčrpane zaradi intenzivne paše. V poletnem času po zadnji glavni paši je oskrba čebeljih družin s cvetnim prahom pogosto okrnjena. Pašne čebele iščejo cvetove, na katerih naj bi nabrale vsaj nekaj cvetnega prahu, ki je pogosto lahko slabe prehranske kakovosti. Družina beljakovinsko hrano po navadi porablja sproti oziroma jo porabi v enem do dveh mesecih. V kratkotrajnem obdobju (od tri do šest tednov) pomanjkanja vnosa cvetnega prahu ga čebele jemljejo iz skladiščenih rezerv v satju. Ko tudi teh zalog zmanjka, začnejo črpati svoje telesne beljakovinske rezerve, ki so pri mladih Čebele se zaradi pašne aktivnosti hitro izčrpajo. Primerna prehrana v obdobju razvoja pripomore k temu, da pašne čebele ostanejo čim dlje aktivne in vnete nabiralke medičine in/ali cvetnega prahu. čebelah dojiljah shranjene v krmilnih žlezah v glavi in maščobnem telesu v zadku. Ob teh skrajnih ukrepih družina hitro izgublja število čebel in lahko od lakote odmre, če ji ne pomagamo tako, da pravočasno dodamo zaloge cvetnega prahu v satju, shranjenega prav za ta namen. Populacija čebel v čebeljih družinah je odvisna od količine in kakovosti cvetnega prahu. Pri omejeni količini beljakovinske hrane bodo čebele oskrbovale manjšo površino zalege. Cvetnega prahu slabše kakovosti, ki je takrat na voljo v gnezdu, bodo čebele porabile precej več. Na ta način skušajo nadomestiti potrebne hranilne snovi, ki jih potrebuje zahtevna in lačna čebelja zalega. Ob pomanjkanju beljakovinskega vira in sočasni slabi kakovosti cvetnega prahu, ki je na voljo, bodo posledice še hujše. Matica bo omejila zaleganje, dojilje bodo oskrbovale manj zalege, izlegale se bodo delavke s krajšo življenjsko dobo in slabšim imunskim sistemom. Pomanjkanju se izognemo tako, da v neposredni okolici čebelnjaka posadimo različne medovite rastline, ki bodo čebelam ponujale visoko kakovostno beljakovinsko hrano. Na ta način bomo poskrbeli za neovirano vzrejo zalege in zagotovili daljšo življenjsko dobo odraslih čebel, ki nas bodo razveseljevale z obilnim pridelkom medu. Vsak čebelar naj stremi k vzreji družin, ki bodo pred glavno pašo vzredile zadostno število pašnih čebel z daljšo življenjsko dobo. Čebele nabirajo medičino in pelod v bližnji ali daljni okolici čebelnjaka. Vendar so tudi pri tem omejitve v razpoložljivosti hrane, odvisne od števila čebeljih družin v čebelnjaku in tudi v bližnjem okolišu. Večje ko je število družin na isti lokaciji, manjše so možnosti za zadostno oskrbo s pelodom (npr. čebelnjak s približno 100 panji). V brezpašnem obdobju in v obdobju suše moramo poskrbeti, da imajo družine dovolj nadomestne hrane, seveda pa ne smemo pozabiti niti na higieno napajalnika z vodo. Takoj po odvzemu medenih satov iz medišča družine oskrbimo s sladkorjem, najpogosteje v obliki sirupa. Zalega mora ostati preskrbljena s hrano, zato iz plodišča ne jemljemo medenih satov. J GLUKOZNO-FRUKTOZNI SIRUP NAJBOLJŠA KRMA ZA ČEBELE - primeren je za krmljenje v vseh panjskih sistemih, - sirupa prej ni treba pripravljati, - visok delež suhih snovi, - stabilen in dolgo obstojen. ^ J Dobavitelj: SONLEN, d. o."0" Razborca 4, 2382 Mislinja GSM: 041/640 863 Tel.: 02/885 62 30 Faks: 02/885 76 87 lE-pošta: sonlen@siol.net | www.sirup-med.si KrmljenD© druSarn p® zadnjem u Aleš Gregore*, ales.gregorc@kis.si za za ®g® Uvod V okviru »Ciljnega raziskovalnega projekta« s področja čebelarstva smo za leta 2010, 2011 in 2012 med čebelarji izvedli dve anketi ter s tem pridobili sliko ravnanja posameznega čebelarja. Poleg tega smo ugotovitve s terena obravnavali tudi s stališča ukrepov, potrebnih za preživetje čebeljih družin, ter s stališča zagotavljanja takega stanja čebeljih družin, ki bo omogočalo ekonomsko čebelarjenje. Na preživetje in razvoj čebeljih družin poleg skrbi za ustrezno zdravstveno stanje pomembno vpliva tudi način njihovega krmljenja. Leta 2010, ko je v anketi sodelovalo 792 čebelarjev z območja vse Slovenije, je 95 % čebelarjev krmilo čebele izključno s konzum-nim belim sladkorjem, 2 % jih je krmilo s fruktoznim sirupom, 1 % pa z drugimi oblikami sladkorja ali nadomestkov. Kombinacijo več vrst sladkorjev je družinam pokladalo 2 % vprašanih čebelarjev. Slovenski čebelarji za zimsko krmljenje družin po večini uporabljajo saharozo, to pa vsebuje zlasti konzum-ni beli sladkor. Velika večina čebelarjev za krmljenje družin torej uporablja konzumni sladkor, in to tako za spodbujevalno krmljenje v brezpašnem poletnem obdobju kot tudi za zimsko zalogo. Seveda je pri teh opravilih poleg kvalitete hrane lahko tako za razvoj družin v brezpašnem obdobju kot tudi za zagotovitev kakovostne zimske zaloge odločilna dinamika dodajanja hrane. Krmljenje družin V poletnem brezpašnem obdobju, ki se začne takoj po zadnji paši, moramo ustrezno poskrbeti za družine, saj je to zanje največkrat odločilno. Opustitev skrbi za družine v tem obdobju namreč občutno vpliva na njihov poletni razvoj in na zmožnost njihovega preživetja dolgotrajnega zimskega obdobja. Čebelarji se odločajo za različno dinamiko pok-ladanja zimske zaloge hrane. Anketa je pokazala, da je 44 % čebelarjev družine krmilo le v enem mesecu. V teh čebelarstvih je krmljenje za zimo časovno omejeno. Iz grafa 1 je razvidna zelo velika skupina čebelarjev, ki krmljenje izvedejo v mesecu dni. Razvidno je tudi, v katerih mesecih ta skupina čebelarjev najpogosteje začne in tudi konča krmljenje za zimsko zalogo. Največ čebelarjev je * prof. dr., Kmetijski inštitut Slovenije 50,00 40,00 iS 30,00 J^ _ \ \ L Prašilček 5s I ) ' .DDV i/; PRAŠILČKE (5s, 7s, 9s, 10s, 12s); AŽ-PANJE (9s, 10s, 11s, 12s) TRIETAŽNE AŽ (9s, 10s, 12s); KIRERJEVE PANJE (srednje, velike) LR-PANJE ^ vil Po želji izdelamo tudi druge vrste panjev. Panji so iz masivnega smrekovega lesa, rogljičeni (cinkani). Blago vam lahko pošljemo po hitri pošti. , DAMJAN MW""' Dragonja vas 40a, 2326 Cirkovce tel.: 040 217 542 medekmali@hotmail.com IZ ZNANOSTI IN PRAKSE N®WD©© Dg J ZDA Že vse od leta 2006 so po vsem svetu znane velike izgube čebeljih družin, katerih vzrol^^i še vedno niso povsem pojasnjeni. Najnovejša raziskava Harvard-ske šole za javno zdravstvo dokazuje povezavo med delovanjem imidakloprida in izginjanjem čebeljih družin (CCD, Colony collapse disorder). Raziskavo je vodil prof. dr. Alex Lu z Oddelka za zdravstveno varstvo okolja. V poskusih so uporabili nizke koncentracije imidakloprida, nižje, kot jih po navadi najdemo v okolju. Imidakloprid je kot neonikotinoidni insekti-cid v uporabi že od leta 1990. Čebele pridejo v stik s pesticidi pri nabiranju medičine na rastlinah in ob krmljenju s komercialnim koruznim sirupom z visokim deležem fruktoze, ki ga uporabljajo predvsem čebelarji v ZDA. V koruznem sirupu so našli ostanke imidakloprida, saj je s tem insekticidom obdelana večina semena koruze, pridelane v ZDA. Poleti 2010 so v zvezni državi Massachusetts izvajali poskuse s čebeljimi družinami na polju. Želeli so ugotoviti, kako bi lahko imidakloprid povzročil pojav izginjanja čebeljih družin. Poskus je trajal 23 tednov. Na štirih različnih poljih so postavili štiri poskusne čebelje družine, ki so jim dodajali različne koncentracije imi-dakloprida, in eno kontrolno družino, ki ni dobivala te snovi. Po 12 tednih so poskusne družine še živele, že po 23 tednih pa je odmrlo kar 94 odstotkov teh družin. Najprej so odmrle družine, ki so prejele najvišje odmerke imidakloprida. Po pregledu teh družin so ugotovili, da je v panjih ostalo nekaj mladih čebel z matico in zalogami hrane, v okolici čebelnjaka pa nekaj mrtvic. Kadar družina odmre zaradi bolezni, lahko v panju in okoli njega najdemo precej več mrtvic. Zanimivo je, da so družine prejele precej nižje odmerke imidakloprida, kot ga po navadi uporabljajo za zaščito kmetijskih rastlin na polju ali na območjih, na katerih je čebelja paša. Dr. Maja Smodiš Škerl Vir: Harvard School of Public Health. »Use of common pesticide, imidacloprid, linked to bee colony collapse«, ScienceDaily, 5. april 2012. Francija 11 »Biti ali ne biti gensko onesnažen? To je vprašanje ...«. S temi besedami začenja svoj uvodnil^^ predsednil^^ Zveze francoskih čebelarjev Oliver Belval v marčevski številki čebelarske revije Abeilles et fleurs. Kar pet člankov v tej številki obravnava problematiko gensko spremenjenih rastlin, dva obravnavata pesti- Cvet bombaža Gossypium hirsutum cide, v enem pa avtor navaja metode za uničevanje gnezd azijskih sršenov, ki postajajo v francoskem čebelarstvu vedno bolj nadležni. Zanimiv je članek Jeana Sabencha, predstavnika Zveze francoskih čebelarjev (UNAF), ki se je 23. februarja letos v andaluzijskem mestu Sevilla skupaj z nekaterimi kolegi iz solidarnosti udeležil veličastnega protesta španskih čebelarjev in kmetov (bilo jih je več kot dva tisoč, od tega tisoč čebelarjev) proti uvajanju gensko spremenjene koruze Monsanto 810. In ne samo omenjena koruza, velik problem je tudi gensko spremenjeni bombaž, odporen na herbicid Roundup, ki ga želi mednarodni koncern Bayer na vsak način izvoziti v Španijo, čeprav pleveli tam ne ogrožajo te kulture. In zakaj je bil omenjeni protest organiziran prav v Andaluziji? Zato, ker je tam kar 900.000 ha zemljišč namenjenih ekološkemu kmetovanju, na 55.000 ha integrirano pridelujejo bombaž, na preostalih površinah pa so kar za 90 % zmanjšali količino uporabljenih pesticidov. Zato so vsi tamkajšnji kmetijski pridelki označeni z oznako visoke kakovosti. Pojasniti moram, da čebele na bombažu nabirajo cvetni prah in nektar. Če bo Ba-yerju gensko spremenjeni bombaž uspelo vsiliti andaluzijskemu kmetijstvu, Nemčija ne bo kupovala njihovega medu, ker bo gensko onesnažen. Da se bo to res zgodilo, potrjujejo novice, da so Nemci že zavrnili nekaj pošiljk španskega medu, v katerem so našli cvetni prah koruze Monsanto 810. Ali bomo imeli tudi slovenski čebelarji čez nekaj let podobne težave, kakršne imajo zdaj naši francoski in španski kolegi? To je vprašanje ^ Franc Šivic Vir: Sabench, J.: Rassemblement d'apiculteurs - agricul-teurs anti- OGM a Seville, Abeilles et Fleurs, marec 2012, str. 7. Qapflewa ©ppawoQa v u Brane Borštnik - Velike Lašče, brane.borstnik@gmail.com Za čebelarje je junij mesec pričakovanj, saj je to čas intenzivnih paš po vsej Sloveniji, čas veselja in zadovoljstva ob čebelarjevem najljubšem opravilu -točenju. Ob pravilnem čebelarjenju so gospodarske družine na vrhuncu svoje moči, pripravljene na me-denje. Naša skrb je, da čebelam priskrbimo ustrezno pašo in trud bo poplačan. Naše najpomembnejše naloge so: • pravočasno povečanje prostora v panju, • skrb za graditev novega satja, • redno izvajanje apitehničnih ukrepov za zatiranje varoj, • priprava rezervnih družin, • vzreja matic za domačo rabo, • zbiranje cvetnega prahu, • priprava za točenje in točenje medu. Kdaj je čas za točenje? Ko refraktometer pokaže, da je v medu manj vode kot določa pravilnik o medu, je le ta zrel za točenje. V praksi to pomeni, da so mediščni sati pokriti vsaj do ene tretjine. Med iztočimo po končanem meden-ju posamezne rastlinske vrste in tako poskrbimo za sortni med. Posebej moramo biti pozorni na morebitno strjevanje medu v satju. Čebele takega medu po navadi niti ne pokrivajo. Če opazimo, da se med v satju strjuje, se takoj lotimo točenja. Prav je, da o strjevanju medu v satju obvestimo tudi okoliške čebelarje. Ob odločitvi o točenju je zelo pomembno, da je v panju tudi prazen prostor, saj mora biti v njem vedno dovolj prostora za odlaganje medičine. Pri nakladnih panjih si pomagamo z dodatno naklado, ki jo namestimo tik nad matično rešetko, pri AŽ-panjih pa moramo točiti ali vsaj odvzeti polne sate in jih nadomestiti s praznimi. Ko refraktometer pokaže, da je v medu manj vlage kot ga določa pravilnik o medu, je med zrel za točenje. Moje izkušnje z upoštevanjem primernih dni za točenje medu oziroma za delo s čebelami za spodbujanje boljše graditve satja ali za nabiranje nektarja so zelo pozitivne. V dnevih, ki so v koledarju označeni z elementom vode, impulzi pa z listom, je bolje čebele pustiti pri miru, saj so po navadi napadalne. Za točenje medu se moramo dobro pripraviti. Najprej moramo poskrbeti, da smo ob točenju zdravi, v nasprotnem pa za to opravilo poprosimo Priprava prostora za točenje medu. družinske člane ali prijatelje. Idealno je, če imamo za točenje medu poseben prostor, v katerem so stene in tla obloženi s ploščicami ali drugo pralno oblogo in v katerem je tekoča voda. Okno je najbolje zavarovati z mrežico, tako da čebele in drugi insekti ne morejo v prostor. Sam prostor in vse orodje, ki ga potrebujemo za točenje, to je točilo, cedila, posodo za odpiranje satja, vilice, nož, posodo za med, sod za med, moramo pred začetkom točenja temeljito pomiti. Satje odpiramo z vilicami ali ga porežemo z dolgim, ostrim, najbolje nazobčanim nožem. Pri vstavljanju satja v točilo pazimo, da damo enako težke sate na nasprotno stran, saj se tako izognemo nepotrebnemu tresenju točila. Hitrost vrtenja prilagodimo starosti satja in vrsti medu. Posebej pozorni morami biti na deviško satje, saj to zahteva res počasno vrtenje in pazljivo obračanje satov. Manin med potrebuje več časa in tudi nekoliko več obratov. Med takoj po točenju precedimo skozi dvojno cedilo in s tem odstranimo vse večje voščene delce. Nato ga pretočimo v sod ali večjo ustrezno posodo, tako da se po nekaj dneh vsi manjši delci naberejo na vrhu posode. Te delce posnamemo in med uskladiščimo v posode iz nerjaveče pločevine, v kozarce ali plastične posode, ki imajo certifikat za uporabo v prehrani. Hranimo ga v temnem in hladnem prostoru. Vsaki seriji točenja določimo lot in štiri 250-gramske kozarčke shranimo kot vzorec ter jih hranimo toliko časa, kolikor je rok trajanja medu in še pol leta zraven. Kako naredimo rezervno družino? Junija je čebelja paša navadno na vrhuncu, matica intenzivno zalega, če le ima dovolj prostora 12. dnevu starosti presadili v prašilčke ali narejence brez matice. Tako si lahko na preprost način vzredimo mlade matice. Ko bodo te matice začele zalega-ti in bo pokrita zalega res enakomerna in prava, jih lahko uporabimo za menjavo starih matic v gospodarskih panjih. Cvetni prah Po mojem mnenju čebelarji vse premalo uporabljamo cvetni prah kot odličen čebelji pridelek, ki lahko pripomore k boljši ekonomiki čebelarstva. Ob Vse preredko je opaziti, da bi bila pročelja panjev opremljena s smukalniki. Takole pa je videti čebelnjak čebelarja Tomaža Marolta na Mali Slevici. za to. Iz vsakega panja odvzamemo po en do dva sata pokrite zalege in z njimi napolnimo 5- ali še bolje 7-satni panj. Napolnimo ga s čebelami iz različnih panjev. S tem preprečimo vlečenje matičnikov, poleg tega pa bo veliko bolj zanesljiv tudi sprejem nove matice, ki naj bo v dodajalni matičnici. Če nareja-mo 5-satne družine, zadostujeta že dva sata pokrite zalege, za 7-satne zadostujejo trije do štirje sati, preostanek pa zapolnimo s satnicami. Ne smemo pozabiti na sat s cvetnim prahom in medom oziroma pogačo ter na vodo. Predlagam, da narejencev ne odnesete na rezervno lokacijo, tako da se bodo pašne čebele lahko vrnile v stari panj, v katerem bodo pridno nadaljevale nabiranje nektarja in cvetnega prahu. Tudi uspešnost sprejema nove matice se z vrnitvijo pašnih čebel poveča. Iz narejenca pa bodo že po nekaj dneh izletavale mlade čebele. Narejencev ni nikoli preveč, junij pa je idealen čas za to opravilo. Vzreja matic za domačo uporabo Postopkov je več, tu naj omenim enega izmed preprostejših. Družino, v kateri je dovolj mladih čebel izberemo za rednika, ji odvzamemo matico in jo uporabimo pri narejencu. Počakamo teden dni, da v panju ni več odkrite zalege, nato podremo vse zasilne matičnike. Dobro pregledamo vse sate, da ni kje skrit še kakšen matičnik. V panj, ki smo ga izbrali kot tistega z nadpovprečnimi rezultati, vstavimo prazen sat, počakamo dva dni, da ga matica zaleže, nato sat z zaleženimi enodnevnimi jajčeci premestimo v izbranega rednika. Čebele bodo potegnile dovolj matičnikov, da bomo lahko odbrali najlepše, ter jih v Odvzem cvetnega prahu v nakladnem panju z visoko podnico pogovorih o tej temi se čebelarji po navadi izgovarjajo, da ga v panju ne bo dovolj, da je to prezahtevna naloga, da ga je treba čistiti, sušiti, da se jim smilijo čebelice, ker se morajo plaziti skozi smukalnike, itd., vse to pa zato, ker ne poznamo dovolj prehranskih in zdravilnih vplivov tega prečudovitega pridelka naših čebel. Sam ga smukam že petindvajset let, in to vse od takrat, ko sem imel hude zdravstvene težave, kopico zdravniških izvidov brez prave diagnoze in ustreznih zdravil. Cvetni prah pobiram vsak dan, ga po potrebi očistim in dam v zamrzovalno skrinjo. Ob uporabi smukalnikov, ki sem jih opisal v letošnji 3. številki Slovenskega čebelarja, čiščenje skoraj ni potrebno. Za vsakodnevno uporabo imam 500-gramski kozarček cvetnega prahu v hladilniku. Pol ure pred zajtrkom ali dve do tri ure po njem zaužijem eno dobro žlico čistega cvetnega prahu, ga v ustih dobro prežvečim in nato po-plaknem z mlačno tekočino. Veliko navodil o cvetnem prahu najdete v brošuri »Cvetni prah«, ki jo je izdala ČZS, le začeti ga je treba smukati ali izkopavati ter ga preventivno redno uživati. Verjemite mi, da bo ves vloženi trud dobro poplačan z vašim zdravjem in dobrim počutjem. J Vzreja matic BUKOVŠEK - Vzrejališče z najdaljšo tradicyo v Slovenci - od IctU 1934 Ponujamo vam označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. Matice lahko dobite od konca maja do pozne jeseni po pošti ali osebno na naslovu: Golo Brdo 19,1215 Medvode, tel.: 01/36124 28 maFska n nr^F za Uni —o Anita Vraničar Novak*, Anita.VranicarNovak@vf.uni-lj.si Kot kaže, bo po vseh napovedih letošnja bera medu zaradi do zdaj hladnega in deževnega vremena slaba. Zato mora čebelar sam poskrbeti, da čebelje družine kljub juniju, mesecu najobilnejše paše, ne bodo lačne. Ob morebitni lakoti namreč čebele tudi umirajo na bradah in pred čebelnjakom. Letos se je že zgodilo, da je čebelar posumil v zastrupitev čebel, v resnici pa so te umirale zaradi lakote. Držite se pravila, da mora biti v panju najmanj 7 kg kakovostne hrane, predvsem v plodišču! Poskrbeti je treba, da imajo čebele ves čas na voljo svežo neoporečno vodo, ki je največ 10 m oddaljena od čebelnjaka. Meteorna voda, zbrana s strehe čebelnjaka, je zdravstveno oporečna. Spomladi, ko čebele letijo na čistilne izlete, jih veliko poseda tudi po strehah, kjer se iztrebljajo. V teh iztrebkih je vedno veliko število spor povzročitelja nosemavosti, te pa so zelo odporne, saj v naravi preživijo tudi leto dni. Dež te spore spira v zbiralnik vode in tako se čebele nenehno okužujejo. Nič ne pomaga redno čiščenje in razkuževanje napajalnika! Ko so čebelarji, katerih čebele so bile hudo okužene z nosemo, uredili primerne napajalnike in čebelam zagotovili svežo neoporečno vodo, se je zmanjšala tudi okužba. Za prevoz čebel na pašo mora čebelar obvezno pridobiti potrdilo Promet s čebelami. Letos je v veljavi nov obrazec. Čebelar mora vanj vpisati tudi podatke o tem, kam namerava prepeljati svoje čebele. Pri tem se pojavljajo zapleti, saj bodisi nima na voljo SI (identifikacijske številke) stojišča čebelnjaka bodisi so nepravilni podatki o katastrski občini in številki parcele. Za vse te podatke se pozanimajte najmanj dva tedna pred prevozom čebel na pašo. Preverite tudi pašni okoliš, na katerega nameravate peljati čebele, saj se utegne zgoditi, da je za območje razglašena zapora zaradi hude gnilobe čebelje zalege. Ta mesec je nujno nadaljevati tudi izvajanje apitehničnih ukrepov, s katerimi ohranjamo število varoj pod dopustno mejo napadenosti (naravni odpad varoj - do tri varoje na dan oziroma ena varoja na 25 trotovskih celic). Če je število varoj večje, o tem obvestite veterinarja VF, NVI na vašem območju. Veliko težav povzroča tudi pobiranje rojev neznanega izvora. Ni malo čebelarjev, ki so s takimi roji v svoj čebelnjak zanesli tudi bolezen (hudo gnilobo čebelje zalege). Roj je treba omesti v lesen zabojček z zračno mrežo in ga za 72 ur postaviti v hladno klet. Naselimo ga v dobro očiščen in razkužen panj. Junija bo VF, NVI čebelarjem izdajal tudi sredstva za sonaravno zatiranje varoj. Ob izdaji teh sredstev morate pristojnemu veterinarju predložiti Dnevnik veterinarskih posegov. Vanj dopišite obvezne podatke: • število gospodarskih in rezervnih družin, • število etaž zalege, • število spomladanskega in poletnega naravnega odpada varoj. J * dr. vet. med., VF NVI, enota Novo mesto t, Slovenski čebehr 6/2012 Letnik CXIV Prošnja! Kot že več let zapored bomo tudi letos v Sloveniji izvajali enoten operativni program zatiranja varoj, ki ga je pripravil VF NVI v sodelovanju z Veterinarsko upravo RS, ki je po zakonu pristojna in odgovorna za zdravstveno varstvo čebel. Program poudarja predvsem, da je za uspeh zatiranja ključno sodelovanja med čebelarji in pristojnim veterinarjem VF NVI. Zelo jasno je zapisano, da mora čebelar dosledno upoštevati navodila, ki mu jih ob izročitvi sredstev za zatiranje varoj posreduje veterinar. V navodilih tudi piše: »V primeru suma nezaželenih učinkov zdravljenja (sum na slab učinek zdravila, slabo zaleganje matic, odmiranje čebel ^) naj imetnik o tem obvesti veterinarja VF NVI že med samim potekom zatiranja varoj.« Povzetek operativnega programa zatiranja varoj za leto 2012, ki so ga pripravili sodelavci NVI, je objavljen v tej številki SČ. Spoštovani čebelarke in čebelarji, v svojem imenu in v imenu vodstva ČZS Vas prosim, da sledite tem navodilom in o morebitnih neželenih učinkih zdravljenja nujno takoj obvestite VF NVI. Že vnaprej se Vam zahvaljujem! Po sklepu UO ČZS smo od VF NVI zahtevali natančna tehnološka navodila za uporabo sredstev za zatiranje varoj in sicer navodila za uporabo VSEH sredstev, ki so registrirana in dovoljena v Sloveniji, v VSEH panjskih sistemih, ki se uporabljajo v Sloveniji. V odgovoru nam je VF NVI odpisal, da bodo navodila za uporabo različnih sredstev, v različnih panjskih sistemih, čebelarji prejeli ob izdaji zdravila. Poleg tega smo VF NVI prosili tudi za seznam sredstev, ki so registrirana in dovoljena za zatiranje varoj v Sloveniji. Odgovora s strani VF NVI do zaključka redakcije nismo prejeli. Boštjan Noč, predsednik ČZS „g^W - 207 vrna program o 2012 ramja varoj Metka Pislak Ocepek, Alenka Jurič, Ivo Planine, Mira Jenko Rogelj* Letos bomo varoje že peto leto zapored zatirali po Operativnem programu zatiranja varoj, ki je pripravljen na podlagi Uredbe o izvajanju programa ukrepov na področju čebelarstva v RS v letih 2011-2013 (Ur. l. RS, št. 4/2011 in 40/11). Namen programa je izboljšati zdravje čebeljih družin, preprečevati reinvazijo varoj iz nezdravljenih družin, preprečevati razvoj odpornosti varoj proti posamezni učinkovini, izobraževati čebelarje in skrbeti za zdravstveno ustreznost čebeljih pridelkov. Program določa obvezno poletno in zimsko zatiranje varoj pri vseh čebeljih družinah hkrati na geografsko zaokroženem območju. Na podlagi izkušenj iz minulih let in številnih strokovnih argumentov smo veterinarji VF NVI za leto 2012 najprej pripravili Program zatiranja varoj NVI, ki za poletno zatiranje varoj določa uporabo zdravil z učinkovinama timol ali ku-mafos (www.vf.uni-lj.si/vf). Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) se je tudi to leto odločilo, da bo čebelarjem plačalo le zdravila na podlagi eteričnih olj in organskih kislin, ki so primerna za ekološki način čebelarjenja. V skladu z odločitvijo MKO smo veterinarji VF NVI na podlagi uredbe nato pripravili Operativni del programa z vsebinami, ki so financirane iz proračuna in ki jih je potrdil minister. MKO je objavilo javno naročilo za nakup zdravila na podlagi timola in mravljinčne kisline. V roku za oddajo ponudb MKO ni prejelo ponudbe za dobavo mravljične kisline. Dobavitelj zdravila na podlagi učinkovine timol bo objavljen po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila. Druga zdravila v okviru programa zatiranja varoj bodo morali čebelarji plačati sami. Zdravila za zatiranje varoj na podlagi timola so v primerjavi z nekaterimi drugimi zdravili manj učinkovita, zato je treba za uspešno zatiranje varoj poleg strokovne uporabe teh zdravil izvajati tudi tehnološke ukrepe in čebelariti tako, da število varoj v čebeljih družinah vse leto ostaja na še dopustni ravni. Če se namreč varoje pred začetkom poletnega zatiranja varoj namnožijo čez prag škodljivosti, bo zaradi slabše učinkovitosti zdravil v zelo napadenih čebeljih družinah kljub zdravljenju ostalo veliko število varoj, ki bodo prizadele v tem obdobju porajajoče se zimske čebele. Ob lakoti v brezpašnem obdobju, onesnaženem okolju in drugih negativnih vplivih bo Nacionalni veterinarski institut VF UNI LJ taka čebelja družina zazimljena zelo oslabljena. Zato je treba v posamezni čebelji družini zelo natančno spremljati število varoj. Jesensko-zimsko zatiranje teh zajedavcev v obdobju brez zalege je ob uporabi zdravil z učinkovino timol še toliko pomembnejše oziroma neizogibno za končno uspešnost zatiranja. Za ta namen mora čebelar poleg spremljanja odpada in zatiranja varoj tudi redno oskrbovati družine s kakovostno hrano in čisto pitno vodo ter izvajati apitehnične ukrepe (lovilni sati, izrezovanje pokrite trotovske zalege, prekinitve zaleganja ^), ki jih je v Programu apitehničnih ukrepov predvidela ČZS JSSČ (http:// www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/rejne_zivali/ cebele/). Zaradi usmeritve v zatiranje varoj z zdravili, primernimi za ekološko zatiranje, je treba med aktivno čebelarsko sezono v čebeljih družinah z apitehničnimi ukrepi zmanjšati napadenost čebel z varojami za najmanj 50 %. Vsak čebelar mora tako sam odgovorno presoditi, ali bo na podlagi svojih časovnih možnosti, znanja, opreme, tehnologije čebelarjenja in lokacije lahko čebelaril na način, ki bo omogočal učinkovito obvladovanje varoze z zdravili na podlagi timola. Zdravila v letu 2012 Za poletno zatiranje varoj v čebeljih družinah z zalego je bila izbrana zdravilna učinkovina timol. Natančna navodila za uporabo (zdravil v različnih panjskih sistemih, op. Ur.). bodo čebelarji prejeli ob izdaji zdravila Kot smo napisali že v uvodu, je uporaba te učinkovine za čebelarje zahtevnejša. Zadovoljivo učinkovitost lahko pričakujemo v čebelarstvih, v katerih redno spremljajo število varoj v panjih in izvajajo apitehnične ukrepe, prav tako pa tudi v čebelarstvih, v katerih v družinah brez zalege obvezno izvajajo jesensko in/ali zimsko zatiranje varoj. V okviru programa zatiranja varoj za leto 2012 bodo veterinarji VF NVI na podlagi svoje strokovne presoje predpisovali tudi zdravilo CheckMite® z učinkovino kumafos, vendar ga bodo morali čebelarji plačati sami (vse informacija bodo na voljo pri veterinarjih VF NVI). CheckMite® je v obliki trakov, ki jih obesimo v plodišče med sate, zdravilna učinkovina pa se počasi sprošča in deluje šest tednov, kolikor traja to zatiranje. Za jesensko-zimsko zatiranje varoj v družinah brez zalege bodo veterinarji VF NVI po svoji strokovni presoji predpisovali zdravila, ki vsebujejo bodisi oksalno ali mlečno kislino bodisi kumafos (Perizin). Čebelarje opozarjamo, da se ob nepravilni uporabi zdravil vsaka učinkovina lahko pojavi tudi v čebeljih pridelkih, zato morajo natančno upoštevati navodilo za uporabo, ki ga bodo prejeli skupaj z zdravilom, ter ravnati v skladu z dobro čebelarsko prakso. Spremljanje števila varoj v čebelji družini Za uspešno zatiranje varoj je pomembno redno in stalno ugotavljanje njihovega števila pri vseh čebeljih družinah, še posebej ključnega pomena pa je pri zatiranju varoj z zdravili na podlagi timola, saj le tako lahko vsak čebelar takoj prepozna ogroženost svojih družin. Operativni program zatiranja varoj določa obvezno spremljanje odpada varoj na testnem vložku, ki prekriva celotno površino podnice panja (izjemoma, če res ne gre drugače, pa vsaj večino podnice) in ki je zaščiten z mrežo. Pri zatiranju z zdravilom, ki vsebuje timol, svetujemo, da testni vložek premažete z medicinskim vazelinom. Za učinkovito obvladovanje populacije varoj v čebelji družini in spremljanje učinkovitosti zatiranja je treba preverjati: • spomladanski naravni odpad pred začetkom me-denja (dopustna meja je do 1 varoja /dan), • naravni odpad pred začetkom poletnega zatiranja varoj (dopustna meja je do tri varoje/dan), • ves čas poletnega zatiranja, • ob uporabi zdravila z učinkovino timol odpad varoj v zadnjih dveh tednih ne sme biti večji od ene varoje/dan, • jesenski naravni odpad - tri tedne po uporabi zdravila za poletno zatiranje varoj (dopustna meja je do tri varoje/teden), • odpad varoj pri zimskem zatiranju. Učinkovitost zatiranja ugotavljamo s primerjanjem odpada varoj pred zatiranjem, med njim in po njem. Čebelar naj spremlja odpad varoj tri tedne zapored, saj s tem zajame vsaj en ciklus razvoja čebel. Pri tem pa naj zaradi lažjega štetja enkrat na teden prešteje odpadle varoje ter dobljene podatke zapiše v Dnevnik veterinarskih posegov (DVP) in v tabelo v Prilogi 5 -Poročilo o opravljenem zatiranju in odpadu varoj v letu 2012, ki ga bo vsak čebelar prejel ob izdaji zdravila. Izpolnjeno poročilo (lahko tudi kopijo poročila) naj čebelarji po zimskem zatiranju, najpozneje pa do 1. februarja 2013, pošljejo pristojnemu veterinarju VF NVI. Iz teh podatkov namreč ugotavljamo učinkovitost zatiranja varoj s posameznim zdravilom, zato je pomembno, da čebelarji podatke natančno zapisujejo in jih posredujejo veterinarju VF NVI. Poleg spremljanja odpada varoj priporočamo tudi ugotavljanje napadenosti ličink pokrite trotovske in delavske zalege ter odraslih čebel z varojami. To metodo je priporočljivo uporabiti tudi, če naravnega odpada ni mogoče realno oceniti ali če se pojavlja dvom o tej oceni: • spomladi je dopustna meja napadenosti z varojami do ena varoja na 50 ličink trotovske zalege in do ena varoja na 100 ličink delavske zalege, • julija je dopustna meja napadenosti z varojami do ena varoja na 15 ličink trotovske zalege in do ena varoja na 100 odraslih čebel, • jeseni je dopustna meja napadenosti z varojami do dve varoji na 100 odraslih čebel. Napadenost zalege oziroma čebel z varojami, ki presega dopustno mejo, negativno vpliva na zdravje čebel, v čebelarstvu pa lahko povzroči znatno škodo, zato naj čebelar o tem čim prej obvesti območnega veterinarja VF NVI, ki bo predpisal ustrezno zdravljenje ogroženih družin. Izdaja zdravila in zatiranje varoj Predpisovanje in izdaja zdravil za poletno zatiranje varoj bosta letos potekali od dneva dobave zdravila, tj. predvidoma od 10. junija 2012, do 15. avgusta 2012 po razporedu, ki bo objavljen na spletnih straneh Veterinarske fakultete, Veterinarske uprave RS in ČZS, v reviji SČ in na krajevno običajen način. Zaradi varčevalnih ukrepov bomo zdravila za poletno zatiranje varoj letos izdajali na sedežih območnih enot VF NVI med uradnimi urami. Sredstvo za zatiranje varoj bo čebelarju predpisal in izdal območni veterinar VF NVI ob predložitvi Dnevnika veterinarskih posegov (DVP). Ob izdaji brezplačnega zdravila na podlagi timola bo čebelar podpisal izjavo, da v čebeljih družinah izvaja vse določene in priporočene ukrepe za nadzorovanje in zmanjševanje števila varoj. Veterinar VF NVI bo čebelarju izdal tudi pisno navodilo za uporabo zdravila skupaj z navodilom za ravnanje ob morebitnem sumu neželenega učinka zdravljenja (sum slabe učinkovitosti ali sum negativnih vplivov na čebele, čebelarja...) ter navodilo za ravnanje z ostanki zdravila. Izdaja zdravila bo v DVP zapisana v obliki trajne priloge. Čebelarje opozarjamo, da trajnih prilog ne smejo odstraniti iz dnevnika. V skladu z Operativnim programom zatiranja varoj je treba obvezno poletno zatiranje varoj opraviti po končani paši, da je število varoj v čebelji družini pred izleganjem zimske generacije čebel zmanjšano na najmanjše možno število. Obvezno je tudi je-sensko-zimsko zatiranje, pri katerem izrabimo čas, ko v panjih ni zalege, zato so vse varoje na čebelah in s tem izpostavljene delovanju zdravila, to pa populacijo varoj zmanjša na takšno raven, da spomladi ne ogroža razvoja in zdravja čebel. Poleg tega je treba zatiranje opraviti tudi ob neugodni epizootiološki si_209. tuaciji oz. tedaj, ko je ugotovljeno število varoj v čebelji družini nad dopustno mejo. Čebelar mora natančno upoštevati čas začetka zatiranja, način uporabe zdravila in čas trajanja zatiranja, po končanem zatiranju pa mora zdravilo obvezno odstraniti iz panjev. Da bi zagotovili varne čebelje pridelke, v panjih med zatiranjem varoj ne sme biti medu, mediščne sate pa je treba odstraniti iz panja. Satja, ki je bilo med zdravljenjem v plodišču, po možnosti ne uporabljamo za pridobivanje medu za prehrano ljudi. Med zatiranjem mora čebelar uporabljati ustrezna osebna zaščitna sredstva, evidenco o opravljenem zdravljenju pa zapisati v DVP. Ob sumu pojava neželenih posledic zatiranja mora čebelar o tem takoj obvestiti veterinarja VF NVI. Začetek enotnega obveznega poletnega zatiranja na posameznem geografskem območju bo po svoji strokovni presoji določil veterinar VF NVI najpozneje do 15. avgusta 2012, le izjemoma lahko tudi pozneje. Termin zdravljenja bo določen v prilogi »Navodilo za uporabo zdravila«, ki ga bo čebelar prejel ob prevzemu zdravila in ki ga mora upoštevati. Če čebelar ugotovi, da je odpad varoj med zatiranjem enak ali le neznatno večji od naravnega odpada pred zatiranjem, naj o tem takoj obvesti veterinarja VF NVI. Veterinarji VF NVI bodo ob kliničnih pregledih in spremljanju zdravstvenega stanja čebeljih družin na terenu ugotavljali tudi učinkovitost zatiranja. Če bo po uporabi zdravila z učinkovino timol odpad varoj v zadnjih dveh tednih večji od ene varoje/dan, je treba v začetku oktobra opraviti dodatno jesensko zatiranje zato naj čebelarji po poletnem zatiranju skrbno pregledajo družine in se po potrebi posvetujejo z veterinarjem. Ko v panjih ni zalege (oktober oz. november do januar), je ob primerni zunanji temperaturi (najmanj + 8 °C) nujno opraviti še zimsko zatiranje varoj. Zdravila bodo predpisovali območni veterinarji VF NVI ob poprejšnjem naročilu čebelarjev. Skrb za varne čebelje pridelke in izobraževanje čebelarjev V Operativnem programu zatiranja varoj za leto 2012 je predvideno tudi preverjanje ostankov zdravil v čebeljih pridelkih, ki se bo izvajalo glede na odločitev MKO. Poleg skrbi za zdravje čebel je ena izmed nalog VF NVI, ki predpisuje in izdaja zdravila, tudi skrb za pridobivanje varnih čebeljih pridelkov. Čebelar mora s pravilno uporabo zdravil, ki imajo dovoljenje za promet v Republiki Sloveniji, zagotoviti varnost in zdravstveno ustreznost medu in drugih čebeljih pridelkov. V okviru Operativnega programa zatiranja varoj poteka tudi izobraževanje čebelarjev o zatiranju varoj. Priporočljivo je, da se čebelar najmanj enkrat v treh letih udeleži izobraževanja, ki ga organizirata in izvajata ČZS (apitehnični del) in VF NVI (zdravstveni del). Stalna skrb za čebele, vse leto dobra oskrba čebel s kakovostno hrano, učinkovito zatiranje varoj in preprečevanje drugih bolezni čebelje družine omogočajo čebelam boljše preživetje. Da bo zatiranje varoj učinkovito, je nujno stalno nadzorovanje števila varoj v čebelji družini in takojšnje ukrepanje, spremljanje učinkovitosti zdravil za njihovo zatiranje in sodelovanje z veterinarsko službo. Kadar čebelar pri svojih čebeljih družinah opazi kakršne koli spremembe njihovega zdravstvenega stanja, kot so spremenjena telesna zgradba čebel, poškodbe kril, nog ali tipalk, motnje v letenju, spremembe na zaleženi površini, bolehanje ali odmiranje čebel, mora za zaščito zdravja čebel o tem čim prej obvestiti veterinarja VF NVI (v skladu z Zakonom o veterinarstvu, Ur. l. RS, št. 33/2001). J Sušilnice SUŠA Za sušenje cvetnega prahu in topljenje kristaliziranega medu. Sušiti je mogoče tudi sadje, zelenjavo, zelišča, gobe itd. Blaž Okorn, s. p. Sp. Sorica 1a 4228 Železniki tel.: 04/519 80 30 ali 031/542 517 e-pošta: blaz.okorn@siol.net Razmere v čebelarstvu v tujini - povzetek 2. mednarodne konference čebelarskih organizacij Marca letos je na Celjskem sejmu pod pokroviteljstvom ČZS JSSČ potekala 2. mednarodna konferenca čebelarskih organizacij, na kateri je 13 predstavnikov čebelarskih zvez in strokovnih institucij iz tujine in petih strokovnih institucij iz Slovenije predstavilo razmere v čebelarstvu v posameznih državah. Po besedah Riccarda Jannonija je hvalevredno, da ČZS JSSČ že drugič organizira tovrstno konferenco, za to pa si zasluži še posebno zahvalo. V nadaljevanju je predstavil dejavnosti Apimon-die. Povedal je, da je položaj težaven, ne samo s finančnega vidika, ampak tudi z vidika zdravstvenega stanja čebel in okolja ter težav, s katerimi se spopadajo čebelarji. Kot je povedal, težave povzročajo predvsem ostanki pesticidov, spremembe podnebja in usmeritve v kmetijstvu v zadnjih stotih letih. Če se zavedamo vsega tega, si lahko predstavljamo tudi stališče Apimondie. Teh problemov Apimodia ne more reševati sama, temveč jih lahko rešuje samo skupaj s svojimi članicami, saj so težave tako globalne kot tudi lokalne. Ukrepi, ki jih skuša v skladu s svojimi cilji uveljaviti Apimondia, so sodelovanje in komunikacija med podpisnicami v čebelarstvu. Tako je tudi pri zdravstvenih vprašanjih, kot so preventiva, nadzor ostankov, spodbujanje organizacij čebelarjev, izobraževanje veterinarjev, selekcija čebel itd. Po njegovih besedah sicer večina veterinarjev ne razume bolezni čebel in vrednosti čebelarjenja. V zvezi s kakovostjo je poudaril delo na področju dobre prakse čebelarjenja, praktično delo, zdravje in dobro počutje čebel itd., prav tako pa tudi povezavo med zdravstvenim varstvom čebel in kakovostjo pridelkov. Povedal je, da v okviru Apimon-die deluje sedem znanstvenih komisij, ki so povezane z raziskovalnimi institucijami (IBRA, IHC, HIPA, FEEDM), pet regionalnih komisij ter več delovnih komisij. Ena izmed teh komisij bo obravnavala tudi problematiko, na katero je opozorila ČZS, to je negativne vplive neonikotinoidov na čebele, ter njeno pobudo za zagotovitev učinkovitega sredstva za zatiranje varoj na podlagi feromonskih baz. Opozoril je, da si moramo vsi prizadevati za skupno strategijo, kajti samo na ta način bosta na težave v čebelarstvu opozarjala tudi FAO in politika EU. Čebelarstvu bi morali zagotoviti vidno mesto tudi v okviru tehničnih posvetovanj. Glede prihodnje vizije Apimondie je povedal, da bo treba vsa ta prizadevanja prenesti tudi na področje politike, kajti le tako se bodo tudi politiki začeli zavedati težav, to pa seveda zahteva določen čas. Z razumevanjem teoretičnih problemov v čebelarstvu je Apimondia posegla tudi na raven prakse, zato organizira kongrese in simpozije, na katerih lahko čebelarji in tisti, ki delajo na področju čebelarstva, povejo svoja mnenja in izkušnje. Vizija Apimondie je torej zelo ambiciozna, zato potrebuje podporo čebelarskih organizacij, ki naj bi s problemi v čebelarstvu seznanjale tudi domače politike. O »pismu podpore«, ki ga je pripravila ČZS, pa je dejal, da ga bo prenesel predsedstvu Apimondie. Predstavnik ČZ Romunije je povedal, da jim je država namenila finančna sredstva za uničenje čebeljih družin, ki jih je prizadela huda gniloba čebelje zalege. Ker je bila letošnja zima v Romuniji izjemno ostra, še ne vedo, kakšne bodo posledice, gotovo pa bodo izgube večje, kot so bile v prejšnjih letih. Predstavnik Bosne in Hercegovine je povedal, da čebelarstva ne ureja samostojni zakon, temveč to področje ureja zakon o živinoreji, za čebelje družine pa so odgovorni čebelarji. O pojavih hude gnilobe čebelje zalege ne vodijo statističnih podatkov, kljub temu pa morajo čebelarji izbruh te bolezni prijaviti ministrstvu. Ker pa je čebelarji ne prijavljajo pogosto, problem očitno ni tako žgoč. Če pa čebelarji prijavijo pojav hude gnilobe, prejmejo finančno pomoč. Ob napadenosti čebeljih družin z varojami čebelarji za njihovo zatiranje po večini uporabljajo amitraz, ne zatirajo pa jih sistematično. Analize medu izvajajo na Veterinarski fakulteti v Sarajevu, med pa ustreza standardom za živila. Predstavnik Republike srbske, ki je prav tako del Bosne in Hercegovine, je predstavil nekaj poglavitnih podatkov o tamkajšnjem čebelarstvu. Po njegovih besedah so pripravili programa za odkrivanje hude gnilobe čebelje zalege in za preprečevanje prodaje umetnega (ponarejenega) medu. Nadzirajo predvsem kakovost medu, ki ga ponujajo v večjih trgovinah, in tako ugotavljajo morebitne ponaredke. Analize izvaja novi inštitut v Banjaluki. Zaradi ostankov v medu sicer Bosna in Hercegovina svojega medu ne more izvažati v države Evropske unije. Po ocenah so leta 2011 v severni regiji izgubili skoraj 50 odstotkov čebel. Huda gniloba čebelje zalege se ne pojavlja pogosto, kljub temu pa so jo nadzirali z analizami medu. Razvili so poseben kontrolni program za ugotavljanje spor hude gnilobe, s katerim sledijo nemškemu modelu, ki sloni na tem, da morajo čebelarji, ki imajo več kot 50 čebeljih družin, oddati vzorce medu v analizo, s katero ugotavljajo navzočnost spor hude gnilobe. Torej delajo bolj na preventivi. Predstavnik Kmetijske zbornice Hrvaške je povedal, da njihovi veterinarji sprva niso prepoznavali hude gnilobe. Zato so najprej uvedli strokovna izobraževanja za veterinarje, na katerih jih učijo tudi izvajanje smernic dobre čebelarske prakse za veterinarje (kako posega veterinar v panj, kdaj opravlja nadzor itd.). Izdali so tudi knjigo Smernice dobrih čebelarskih praks za veterinarje. Če veterinarski inšpektor ugotovi pojav hude gnilobe čebelje zalege, lahko odredi dve vrsti ukrepov: sežig ali pretresanje. Ob tem pa se jim zastavlja vprašanje, kakšen je smisel trikilometrskega karantenskega območja (oz. ali je učinkovitejši večji ali manjši pas). Razmišljajo, da bi morali več pozornosti nameniti preventivi, torej zgodnji diagnostiki. Upajo, da bodo pristojni to vključili v zakonodajo in s tem prihranili več kot 500.000_EUR. Predstavnik ČZ Irske je povedal, da skupaj z ministrstvom za kmetijstvo pripravljajo nov zakon o živalih. Bolezni, ki jih morajo čebelarji prijaviti, sta huda in pohlevna gniloba ter pojav panjskega hrošča. Za zdravljenje hude gnilobe nimajo nobenega zdravila, pojav te bolezni pa je dokaj pogost in postaja v zadnjih letih še pogostejši. Sicer pa v tej državi zdravja čebel ali prijave bolezni ne nadzoruje nobena inšpekcijska služba. Ob izbruhu hude gnilobe tudi ne uvajajo zapore določenega območja. Če ugotovijo hudo gnilobo, čebeljo družino zažgejo in zakopljejo, pohlevna gniloba pa ni tako razširjena. Sicer pa na Irskem z izjemo varoze ne zdravijo nobene druge čebelje bolezni. Varoje zatirajo z bayvarolom, apiguardom in apibioxalom. Predstavnik Slovaške zveze je povedal, da varoje zatirajo z amitrazom, fluvalinatom, flumetrinom, organskimi kislinami in eteričnimi olji ter da pridelujejo med, ki je brez ostankov katerega koli sredstva. Zato so njihove izgube čebel majhne. Sredstva za zatiranje varoj čebelarjem v 80 odstotkih vrednosti sofinancira država. Vsako leto ugotovijo nekaj lokalnih pojavov hude gnilobe. Vsak čebelar, ki želi prevažati ali preseliti čebelje družine na drugo stojišče, mora januarja ali februarja poslati v analizo vzorce drobirja, v katerih ugotavljajo morebitno navzočnost spor. Če v vzorcih ni spor, dobijo dovoljenje za prevoz čebel, vendar morajo v svoji vlogi navesti tudi točen kraj prevoza čebeljih družin. Če za določeno območje velja zapora, čebeljih družin tja ne smejo prepeljati. Ob morebitnem pojavu hude gnilobe na Slovaškem velja tri- ali večkilometrski pas zapore za kakršne koli premike čebel. Uporabo antibiotikov za zdravljenje čebeljih družin so prepovedali pred desetimi leti. Zdravila za čebelje družine, ki jih sicer predpiše veterinar, pošiljajo čebelarjem prek čebelarskih zadrug, saj so na ta način posredovana zdravila cenejša, kot če bi jih čebelarji kupili neposredno pri veterinarju. Velike težave imajo tudi z medvedi, ki čebelarjem povzročajo škodo, ter s pesticidi. Ključna problema slovaškega čebelarstva sta po njegovih besedah cena medu in kakovost medu v velikih trgovskih verigah. Včasih laboratorijske analize ne ugotovijo vseh ponaredkov. Odkrili so več kot 30 odstotkov ponaredkov medu, še zlasti temnega (gozdnega medu), zato vsako leto nadzorujejo med, vključen v sistem geografske označbe. Predstavnik iz Poljske je povedal, da v tej državi ob odkritju hude gnilobe čebelje zalege obstajajo tri karantenska območja (trikilometrsko, petkilometrsko in osemkilometrsko). Veterinarji preverijo vse čebelje družine na teh območjih, preglede pa plača država. Predstavnik Turčije je povedal, da v tej državi s spremljanjem čebelarstev izvajajo sledljivost pridelave medu vse do prodaje. Izdelovalce satnic dvakrat na leto obiščejo veterinarski inšpektorji, spremljajo pa tudi premike čebel. V Turčiji so za zdravje čebel odgovorni veterinarji. Po mnenju predstavnika ZČO Balkana so tovrstne konference zelo pomembne, vendar bi moralo biti sodelovanje še tesnejše, poleg tega pa bi morali tudi podpisovati skupne ugotovitve, kot je to predlagala ČZS. Pomembni so vsi čebelarji, tako profesionalni kot tisti s 50 ali manj čebeljimi družinami, kajti če jih ne bi bilo, bi to povzročilo tudi uničenje narave. Philip McCabe, predsednik regijskega odbora Apimondie za Evropo, je dejal, da bi bilo treba združiti znanja, pridobljena v dneh ApiSlovenije. Za čebelarstvo lahko veliko naredi tudi evropski parlament, le povedati je treba, kaj potrebujemo. Lidija Senič, vodja JSSČ VZREJA MATIC AVGUST BUČAR Ulica bratov Učakar 100 1000 Ljubljana VZREJALIŠČE: JANČE - DOLGO BRDO 2B Tel.: 041/696 210 e-pošta: avgust.bucar@siol.net Sprejemamo naročila za označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. Prevzem matic osebno ali po pošti. Franc Šivic odlikovan z redom za zasluge Predsednik republike dr. Danilo Türk je Francu Sivicu za njegov prispevek k razvoju čebelarske stroke, uveljavljanje slovenske čebelarske kulturne dediščine in utrjevanje velikega ugleda slovenskega čebelarstva v svetu podelil odlikovanje red za zasluge Republike Slovenije. V svojem nagovoru ob podelitvi odlikovanja je predsednik Türk poudaril, da so čebele pomemben del narave in nujen pogoj za obstoj človeštva. Ob tej priložnosti se je vsem čebelarjem zahvalil za delo, ki so ga opravili, in za njihovo plemenito poslanstvo. Pogovor z g. Sivicem bomo objavili v prihodnji številki SČ. Vir: www.up-rs.si XXXV. državno tekmovanje mladih čebelarjev ČZS je v sodelovanju s ČD Laško, OS Primoža Trubarja Laško in POS Debro v soboto, 5. maja 2012, organizirala XXXV. državno srečanje in tekmovanje mladih slovenskih čebelarjev. Tokratnega tekmovanja se je udeležilo 385 mladih čebelarjev v spremstvu 65 mentorjev, ki so po končanem tekmovanju uživali v sproščenosti zdraviliškega mesta, na katerega je sijalo toplo spomladansko sonce. Tekmovanje je potekalo na ustaljen način - z vprašanji na testnih polah, od katerih se jih je nekaj tudi letos nanašalo na prikazan predmet, ki ga uporabljamo v čebelarstvu. Tokrat je bil to satnik. Če sodimo po rezultatih, ki jih objavljamo v sredinski prilogi, so mentorji svoje učence tudi letos dobro pri- SELAK, MIZARSTVO d.o.o. pravili. Med tekmovanjem je sicer z mentorji potekalo tudi krajše posvetovanje, v okviru katerega smo oblikovali nekaj smernic za delo vnaprej. Rezultati 35. tekmovanja mladih čebelarjev v Laškem so objavljeni v sredinski prilogi te številke SČ. Več fotografij s tekmovanja se nahaja na spletni strani ČZS. V okviru tokratnega tekmovanja smo razglasili tudi zmagovalce tretjega natečaja za najboljšo poslikavo panjske končnice. Na razpis je prispelo približno sto izdelkov učencev, vključenih v čebelarske krožke. Avtorji najboljših desetih poslikav so prejeli praktične čebelarske nagrade, ki so jih prispevali sponzorji (KIPGO čebelarsko oprema, Čebelarstvo Rihar Kocjan - Robert Kocjan, s. p., in Medofit, d. o. o.). Najboljša poslikava panjske končnice je delo Tilna Puclja, učenca 8. razreda OS heroja Janeza Hribarja Stari Trg pri Ložu, čigar mentor je Anton Truden. Tekmovanje mladih čebelarjev je potekalo v vedrem okolju po čebelarsko okrašenih šol, v katerih je tekmovalce prijazno sprejelo tudi šolsko osebje. Skupaj s čebelarji ČD Laško so pripravili razigrano sklepno prireditev, na kateri smo neučakanim tekmovalcem sporočili tudi rezultate tekmovanja. Zahvala za čudovit dan gre zato še posebej predsedniku ČD Laško g. Francu Solarju in ravnateljici šole ge. Ljudmili Pušnik. MB Planina pri Cerknem 49, 5282 CERKNO GSM: 031/304 118 e-pošta: stane.selak@gmail.com izdelujemo kakovostne AŽ-panje iz sušenega smrekovega lesa na izredno trden spoj, površinsko zaščiteni, pitalnik 2l, ponudba 10S, 12S, 7S, v ponudbi tudi AŽ-satniki: lepljeni, cinkani in vrtani iz kakovostnega lipovega lesa. Zahvala ob tekmovanju mladih čebelarjev Slovenija je in bo ostala domovina čebelarjev, ves ta čebelarski naraščaj pa je edinstven v Evropi in svetu. Ponosen sem na mentorje in krožkarje, saj takšnega podmladka, kakršnega imamo mi, nima nihče drug na svetu. V zadnjih petih letih se je število učencev, ki obiskujejo čebelarske krožke, potroji-lo. Zdaj jih je že skoraj 2000, s 60 na 120 pa se je povečalo tudi število krožkov. Glede na to se je zelo povečalo tudi število mentorjev, ki so ključni za delovanje krožkov. Tudi sam sem bil najprej član čebelarskega krožka, v katerem sem pridobil osnove čebelarstva. Pomembno je tudi, da se sredstva za krožke, ne glede na krizo, ne bodo zmanjševala. Za mentorje je treba tudi v prihodnje zagotoviti povračilo stroškov, za krožkarje pa tako učbenike kot tudi druge didaktične pripomočke. Mentorjem in krožkarjem še enkrat čestitam za prikazano znanje na nedavnem tekmovanju. Prav tako naj se ob tej priložnosti zahvalim organizatorjem tekmovanja, predvsem OŠ Primoža Trubarja Laško s podružnico Debro in ČD Laško. Boštjan Noč, predsednik ČZS Predstavitev članov UO CZS Franc Gosar - ČD Skaručna Doma sem iz Sela pri Vodicah, to je kraja na obrobju Ljubljane. Čebelariti sem začel leta 1990, ko sem kupil tri čebelje družine. Počasi sem svoje čebelarstvo širil do leta 2005. Zdaj čebelarim z več kot 150 čebeljimi družinami, od tega je približno 130 gospodarskih. Večino čebeljih družin imam na prevoznih enotah, povečini v zabojnikih. Verjetno so prav moje izkušnje in zdravljenje z alternativnimi sredstvi razlog, da doslej nisem imel večjih izgub čebeljih družin. V ČZS sem že skoraj osem let dejaven v različnih komisijah ter kot predavatelj o zaščiti pred varojami, apitehničnih ukrepih, tehnologiji čebelarjenja in vzreji matic. Osebno me je najbolj pritegnilo delo v komisiji za varno hrano, morebiti tudi zaradi tega, ker v svojem čebelarstvu veliko pozornosti namenjam zdravljenju z alternativnimi sredstvi. Velik uspeh zame je tudi dejstvo, da so povprečne izgube v našem ČD Skaručna, v katerem sem že 12 let tudi predsednik, občutno manjše od povprečja v okolici, saj so manj kot 15-odstotne. V prejšnjem mandatu sem si kot član UO vedno prizadeval za reševanje problemov, ki jih imamo čebelarji pri vsakodnevnem delu. Kljub mojemu trudu pa še vedno ostajajo nedorečene dopolnilne dejavnosti, glede katerih čebelarji še vedno nismo izenačeni s pravimi kmeti, ter sprememba pravilnika o hruševem ožigu, enotnem programu zdravljenja z alternativnimi sredstvi, SMGO, izobraževanju, zlasti ČM, pa še kaj bi se našlo. Seveda sem v vseh teh letih spoznal, da na različnih ravneh, tudi na ministrstvih, marsičesa kljub trudu in argumentom ni mogoče spremeniti. V novem mandatu bom skušal s svojimi izkušnjami prispevati k čim boljšemu delu UO. Prav tako bom skušal vaša mnenja (predloge, pobude, zahteve) v čim večji meri posredovati UO ČZS, če jih boste naslovili na moj e-naslov: franc. gosar@siol.net. Dobrodošli so tudi vsi predlogi posameznikov ali ČD z območja, za katerega sem pristojen. V UO ČZS pa se bom predvsem zavzemal za take ukrepe, da bomo čebelarji kljub izgubam čebeljih družin tudi v prihodnje v Sloveniji ohranili njihovo poseljenost v zdajšnjih okvirih, in to kljub tržni logiki, ki se je tudi na področju čebelarstva začela z vstopom v EU. Janko Sarman - CD Selnica ob Dravi Kot rojen Selničan in Falčan sem od vsega začetka ostal zvest ČD Selnica ob Dravi, čeprav že več kot 30 let živim v Limbušu pri Mariboru. S čebelarstvom se ukvarjam že vse od leta 1954 in zdaj čebelarim s 30-40 čebeljimi družinami v AŽ- in Kirarjevih panjih, tuji pa mi niso niti >2 LR-panji. Že od rane mladosti se rad ukvarjam z društvenim delom. Tako sem že 15. leto predsednik ČD Selnica ob Dravi, član UO ZČDM Maribor ter drugi mandat predsednik komisije za pašni red in pašni kataster pri ČZDM. Za svoje delo sem prejel številna priznanja, najbolj ponosen pa sem na čebelarska, zlasti na odličja Antona Janše III., II. in I. stopnje. Vsi tisti, ki me poznajo, dobro vedo, da sem pošten, delaven, dosleden, zavzet in zelo kritičen, pa tudi brez dlake na jeziku do vsakega področja, ki ga obravnavam, in tak želim ostati tudi vnaprej. Na področju čebelarstva bi želel največ pozornosti namenjati tehnologiji čebelarjenja ter delu komisije za pašni red in pašni kataster, pa tudi gozdnemu me-denju. Ne glede na to, da sam nisem prevaževalec čebeljih družin, pa sem dober poznavalec veljavnih predpisov, kot sem to dokazal že do zdaj, zato sem prepričan, da je treba v veljavni pravilnik vključiti še vrsto dopolnil ter ga posodobiti. Strokovni posvet o pomenu lastne vzreje in osnovne odbire ČZS JSSČ je 3. maja 2012 v Povirju pri Sežani organizirala strokovni posvet z naslovom »Pomen lastne vzreje matic in izvajanje osnovne odbire«. Na njem so sodelovali prof. dr. Aleš Gregorc, dr. Peter Kozmus, oba s Kmetijskega inštituta Slovenije, dr. Janko Božič z Biotehniške fakultete v Ljubljani in čebelar g. Ivan Atelšek. Na začetku strokovne razprave je g. Ivan Atelšek predstavil, kako izvaja osnovno odbiro v svojem čebelarstvu. V zvezi s tem je povedal, katere lastnosti svojih čebel spremlja med letom. To so mirnost čebel, prezimitev čebel, poraba zalog hrane v čebelji družini, spomladanski razvoj čebel, donos medu in tudi obarvanost obročkov na zadkih čebel. Čebelje družine v svojem čebelarstvu odbira na podlagi skupne ocene teh lastnosti, v zvezi s tem pa zagovarja širjenje najboljših čebeljih družin z rojenjem. V nadaljevanju je dr. Peter Kozmus govoril o osnovni odbiri, ki je zelo povezana z vzrejo matic. Kot vodja delovne skupine za pripravo programa je predstavil potrjeni Rejski program za kranjsko čebelo, ob koncu pa je predstavil tudi ukrep zamenjave matic. Namen tega ukrepa je spodbuditi čebelarje, da so pri pregledih čebeljih družin pozorni tudi na obarvanost obročkov na zadkih čebel. Čebelarjem bo za ta namen zagotovljenih tudi 1400 brezplačnih matic, prejeli pa jih bodo tisti, pri katerih bodo opazili čebele z rumenimi obročki na zadkih. Novost v tem ukrepu je ta, da lahko sodelujejo tisti čebelarji, ki v okviru tega ukrepa še niso prejeli matic. Prof. dr. Aleš Gregorc je udeležencem okrogle mize predstavil tudi druge dejavnosti, ki jih izvaja Kmetijski inštitut Slovenije, in to od vzrejnega dela za kranjsko čebelo, dela vzrejevalcev do selekcije. Prenova spletne strani Borza matic Čebelarje obveščamo, da smo prenovili spletno stran Borza matic. Poslej lahko na njej preberete več informacij o posameznem vzrejevalcu matic ter po posameznih regijah preverite količino zalog matic (oprašena, neoprašena) pri posameznem vzrejevalcu. Podatke o zalogah matic osvežujemo vsak teden. Več o tem si lahko ogledate na http:// www.kranjska-cebela.si. Tomaž Samec, svetovalecJSSČ Izvajanje osnovne odbire in vzreje čebeljih matic je povezano tudi z biološko raznovrstnostjo in ohranjanjem podvrst, več o tem pa je povedal dr. Janko Božič. Na koncu strokovne razprave je bil sprejet sklep, da je treba članek o menjavi matic v različnih časovnih obdobjih glede na cvetenje rastlin v naravi objaviti tako v Slovenskem čebelarju kot na spletni strani ČZS. Za območja, na katerih ni vzrejevalcev, je treba pripraviti poseben program, na podlagi katerega bi čebelarje tako izobraževali kot motivirali za vzrejo čebeljih matic ter končno vzpostavili vzrejeval-ce tudi na teh območjih. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ Tristopenjski indikator obarvanosti čebel za pravilno osnovno odbiro kranjske čebele čista kranjska sivka rumena (italijanska aii bul