mm. i^nsL em

Gledališče, igralci, kritiki, občinstvo so združno vpleteni v stroj, ki škriplje, pa se nikoli ne ustavi. Zmerom je pred nami nova sezona in veliko preveč zaposleni smo, da bi si zastavili edino življenjsko važno vprašanje, od katerega je odvisna mera vse te strukture.
Zakaj sploh gledališče?
V kakšen namen?
Je samo še anahronizem, zastarela kurioziteta, ki je pač preživela svoj čas kot star spomenik ali čuden običaj?
Zakaj ploskamo in čemu?
Ima oder v naših življenjih sploh kakšno mesto? Kakšno funkcijo bi lahko imel?
Čemu bi lahko služil?
Kaj preiskoval?
Katere so njegove specifične lastnosti?
Peter Brook: PRAZEN PROSTOR, Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega; 1971
3 9 9 9 9 3 9 9 9 9 3 9 9 9 9 3 9 9 9 9 3 9 9 9 9 9 9 9 9 9
3 9 9 9 9
REPERTOAR SEZONE
PASTE PRIŠLI! Borut Veselko.............................6
POVABILO V NOVO SEZONO Marinka Poštrak.................10
KAJ JE BILO IN KAJ BO NOVEGA	16
ABONMA ZA SEZONO 2006/07	18
Vrste abonmajev	20
Abonmajske predstave	 21
Vpis abonmajev.........................................26
Cenik in sedežni red	30
ABONMAJSKE PREDSTAVE
Desa Muck: BLAZNO RESNO SLAVNI.........................38
Mednarodni projekt: NOČNI AZIL —shajališče sanj........44
Gregor Strniša: ŽABE...................................50
Martin Crimp: PODEŽEUE	56
Saša Raket: ZATOČIŠČE	62
GOSTUJOČI PREDSTAVI V SUPER RESNEM IN MEGA ABONMAJU
Drago Jančar: KLEMENTOV PADEC (Gledališče Koper).......68
Neil LaBute: PRAŠIČA DEBELA (MGL) .....................70
GOSTUJOČI PREDSTAVI V SUPER VESELEM IN MEGA ABONMAJU
Desa Muck: SELMA IN LOJZKA (Gledališče Koper)..........72
Vinko Moderndorfer: ŠALI MAT (SLG Celje)
PONOVITVE IZ PREJŠNJIH SEZON
H. C. Andersen-Špela Stres: PASTIRICA IN DIMNIKAR	79
MarieJones: KAMNI V ŽEPIH ..................................81
Anton Tomaž Linhart: ŽUPANOVA MICKA.........................83
Jerzy Kosinski: GOSPOD CHANCE ..............................85
Janusz Glovvacki: ANTIGONA V NEW VORKU .....................87
Bertolt Brecht: MALOMEŠČANSKA SVADBA .......................89
Žanina Mirčevska: VVERTHER 6 VVERTHER ......................91
Desa Muck: BLAZNO RESNO ZADETI .............................93
Friedrich Schiller: SPLETKARSTVO IN LJUBEZEN ...............95
Sofokles: KRAU OJDIPUS......................................97
Elfriede JeJirtek: DRAME PRINCES ...........................99
Evald Flisar: NORA NORA ...................................101
Marko Kurat: NEKAJ DRAGEGA IN POPOLNOMA NEUPORABNEGA .. 103
Nagrade v sezoni 2005/2006 ............................... 106
Klub ljubiteljev Prešernovega gledališča Kranj	108
36. teden slovenske drame..................................112
Nagrada Slavka Gruma	 114
Šeligova nagrada ..........................................115
Nagrada občinstva..........................................116
Delavnice dramskega pisanja ...............................117
Natečaj za nagrado Slavka Gruma 2007 ..................... 120
	m #i
	Ue
	
	•
	
E
Težko je vnaprej kakšnemu dogodku pripisati "prelomnost". Če prelomnost slutimo, pa je težko napovedati, v katero smer se bo prelomilo dogajanje. Ko so pred nami odločilni dogodki, v katere smo vložili veliko energije, dela in upanja, pomeni, da imamo priložnost veliko izgubiti. "Kdor ne tvega, ne izgubi" je parafraza pregovorne resnice, ki seje ne smemo oklepati, čeprav je udobna.
Če zares hočemo spremembe na bolje, je tveganje nujno, pa čeprav to lahko pomeni tudi prelomnost v kako neželeno smer. Še vedno se lahko tolažimo s Kitajci, ki jih praviloma citiramo kot pametne in izkušene, ker imajo skoraj osem tisoč let pisane zgodovine. Kitajci namreč za krizo in priložnost uporabljajo eno samo pismenko. Kot da gre za en sam pojem. Če bo ta naš prelomni trenutek kriza, bo brez dvoma tudi priložnost.
Sezona, ki je pred nami, bo po mojem mnenju prelomna -priložnost imamo začeti novo obdobje Prešernovega gledališča.
Pripravljamo kar nekaj velikih dogodkov, kakršnih ne v Prešernovem gledališču ne v drugih slovenskih gledališčih še nismo doživeli. "Največji" med dogodki je verjetno sodelovanje z gledališčem Freies Schauspiel Ensemble iz Frankfurta in gledališčem Teatr im. Juliusza Slovvackiega iz Krakova v mednarodnem projektu Nočni azil - shajališče sanj (po drami Maksima Gorkega Na dnu) v režiji Reinharda Hinzpetra. To bo prva predstava katerekoli slovenske gledališke hiše, ki bo nastala s pomočjo sredstev iz evropskih skladov. Samo kot
zanimivost naj navržem, da je projekt vreden več kot naša celoletna produkcija. Pomen tega dogodka pa bo, upam, veliko večji. Če uspe, bo vsekakor model za vsa druga gledališča. Ponosni smo lahko na svoje dosedanje delovanje tudi zato, ker odmeva prek meja, saj smo bili k sodelovanju povabljeni, ker je Prešernovo gledališče moderno, progresivno in pripravljeno ustvarjati novo. Biti prvi pa je vsekakor prestiž.
Za "slovensko dramatiko pomembnejši" dogodek napovedujemo v začetku marca, ko naj bi angleški režiser Jan van den Bosch postavil na oder dramo Zatočišče, ki je nastajala v delavnicah dramskega pisanja v sklopu festivala Teden slovenske drame in Prešernovega gledališča. 0 tem smo sanjarili in upali, da bi se lahko zgodilo v tem desetletju, zdaj pa je pred vrati. Če bo to sodelovanje z Britanskim svetom / British Councilom, ki se je začelo pred štirimi leti prek gledališča Rogal Court, uresničeno, bo okronalo naš poskus kontinuiranega sistematičnega delovanja na področju kreativnega pisanja. Teden slovenske drame tako dobiva povsem nov pomen in dejansko vpliva na produkcijo slovenske dramatike - o čemer sem že tolikokrat pisal in govoril.
Tretji prelomni dogodek pa je vsekakor začetek prenove gledališke stavbe. Gledališče si nedvomno zasluži lepšo preobleko in boljše "orodje" za umetniško produkcijo. Ne bom tarnal nad sedanjim stanjem, ker jamranja ne maram. Lahko pa suvereno rečem, daje gledališče po vsebini in ustvarjanju na nekakšnem vrhuncu ter da si zasluži to spremembo. Tudi "staro mesto" si ga zasluži, prav tako Kranjčani. Mi se lahko le obvežemo, da ga bomo napolnili z najžlahtnejšo vsebino.
Mogoče vsi ti dogodki sploh niso tako zelo prelomni, mogoče so le novost v Prešernovem gledališču, kjer novih idej, novih stremljenj in želja še ni zmanjkalo. Ne utapljamo se v rutinskem izpolnjevanju dolžnosti. Skupaj rijemo po ledini svojega umetniškega poslanstva. Še vedno nam uspe najti nove izzive in še imamo dovolj energije, da izpolnimo svoja pričakovanja.
Upam, da nam bo uspelo izpolniti vsaj del tudi vaših pričakovanj. Upam, da boste z nami in za nas, ne samo ko prestopite naš prag. Upam, da boste prepoznali gledališče kot nekaj svojega in da ga boste za svojega tudi vzeli. Zato smo tu.
Pobud, kritik, želja in predlogov se nikoli nismo branili. Ravno obratno. S tem ko nas kritizirate, nam pokažete, da vam ni vseeno. Ko pridete v gledališče, dobimo priznanje, da smo izpolnili delček svojega poslanstva. Če nas pohvalite, pomeni, da ste ponosni na svoje gledališče.
Hkrati pa naj vam zaupam, da smo tudi mi ponosni na vas, saj vas niti najzahtevnejši program ne odvrne od gledališča. Glede na velikost mesta imamo namreč izjemno veliko gledalcev. Dobro se nam zdi, da se odzivate na novitete v programu, na razširjeno ponudbo gostujočih predstav in na naš festival. Vašo podporo bomo tudi v prihodnje potrebovali, ostanite z nami in povejte vsem...
Samo z vami gledališče lahko preživi ...
Borut Veselko, direktor
MAMI
GOSTA
MARINKA P05TRAK
dramaturginja in vodja umetniškega oddelka
POVABILO V NOVO SEZONO
Se hočete vsaj za kratek čas umakniti vsakdanji sivini? Zbežati pred pritiskom rutine v užitek, ki ga ponuja gledališka umetnost?
Si želite uiti pred banalnostmi in praznino v čarobni svet gledališča?
Potem vas vabimo, da se nam pridružite. V Prešernovem gledališču smo za naslednjo sezono znova pripravili vznemirljive uprizoritve. Ne bodo vas samo nasmejale in razvedrile, ampak tudi poglobile vaš odnos do življenja, sprožale vprašanja in poskušale odgovoriti nanje ter vam ponudile sodobno gledališko estetiko. Navduševale vas bodo z zanimivimi temami in napolnile z umetniškim užitkom. Za to, da bi si ogledali zahtevne in umetniško dovršene predstave, vam ni treba potovati v Ljubljano ali v tujino.
Dobro gledališče imate tako rekoč pred svojim pragom. Nagrade, gostovanja na festivalih, vrhunski igralci, režiserji in njihovi sodelavci to samo še potrjujejo. Provincialnega okusa in miselnosti v Prešernovem gledališču nočemo in ga tudi ne dopuščamo.
Naše gledališče kotira visoko, in tako bi radi delovali tudi v prihodnje, še zlasti zato, ker ste se izkazali kot zahtevno, zrelo in razgledano občinstvo, ki si želi predstav na visoki umetniški ravni.
In prav zaradi tega bo sezona 2006/07 tudi v znamenju mednarodnega sodelovanja. V projektu Nočni azil - shajališče sanj (po drami Maksima Gorkega Na dnu) bomo spregovorili o breznu socialnega dna in bo sad sodelovanja med gledališči iz Kranja, Frankfurta in Krakova, nastala pa bo pod finančnim okriljem Evropske unije. Gre za velik in zahteven projekt, ki združuje gledališke ustvarjalce treh držav in bo doživel tri premiere v vseh treh gledališčih. V znamenju mednarodnega sodelovanja bo potekalo tudi ustvarjanje predstave po besedilu Zatočišče mlade slovenske avtorice Saše Rakef, na oder ga bo namreč postavil britanski režiser Jan van den Bosch.
V duhu zmeraj bolj aktualnega vprašanja, ali so bogati vzor sreče, ki si ga v svoji razvpiti knjigi Nenehna vzhičenost med drugim zastavlja Pascal Bruckner, bo izzvenela uprizoritev klasičnega slovenskega besedila - Strniševih Žab. 0 tem, ali nam lahko slava prinese srečo, bo na duhovit način spregovorila komedija Blazno resno slavni Dese Muck, spodletelo srečanje z usodo pa bo prikazala psihološka drama Podeželje sodobnega britanskega avtorja Martina Crimpa.
Ob dodatnih gostujočih predstavah v okviru super abonmaja vas torej v Prešernovem gledališču čakajo kakovostne predstave, ki jih nikakor ne smete zamuditi. In prav abonma vam ponuja možnost več, da jih ne boste.
Pa ste prišli!
Jaz sem zašel!
Niste zašli. Prišli ste prav.
Čakate pisma?
Čakamo gosta.
5 tem dialogom se začnejo Strniševe Žabe, in prav s to mislijo vas pričakujemo tudi tokrat v našem gledališču. Velikokrat, še posebej ob začetku gledališke sezone, se mi zazdi, da je tudi naše gledališče podobno krčmi iz Žab na meji večnosti, kjer Točaj nestrpno pričakuje ubogega Lazarja, da se poigra z njegovimi željami. Vendar bodite brez skrbi; z vašimi željami se ne bomo igrali na tak način, kot se z njimi igra Hudič iz Žab, čeprav ne dvomimo, da marsikdo od vas sanja podobno kot Lazar - da bi postal bogat. Mi se bomo z vami (po)igrali drugače, saj nas prav Strniševa moraliteta uči, da je želja po spremembi iz reveža v bogataša, ki jo uresničuje Hudič, nevaren in dvorezen meč. Ali kot pravi Strniša: "Kdor je ves od tega sveta, s tistim se rad Hudič igra." Tako se izkaže v naši igri, katere poanta je tudi, da se vsak še zmeraj najbolje počuti v svoji lastni koži oziroma si želi ohraniti svoj, čeprav ubogi in revni Jaz, svojo identiteto -svojo dušo. Vse drugo je peklenska pogodba s Hudičem, ki se zmeraj slabo konča za tiste, ki se spustijo vanjo.
In čeprav vas ne bomo spreminjali v bogataše, boste iz našega gledališča odšli bogatejši. To je čarovnija gledališča! Predvsem pa se bomo tudi mi (po)igrali z vašimi željami. Kajti prav želje so tema letošnjih predstav. Želje nas ženejo naprej, budijo upanje, pa tudi mediji nas neprestano in zvito bombandirajo z njimi. Prav
o teh željah bomo govorili in jih uprizarjali. Spregovorili bomo o želji prebiti se s socialnega dna (Nočni azil-shajališče sanj), postati bogat (Gregor Strniša Žabe) in slaven (Desa Muck Blazno resno slavni)-, govorili bomo o želji po ljubezni in avanturi (Martin Crimp Podeželje) ter tudi o želji, kako se rešiti travm iz otroštva, posesivnosti tistih, ki so nam najbližji, in tudi o želji, kako "ukrasti" zgodbo in napisati dramo (Saša Raket Zatočišče).
Toda žal se nam želje velikokrat tudi ne uresničijo. In tudi o tem bodo govorile naše predstave. Kajti želje so sicer res gonilo, a iz njih izvirajo tudi razočaranja. Predvsem pa so vir dramatičnih situacij, ki so gonilo gledališča. V današnjem svetu, kot ugotavlja Pascal Bruckner v svoji razvpiti knjigi Nenehna vzhičenost, je postala sreča imperativ sodobnega človeka. V to nas sili družba, v to nas silijo mediji. V tako naravnanem svetu je zavladala zapoved biti srečen za vsako ceno. Biti lep, večno mlad, bogat, uspešen. To od nas pričakuje družba, to si nenehno želimo tudi sami. Da bi se izognili grozeči pošasti rutine in dolgega časa, iz katerega zeva grožnja nesmisla in niča, se je treba zateči v zabavo in navidezno srečo. In tudi od gledališča se zmeraj bolj pričakuje, da bo ponujalo srečo in pozabo v zabavi. Da bo večno mlado, lepo, bogato in zmeraj nasmejano. Toda poslanstvo gledališča je predvsem (kot je lepo povedal že Shakespeare), da drži življenju zrcalo kot tudi, da svet postavlja na glavo (tako vsaj pravi gledališki teoretik in praktik E. Barba). In prav zato smo tu, da vam pričaramo zatočišče čarobnosti gledališča, ki drži življenju zrcalo in ga odslikava v najrazličnejših oblikah. Ki je tu zato, da prikazuje vam dobro znane pa tudi manj znane zgodbe življenja in jih "zapiše" s svojo prepoznavno
in inovativno gledališko pisavo. Da vas zapelje v svet domišljije ali vas pretrese. Ki je staro, a nikoli zastarelo, ker je to najhujše, kar se gledališču lahko zgodi. Ki je tu zato, da je duhovito in zabavno, a nikakor banalno. Od gledališča pričakujemo predvsem, da se ves čas pomlaja, raziskuje in črpa iz življenja, ki ga živimo. Zato se kdaj ozremo tudi v preteklost gledališke zgodovine in teorije, ki nas zmeraj znova navdihuje s svojo radikalnostjo ter se skupaj s Petrom Brookom sprašujemo: "Zakaj sploh gledališče?" Mo premišljeno izbiramo dramska besedila, ki jih uprizarjamo, in režiserje, ki jih oživljajo. Ni namreč vseeno, kdo bo kakšno dramo režiral in kdo v njej igral, kot tudi ni vseeno, kakšno gledališče si želimo, kakšnega ustvarjamo ter kako ga igramo. Zato se v sezoni 2006/2007 hočemo poigravati s tematsko vznemirljivimi teksti in (se) igrati estetsko sodobno gledališče s poudarkom na slovenski izvirni dramatiki, sodobnih evropskih, pa tudi klasičnih besedilih v sveži preobleki in mednarodni izvedbi. Čar gledališča smo se tokrat odločili odkrivati prav v prepletu lokalno-nacionalnih posebnosti in hkrati v svetovljanski univerzalnosti. Pri tem pa seveda srčno upamo, da bomo bolj univerzalni kot provincialni. Predvsem pa v vseh omenjenih elementih skladni.
Marinka Poštrak, dramaturginja in vodja umetniškega oddelka
KAJ JE BILO NOVEGA?
•	Uprizorili smo šest predstav v svoji lastni produkciji, od tega kar tri slovenske krstne uprizoritve: Drame princes Elfriede Jelinek, Gospoda C/ranceaJerzgja Kosinskega in Kamne v žepih Marie Jones.
•	S Sofolesovim Kraljem Ojdipusom smo sodelovali v tekmovalnem programu Borštnikovega srečanja; Aldo Kumarje prejel nagrado za glasbo v tej predstavi.
•	Na svobodo je odšel igralec Rok Vihar, v naše vrste pa smo sprejeli igralca Igorja Štamulaka.
•	Borut Veselko je februarja šestič postal oče, tokrat sinu Črtu.
•	Zaposlili smo inspicienta in rekviziterja Bojana Hudernika.
•	Igralec Peter Musevski je prejel kar štiri nagrade: nagrado za najboljšega igralca na 11. filmskem festivalu Sarajevo film fest, (za vlogo Petra v filmu Damjana Kozoleta Delo osvobaja), dve nagradi na 8. festivalu slovenskega filma v Portorožu in Piranu, (nagrado vesna za najboljšo moško vlogo v Kozoletovem filmu Delo osvobaja in Uglaševanje Igorja Šterka ter nagrado Stopov igralec leta za glavno vlogo filmu Delo osvobaja) in nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije za igralske dosežke v letu 2005 (za vlogo Ojdipusa v Sofoklesovem Kralju Ojdipusu in naslovno vlogo v predstavi Jerzgja Kosinskega Gospod Chance).
•	S predstavo Drame princes smo gostovali na mednarodnem festivalu sodobnih umetnosti EX0D05 v Ljubljani.
•	Z isto predstavo smo bili povebljeni na mednarodni festival ZLATI LEV v Umagi in tam v kategoriji štirih enakovrednih nagrad dobili nagrado za najboljšo predstavo v celoti.
•	Slušateljica dramskih delavnic, ki jih organiziramo v okviru Tedna slovenske drame, Saša Rakef in mentorica Dragica Potočnjak sta se na pobudo našega gledališča udeležili mednarodnega festivala mladih avtorjev Interplag 2006 v Liechtensteinu.
•	Bili smo eden od pobudnikov Mreže slovenskih mestnih gledališč, v okviru katere naj bi gledališča izmenjala čimveč predstav.
•	Končal seje denacionalizacijski postopek glede gledališča, tako da je občina lahko dala zeleno luč za obnovo gledališča.
KAJ BO NOVEGA?
•	Uprizorili bomo kar tri drame slovenskih avtorjev: Žabe Gregorja Strniše, Blazno resno slavni Dese Muck in Zatočišče Saše Raket.
•	V uprizoritvi Blazno resno slavni bo poleg avtorice Dese Muck in legende slovenskega filma Petra Zobca sodeloval tudi dijak kranjske gimnazije Žiga Udir.
•	Kot prvo gledališče v Sloveniji smo z vodjo projekta, gledališčem Freies Schauspiel Ensemble iz Frankfurta, in soorganizatorjem, gledališčem Teatr im. Juliusza Slovvackiega iz Krakova, dobili sredstva Evropske unije (iz programa Kultura 2000) za predstavo, in sicer za projekt Nočni azil - shajališče sanj (po drami Maksima Gorkega Na dnu), ki ga bomo premierno uprizorili v Kranju, Frankfurtu in Krakovu. V okviru tega projekta poteka tudi vzporedni projekt Cafe Evropa, ki vključuje tudi prebivalce mesta Kranj.
•	Uprizoritev drame Saše Rakef bo prva uprizoritev besedila avtorice, ki je sodelovala na Dramskih delavnicah v okviru Tedna slovenske drame - dramo bo režiral angleški režiser nizozemskega rodu Jan van den Bosch, ki je letošnje delavnice tudi vodil.
•V Linhartovem letu, v katerem praznujemo 250-letnico rojstva prvega slovenskega dramatika, bomo odigrali že dvestoto ponovitev predstave Županova Micka.
■ Začeli bomo zbirati dokumentacijo za obnovo gledališča.
•	V prihodnji sezoni bomo s predstavama Pastirica in dimnikar in Kamni v žepih gostovali na festivalih v Boliviji in Argentini.
"Sleherno gledališče je zajeto v nek zgodovinski in kulturni kontekst, ki mu ne more ubežati.
Lahko pa je po nečem drugačno, lahko ima lastno energijo, ki mu omogoča, da na svojevrsten način prevaja, si nanovo izmišlja in celo postavlja na glavo kalup sveta, v katerega je zajeto.
Recimo, da se v gledališču lahko ohrani klica odpora, zavrnitve, nasprotovanja. Nemara se moramo spomniti stare zapovedi: gledališče naj bo zrcalo.
Ampak zrcalo ni zgolj uprizoritev.
Zrcalo je ves otok: moški in ženske, ki skrbijo zanj, njihovi odnosi, njihova drznost.
Na to se je pred kakšnim letom spomnil tudi Jan Kott, ko je govoril o eni najnovejših evropskih političnih prekucij in o gledališču: zrcalo posnema, toda preobrača.
Kar je zunaj na desni, je v zrcalu na levi.
Svet lahko postavimo na glavo."
Izbirate lahko med štirimi različnimi abonmajskimi ponudbami:
1.	REDNI ABONMA
Četrtek 1, Četrtek 2, Petek 1, Petek 2, Petek 3, Sobota 1, Sobota 2, Modri, Rumeni
2.	SUPER RESNI ABONMA
3.	SUPER VESELI ABONMA
4.	MEGA ABONMA
Predstave rednega abonmaja
PREMIERNE UPRIZORITVE Prešernovega gledališča Kranj:
Desa Muck: BLAZNO RESNO SLAVNI Mednarodni projekt: NOČNI AZIL-shajališče sanj Gregor Strniša: ŽABE Martin Crimp: PODEŽEUE Saša Raket: ZATOČIŠČE
Dodatni predstavi v okviru Super resnega in Mega abonmaja GOSTUJOČI PREDSTAVI
Drago Jančar: KLEMENTOV PADEC (Gledališče Koper) Neil LaBute: PRAŠIČA DEBELA (MGL)
* * *
Dodatni predstavi v okviru Super veselega in Mega abonmaja GOSTUJOČI PREDSTAVI
Desa Muck: SELMA IN LOJZKA (Gledališče Koper) Vinko Moderndorfer: ŠAH MAT (5LG Celje)
REDNI ABONMA
Za tiste, ki jim je pet predstav ravno prava mera.
Program rednega abonmaja obsega pet novih uprizoritev Prešernovega gledališča Kranj:
DesaMuck: BLAZNO RESNO SLAVNI Mednarodni projekt: NOČNI AZIL-shajališče sanj Gregor Strniša: ŽABE Martin Crimp: PODEŽEUE Saša Raket: ZATOČIŠČE
Izbirate lahko med naslednjimi abonmaji:
•abonmaČETRTEK 1, ČETRTEK2
predstave so praviloma ob četrtkih
•abonma PETEK 1, PETEK2, PETEK3
predstave so praviloma ob petkih
•abonmaSOBOTA 1, SOBOTA2
predstave so praviloma ob sobotah
•abonma MODRI, RUMENI
predstave so ob različnih dnevih, od ponedeljka do četrtka
SUPER RESNI ABONMA
Za tiste, ki ste ljubitelji resnejših predstav.
SUPER RESNI abonma je nadgradnja rednega abonmaja in ga sestavlja katerikoli redni abonma + dve gostujoči predstavi.
Predstave rednega abonmaja:
DesaMuck: BLAZNO RESNO SLAVNI
Mednarodni projekt: NOČNI AZIL-shajališče sanj Gregor Strniša: ŽABE Martin Crimp: PODEŽEUE Saša Rakef: ZATOČIŠČE
Gostujoči predstavi:
Drago Jančar: KLEMENTOV PADEC (Gledališče Koper)
Neil LaBute: PRAŠIČA DEBELA (MGL)
Pri gostujočih predstavah SUPER RESNEGA abonmaja sedežni red rednega abonmaja ne velja, ampak si pri blagajni ob vP'su izberete nov sedež.
SUPER RESNI abonmaje na voljo do zasedbe prostih mest.
SUPER VESELI ABONMA
Za tiste, ki si želite več smeha.
SUPER VESELI abonma je nadgradnja rednega abonmaja in ga sestavlja katerikoli redni abonma + dve gostujoči predstavi.
Predstave rednega abonmaja:
Desa Muck: BLAZNO RESNO SLAVNI Mednarodni projekt: NOČNI AZIL-shajališče sanj Gregor Strniša: ŽABE Martin Crimp: PODEŽEUE Saša Rakef: ZATOČIŠČE
Gostujoči predstavi:
•	Desa Muck: 5ELMA IN LOJZKA (Gledališče Koper)
•	Vinko Moderndorfer: ŠAH MAT (SLG Celje)
Pri gostujočih predstavah SUPER VESELEGA abonmaja sedežni red rednega abonmaja ne velja, ampak si pri blagajni ob vpisu izberete nov sedež.
SUPER VESELI abonma je na voljo do zasedbe prostih mest.
MEGA ABONMA
Za tiste, ki jim predstavni nikoli dovolj!
Tudi MEGA abonma je nadgradnja rednega abonmaja in ga sestavlja katerikoli redni abonma + vse štiri gostujoče predstave iz super resnega in super veselega abonmaja.
Predstave rednega abonmaja:
DesaMuck: BLAZNO RESNO SLAVNI Mednarodni projekt: NOČNI AZIL-shajališče sanj Gregor Strniša: ŽABE Martin Crimp: PODEŽEUE Saša Raket: ZATOČIŠČE
Gostujoče predstave:
Drago Jančar: KLEMENTOV PADEC (Gledališče Koper)
Neil La Bute: PRAŠIČA DEBELA (MGL)
Desa Muck: SELMA IN LOJZKA (Gledališče Koper)
Vinko Moderndorfer: ŠAH MAT (SLG Celje)
Pri gostujočih predstavah sedežni red rednega abonmaja ne velja, ampak si pri blagajni ob vpisu izberete nov sedež.
MEGA abonma je na voljo do zasedbe prostih mest.
Vpis abonmajev za sezono 2006/07 bo od 11. do
23. septembra 2006 v gledališki avli vsak delavnik od 10.
do 12. ure in od 16. do 18. ure (ob sobotah samo dopoldne).
•DOSEDANJI ABONENTI boste svoj abonmajski sedež lahko obnovili
od ponedeljka, 11. septembra, do sobote, 16. septembra 2006.
• DOSEDANJI ABONENTI, KI BI RADI ZAMENJALI SEDEŽ, boste to lahko storili v torek, 19. septembra 2006.
•NOVI ABONENTI ste k vpisu abonmajev vabljeni
od srede, 20. septembra, do sobote, 23. septembra 2006.
NOVO!
Vsem abonentom bomo na dom skupaj s programsko knjižico poslali tudi položnico - če si ne želite ničesar spreminjati (dneva abonmaja, sedeža, vrste abonmaja), potem znesek po položnici poravnate najkasneje do 10.9.2006 in abonmajsko izkaznico Vam bomo poslali na dom.
Tako si boste prihranili pot in čas.
Popusti
Upokojenci imate ob vpisu abonmaja 30 % popusta, študentom in dijakom pa ponujamo kar 50 % popusta!
Vsi abonenti lahko izkoristite 10 % popusta pri vsakem nakupu ene vstopnice za katerokoli predstavo v PG Kranj, razen za premiere in prireditve, katerih organizator ni PG Kranj.
•	Brezplačen mesečni spored predstav
Vsem abonentom bomo vsak konec meseca brezplačno poslali spored predstav za naslednji mesec, za vsako predstavo.
•	Brezplačni gledališki listi
Za vsako predstavo (razen za gostujoče) boste abonenti ob ogledu prejeli brezplačen gledališki list.
•	Nadomestna predstava
Ce si predstave ne morete ogledati v okviru svojega abonmaja, vam bomo v izjemnih primerih (če boste svoj abonmajski sedež odpovedali vsaj dva dni pred predstavo) omogočili nadomestni ogled predstav. Za predstave v okviru Super veselega in Super resnega abonmaja tega žal ne moremo zagotoviti.
NOVO!
Vsem abonentom bomo ob koncu sezone poklonili koncert!
OBVEŠČANJE O PREDSTAVAH
Vsem našim abonentom bomo vsak mesec brezplačno poslali mesečni program, vsi drugi obiskovalci naših predstav pa ga bodo lahko prevzeli pri blagajni gledališča.
Informacije o predstavah bodo na voljo tudi:
•	na spletni strani gledališča www.pgk.si,
•	v vitrini pred vhodom v Prešernovo gledališče Kranj,
•v Gorenjskem glasu,
•	v sobotnih izdajah časopisa Delo, kjer bo objavljen program za naslednji teden,
•	na teletekstu TV Slovenija in radiu (poslušajte koledar kulturnih dogodkov).
KONTO SISTEM
Konto vstopnice so kuponi, ki jih imetnik pri blagajni gledališča zamenja za redne vstopnice. Zagotovi si jih podjetje, posameznik ali skupina z naročilnico ali z vplačilom konto vstopnic, ki jih lahko znova naroči kadarkoli v sezoni. Cena ene konto vstopnice je 2.300 SIT. Vplačate jih lahko vnaprej na podlagi izdanega računa in jih med gledališko sezone poljubno uporabite za ogled posameznih predstav, ki so razpisane za KONTO (npr. za abonma PETEK 1, IZVEN in KONTO).
Konto vstopnice niso vezane na dan v tednu. Priporočamo, da jih za redne vstopnice zamenjate že v predprodaji, lahko pa tudi tik pred predstavo, če bodo še na voljo. Imetnike konto vstopnic bomo ob koncu vsakega meseca s sporedom obveščali o sporedu predstav v naslednjem mesecu.
DARILNI BON
DARILNI BON, ki smo uvedli lansko sezono, se je izkazal kot odlična rešitev za vse tiste, ki si želite svojim najbližjim, prijateljem ali znancem, ob različnih priložnostih (rojstni dan, novo leto, 8. marec...) pokloniti nekaj posebnega in izvirnega.
Darilni bon v vrednosti ene vstopnice (lahko kupite tudi bone za več vstopnic) izberete in kupite pri naši blagajni vi, obdarjenec pa si sam izbere predstavo glede na svoje želje in v terminu, ki mu najbolj ustreza.
DARILNI BON
Ste v zadregi, ko morate izbrati darilo za svoje najbližje, prijatelje ali znance?
Predlagamo vam posebno darilo, s katerim jih lahko razveselite - DARILNI BON Prešernovega gledališča Kranj.
Vi izberete darilni bon v vrednosti 3.000 tolarjev (12,52 €), obdarjenec pa si bo sam izbral predstavo glede na svoje želje in v terminu, ki mu najbolj ustreza.
Dobra ideja, kajne?
SEDEŽNI RED
J prostori	prostor 2	prostor 3	prostor 4
oder
>» vhod	prehod parter
vrst
2
3
4
5
6
7
I ti
2
3
4
SEDEŽNI RED
Prostor 1	5. vrsta parterja
Prostor 2	3., 4., 6. in 7. vrsta parterja
Prostor 3	L, 2., 8., 9., 10., 11. in 12. vrsta parterja in 1. vrsta balkona
Prostor 4	2., 3. in 4. vrsta balkona
CENE VSTOPNIC ZA SEZONO
2006/2007
	Redne cene	Premiera in izven
Prostor 1	3.700 (IS,44 €)	3.900 (16,27 0
Prostor 2	3.000 (12,52 €)	3.200 (13,35 0
Prostor 3	2.800 (11,69 0	3.000 (12,52 0
Prostor 4	2.000 (8,35 0	2.200 (9,18 0
Cene so v eure obračunane po centralnem paritetnem tečaju 239,64 SIT.
CENIK ABONMAJEV ZA SEZONO
2006/2007
POZOR! Cene abonmajev od četrtka do sobote smo nekoliko zvišali (ampak ne prehudo), smo pa zato cene barvnih abonmajev (RUMENI, MODRI) znižali!	
	REDNI ABONMA
	Četrtek 1, Četrtek 2, Petek 1, Petek 2, Petek 3, Sobota 1, Sobota 2
Prostor 1	Takojšnje plačilo 16.000 (66,77 €)
Prostor 2	12.800 (53,42 €)
Prostor 3	11.500 (47,99 £)
Prostor 4	8.200(34,22 €)
Rumeni in Modri
Takojšnje plačilo
Prostor 1	14.500 (60,51 0
Prostor 2	11.600 (48,41 0
Prostor 3	10.350 (43,40 0
Prostor 4	7.400 (30,88 0
	DOPLAČILO ZA SUPER RESNI ALI SUPER VESELI ABONMA	DOPLAČILO ZA MEČA ABONMA
Prostor 1	5.600 (23,37 £)	11.200 (46,74 o
Prostor 2	4.500 (18,78 0	9.000 (37,56 0
Prostor 3	4.000 (16,70 0	8.000 (33,39 0
Prostor 4	2.900 (12,11 0	5.800 (24,21 0
Pri dodatnih predstavah SUPER RESNEGA, SUPER VESELEGA in MEGA ABONMAJA sedežni red rednega abonmaja ne velja, temveč si ob vpisu izberete nov sedež.
POPUSTI
UPOKOJENCI -30 % popusta ŠTUDENTI, DIJAKI-50% popusta
MOŽNOST PLAČILA
Abonma lahko plačate:
•	z gotovino;
•	plačilnimi karticami MASTERCARD, VISA, KARANTA, BA KARTICA, MAESTRO;
1 v dveh obrokih: prvi obrok plačate ob vpisu, drugega v oktobru (ček). Pri plačilu v dveh obrokih je cena abonmaja višja za 5 %.
0		0	0	0
0				
0	0 0 0			
0	0	0	0	
0	0		0	
0	0		0	
0	0		0	
"Če”pomeni v vsakdanjem življenju utvaro, v gledališču eksperiment.
"Če" je v vsakdanjem življenju pobeg od resničnosti, v gledališču resnica sama.
Kadar nas gledališče prepriča, da v to resnico verjamemo, se gledališče in življenje zlijeta v eno.
To je visok cilj. Trdo delo terja.
Igrati pomeni trdo delati.
Toda če občutimo delo kot igro, ni več delo. Igraje igra. °
Peter Brook: PRAZEN PROSTOR, Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega; 1971
ABONMAJSKE PREDSTAVE
PREMIERNE UPRIZORITVE PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ
Desa Muck: BLAZNO RESNO SLAVNI Mednarodni projekt: NOČNI AZIL-shajališče sanj Gregor Strniša: ŽABE Martin Crimp: PODEŽELJE Saša Rakef: ZATOČIŠČE

GOSTUJOČE PREDSTAVE
Drago Jančar: KLEMENTOV PADEC
(Gledališče Koper)
Neli LaBute: PRAŠIČA DEBELA
(MGL)
Desa Muck: SELMA IN LOJZKA
(Gledališče Koper)
Matjaž Zupančič: ŠAH MAT (SLG Celje)
Gostujoče predstave so vpete v projekt Mreža slovenskih mestnih gledališč, v okviru katerega bomo slovenska mestna gledališča omogočala svojim abonentom ogled predstav drugih gledališč.
Desa Muck

	I II			i	M	
	1	Til				
ABONMAJSKA PREDSTAVA
Desa Muck
BLAZNO RESNO SLAVNI
Mladinska in družinska komedija Krstna uprizoritev
Režiserka: Katja Pegan
Premiera septembra 2006
Tako kot v BLAZNO RESNO ZADETIH se Desa Muck tudi v BLAZNO RESNO SLAVNIH dotika problematike odvisnosti, tokrat odvisnosti od slave in zvezdništva, ki so ji zmeraj bolj izpostavljeni tudi mladostniki. V prvi vrsti pa je to zabavna komedija o lepotah in pasteh snemanja filma, o ljubezni do filma in seveda o nepozabnem prijateljstvu.
V BLAZNO RESNO SLAVNIH nam Desa Muck skozi oči najstnika, ki igra glavno vlogo v mladinskem filmu, prikaže vse sladkosti in pasti igralskega poklica, hkrati pa nas sooči z zakulisjem "tovarne sanj" in komičnimi situacijami, ki spremljajo snemanje filma.
Svojega junaka Desa Muck z njej značilnim humorjem in poznavanjem televizijskega in filmskega medija popelje vse od iluzije najstniškega filmskega zvezdnika do deziluzije in soočenja s "kruto realnostjo" tovrstnih projektov. Skozi komične situacije razkrivanja "drobovja" filmske maši n e rij e najstniški junak ob pomoči režiserja Hijacinta spozna, da je cena za slavo in "zvezdništvo" včasih precej visoka, da pa jo je vredno "plačati", saj je ustvarjanje filma navkljub številnim zapletom in neprijetnostim še zmeraj čarobno. Predvsem pa je pomembno zanj, saj med snemanjem osebnostno dozori in se sprejme v vsej svoji drugačnosti in neponovljivosti.
Avtorice mladinskih uspešnic z naslovom BLAZNO RESNO ... gotovo ni treba posebej predstavljati, saj jo pozna staro in mlado. Za svojo mladinsko literaturo je prejela že več prestižnih nagrad in priznanj, da pa so njena prozna dela več kot primerna tudi za uprizarjanje, je dokazala tudi uprizoritev BLAZNO RESNO ZADETI v Prešernovem gledališču Kranj z vsestransko avtorico v osrednji vlogi, kar je predstavi podelilo še prav poseben komedijski čar.
Ker je uprizoritev v hipu postala uspešnica, smo se odločili, da uprizorimo tudi BLAZNO RE5N0 SLAVNE z Deso v osrednji vlogi Mame ter z legendarnim filmskim ustvarjalcem Petrom Zobcem, ki mu je knjiga tudi posvečena.
Predstavo bo režirala Katja Pegan (direktorica Gledališča Koper), ki je na oder Prešernovega gledališča postavila že dve uspešnici: Sapramiško Svetlane Makarovič in Blazno resno zadete Dese Muck.
Desa Muck Blazno resno slavni
TINE OMAN
Igralec
Desa Muck Blazno resno slavni
SMAOtkSUNIV..
iMmrea
10PRHIV...
Nočni azil
- shajališče sanj
ABONMAJSKA PREDSTAVA
Mednarodni projekt
NOČNI AZIL - shajališče sanj
(po drami Maksima Gorkega Na dnu)
Mednarodni projekt ob finančni podpori Evropske unije (program KULTURA 2000); koproducenti: Prešernovo gledališče Kranj, Freies Schauspiel Ensemble Frankfurt in Teatr im. Juliusza STovvackiega Krakov
Režiser: Reinhard Hinzpeter
Premiera oktobra 2006
Na dnu je drama z močno poudarjeno socialno problematiko in tematiko humanizma, dandanes, v obdobju vsesplošne socialne krize, pa dobiva sodoben, angažiran in socialnokritičen kontekst.
m
Culture 2000
PrEŠERNOVO gledališče
46
Drama Na dnu Maksima Gorkega spada med najpomembnejša dela evropske gledališke literature, v času globalizacije pa dobiva novo utesnjujočo realnost. V državah Evropske unije narašča brezposelnost. Vse več ljudi, ki ostanejo brez dela, živi pod pragom revščine - kopičijo se dolgovi, psihični pritiski naraščajo, povezanost znotraj družin izginja. Brezdomstvo trka na vrata.
V prenočišču na skromnih pogradih v skupni bedi životarijo propadli baron, zapiti igralec, umirajoča jetična žena in njen brezobzirni mož, romar in drugi. Posebnost drame Na dnu (1902) je, da nima glavnega junaka, saj je glavni junak prav vsa ta pisana druščina revežev oz. ljudi iz socialnega dna, ki nam jih Gorki predstavlja v vsej bedi bivanja, neizpolnjenih želja in hrepenenj po lepšem in boljšem življenju. Gorki svojih junakov ne sodi, temveč jih zgolj prikazuje kot človek in pisatelj, ki čuti z njimi in je prepričan, da ti t. i. "izmečki družbe" niso sami krivi, da so tako nizko padli, ampak jih je do te točke pripeljal brezobziren, kapitalističen družbeni sistem. In prav proti temu je uperjena kritika Maksima Gorkega. Neznosne razmere, nevredne človeka, ki jih v svoji drami opisuje, so Rusijo pripeljale do revolucije, vendar smo danes, več kot sto let po nastanku drame Na dnu, žal skorajda na isti točki.
Na pobudo Freies Schauspiel Ensembla iz Frankfurta (Nemčija) smo se v Prešernovem gledališču odločili za sodelovanje v mednarodnem projektu z naslovom Nočni azil - shajališče sanj, ki temelji na socialni drami Atoz//7z/Maksima Gorkega.
S projektom smo kandidirali na razpisu Evropske unije KULTURA 2000 in zanj prejeli subvencijo; tako smo postali Prvo slovensko gledališče, ki je za produkcijo svoje Predstave prejelo evropska sredstva!
V projektu sodeluje 14 igralcev, ki jih je režiser Reinhard Hinzpeter izbral na avdicijah v Frankfurtu, Krakovu in Kranju, ,n s'cer 4 igralce iz Nemčije, 6 iz Poljske (iz gledališča Teatr ,m- Juliusza Slovvackiega Krakov) in 4 iz Slovenije (Sabina Kogovšek, Vesna Lubej, Janko Petrovec in Matjaž Višnar, član našega gledališča). Študij predstave je potekal od 15. junija ^006 do 14. septembra 2006 v Prešernovem gledališču Kranj, Oledališču Freies Schauspiel Ensemble v Frankfurtu in gledališču Teatr im. Juliusza Slovvackiega v Krakovu.
MATJAŽ VI5NAR
A TALENT JE VERA VASE VERA .
ali Prilika o ubogem in bogatem Lazarju
ABONMAJSKA PREDSTAVA
Gregor Strniša
ŽABE
ali Prilika o ubogem in bogatem Lazarju Moraliteta Slovenska drama
Režiser: Jaka Ivanc
Premiera oktobra 2006
V Žabah nam avtor ob napeti zgodbi Preobrazbe iz reveža v bogataša na svoj lasten, poetičen način spregovori tudi o filozofskih vprašanjih identitete, problemih naših (ne)izpolnjenih želja, o obstoju duše in metafizike ter o večnem vprašanju, kdo smo.
52
Reven poštar Lazar pride na prvi spomladanski dan v krčmo na robu Barja, kjer ga z rumom in žabjimi kraki pogosti skrivnosten Točaj, ki praznuje ta dan svoj rojstni dan. Med pogovorom Lazar Točaju prizna, da zadnje noči sanja, daje bogat. Točaj mu zaupa, da je Hudič, ki mu lahko izpolni sanje in ga spremeni v bogataša.
Med drugim mu pove, da so žabe, ki jih lovi na Barju, izgubljene človeške dušice ter da je ravnokar pojedel bedrci svoje tete in stare mame. V zameno si seveda želi poštarjevo dušo oz. njegov spomin. Lazar sprva ne verjame v nenavadno ponudbo, ko pa se v krčmi namesto brezzobe starke pojavi prelepa mlada Evica, pred mamljivo skušnjavo klone in pristane na hudičevo ponudbo. Toda ko se prelevi v bogataša Lazarusa, postane življenje zanj še bolj zapleteno in neznosno kot takrat, ko je bil še revež Lazar. Ob napeti zgodbi preobrazbe iz reveža v bogataša pa nam avtor na svoj lasten, poetičen način spregovori še o filozofskih vprašanjih identitete, problemih naših (ne)izpolnjenih želja, o obstoju duše in metafizike ter o večnem vprašanju, kdo smo.
Strniševe Žabe spadajo med slovensko klasiko.
Tako kot njegov Samorog in seveda tudi Ljudožerci so Postale kultno slovensko besedilo, ki z uvrstitvijo na Program zmeraj znova zbujajo pozornost med strokovno javnostjo in zanimanje med občinstvom, saj omogočajo n°ve in nove interpretacije. Zaradi svoje tematike pa je Strniševo besedilo danes, v obdobju želje po bogastvu ne glede na ceno, še bolj kot ob svojem nastanku leta 1967 žgoče aktualno.
Besedilo s svojo poudarjeno etično noto in tematiko n'koli izpolnjenih želja ter z značilnim strniševskim Poetičnim jezikom ponuja režiserjem odprt prostor Hajrazličnejših estetik, konceptov oz. interpretacij,
Prav tako pa zahteva vrhunsko igralsko zasedbo. Btrniševe Žabe so tako zmeraj znova režijski kot tLJdi igralski izziv.
^ežijo smo zaupali režiserju najmlajše generacije Jaki Ivancu, ki v Prešernovem gledališču režira prvič - z že]jo, da Žabe znova "zadihajo" v duhu časa kot tudi v Sv°ji večnostni, metafizični razsežnosti. V preteklih dveh sezonah je Jaka Ivanc zrežiral dve zelo odmevni Predstavi: Handkejevega Kasparja v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani in Jančarjev Cementov padec v Gledališču Koper.
VESNA PERNARČIČ - ŽUNIČ
Igralka
57
ABONMAJSKA PREDSTAVA
Martin Crimp
PODEŽELJE
(The Country)
Sodobna angleška drama
Slovenska krstna uprizoritev
Prevod: Zdravko Duša Režiser: Eduard Miler
Premiera decembra 2006
Podeželje je z napeto psihološko zgradbo, ki meji že kar na psihološki triler, dobro napisana drama, ki jo poganja napeta in z nepričakovanimi obrati strukturirana zgodba o zapletenih odnosih med možem, ženo in mlado neznanko.
Na začetku igre zdravnik Richard v svojo družinsko hišo pripelje mlado dekle, ki jo je našel nezavestno ob vaški cesti. Po prvotnem presenečenju njegovo ženo seveda zanima, ali bi mož v hišo pripeljal tudi starega pijanca, če bi ga namesto mladega dekleta našel na cesti.
M ožji zatrjuje, daje bila to pač edina alternativa ter daje bila njegova dolžnost, da dekletu pomaga. Vendar se že v naslednjem prizoru, ko se dekle zbudi, izkaže, da dekle očitno pozna moža in da njen prihod v hišo morda le ni samo posledica naključnega spleta okoliščin. Ko ženski ostaneta nekaj časa sami, se ženi sum samo še potrdi. Iz prizora v prizor smo tako priče zmeraj bolj nenavadnim razkritjem, pa tudi odnosi med možem, ženo in neznanko se začnejo zmeraj bolj zapletati. Navidez trden zakon se s prihodom mlade neznanke nenadoma znajde pred veliko preizkušnjo. Martin C rim p je mojster virtuoznih psiholoških zapletov, ki si vrtoglavo sledijo iz prizora v prizor. Izkaže se, da nenadoma ne vemo več, kateri različici zgodbe naj verjamemo in komu lahko sploh še zaupamo. Do konca igre nas tako, skupaj z junaki, čaka še kar nekaj presenečenj in nenavadnih obratov.
V skladu s programsko usmeritvijo Prešernovega gledališča po uprizarjanju najvidnejših avtorjev dramskih besedil sodi tudi uvrstitev drame sodobnega angleškega dramatika Martina Crimpa Podeželje (The Country). Med njegova najbolj znana dela, krstno uprizorjena v gledališču Rogal Court v Londonu, sodijo med drugim tudi drame Attempts on herLife, Dealing UJithClair, Play mith repeats, Getting Attention, The treatment in v lanski sezoni v ljubljanski Drami uprizorjena drama Kruto in nežno v režiji Eduarda Milerja.
Predstavo bo režiral Eduard Miler, ki je v zadnjih nekaj letih na oder Prešernovega gledališča postavil nepozabne in večkrat nagrajene predstave, med katerimi so bile gotovo najbolj odmevne Horvathova 1/era ljubezen upanje, Ravenhillovih Nekaj eksplicitnih /of/c in v pretekli sezoni Schillerjeva drama Spletkarstvo in ljubezen.
* VAM POVEM '
ZGODBO?
Martin Crimp Podeželje
DARJA REICHMAN
Igralka
VESNA SLAPAR
Igralka
Saša Rakef
, v ^ ’v;	m hBB9
ŽAfOČiŠČE
ABONMAJSKA PREDSTAVA
Saša Rakef
ZATOČIŠČE
Sodobna slovenska drama
Krstna uprizoritev
Koprodukcija z Gledališčem Glej in Britanskim svetom / British Councilom Ljubljana
Režiser: Jan van den Bosch
Premiera marca 2007
Zatočišče je zrela, pretresljiva in šokantna drama o najintimnejših medčloveških odnosih, hkrati pa avtorica raziskuje v njej tudi naravo gledališkega medija ter njegovo razmerje med fikcijo in realnostjo.
64
Po več letih se iz tujine k ostareli in po prometni nesreči ohromeli materi vrne 38-letna hči, da bi skrbela zanjo. Vendar hčerkina vrnitev matere ne navda z veseljem, ampak sproži plaz očitkov in nerešenih travm iz mladosti.
Mati hčerki očita, da jo je pred leti zapustila zaradi avanture s poročenim moškim, hčerka očita materi, da jo je zmeraj zasmehovala in sovražila, kot je sovražila in odgnala tudi njenega očeta. Hčerka se kljub konfliktnemu odnosu z materjo odloči, da bo ostala doma ter skrbela zanjo. Za začetek hoče popraviti razpadajočo hišo. Zato najame delavce, ki začno podirati stene, vendar ji načrt ne uspeva najbolje, kar sproži v materi še večji posmeh, in že tako boleč odnos samo še zaostri. Njuno skupno življenje se tako zmeraj bolj spreminja v moro, v kateri se mati sadistično izživlja nad hčerko, ta pa materino verbalno in psihično nasilje sprejema z mazohistično vdanostjo in potrpežljivostjo. Vsa situacija postopoma kulminira v pravi pekel, ko hčerka spusti v njuno hišo še potepuške pse, ki ji predstavljajo nadomestilo za otroke. Toda psov je vsak dan več, tako da za materin hčerko zmanjkuje prostora v hiši, ta pa se iz trpeče žrtve počasi prelevi v kruto in neusmiljeno maščevalko.
26-letna avtorica drame Zatočišče Saša Rakef sodi med najbolj prodorne in umetniško zrele dramatičarke najmlajše generacije. Po študijih v Ljubljani, na Finskem (ECS Theatrelaboratorg), v Beogradu in v Mostarju se je leta 2005 vpisala na Oddelek za gledališke študije in kreativno pisanje na Metropolitansko univerzo v Londonu. Kot performerka je sodelovala v projektih pri nas in v tujini, v okviru Tedna slovenske drame pa je sodelovala tudi na dramskih delavnicah. Na letošnjih, ki jih je vodil britanski režiser Jan van den Bosch, je navdušila s svojo dramo Zatočišče, ki je tik pred tem doživela bralno uprizoritev v okviru PREGLEJA v Ljubljanskem gledališču GLEJ.
Tematsko in uprizoritveno zahtevno besedilo, ki vas gotovo ne bo pustilo ravnodušnih, bo režiral Sašin mentor na delavnicah, britanski režiser Jan van den Bosch, ki se je, prav tako kot mi, navdušil nad njeno dramo. V svoji mednarodni karieri je režiral v Veliki Britaniji, na Slovaškem, v Latviji in Rusiji, za svoje delo pa je prejel številne nagrade in priznanja.
BRANKO JORDAN
Igralec
Sasa Rakef Zatočišče
VESNA JEVNIKAR
Igralka
68
Gostovanje v okviru projekta "Mreža mestnih gledališč" GLEDALIŠČE KOPER/TEATRO CAPODISTRIA
Drago Jančar
KLEMENTOV PADEC
Drama o izjemnem človeku z izjemnim značajem
Režija: Jaka Ivanc
Igrajo: Rok Vihar, Boris Cavazza, Vesna Maher, Dunja Klemenc, Gorazd Žilavec, Vojko Belšak, Boris Kos
Štiriinšestdeset let po smrti slovenskega filozofa in alpinista dr. Klementa Juga oziroma po v ugibanja zavitem padcu v zahodnem delu Triglavske stene leta 1924 je Drago Jančar v Klementovem padcu "rekonstruiral" dogodke zadnjih mesecev življenja slovenskega filozofa in strastnega alpinista. Čeprav ni prezrl junakovega filozofskega kreda, njegove etične drže, ki se manifestira kot močna, nagonska volja, ga Jug zanima predvsem kot človek, ki skuša ljubiti in biti ljubljen in se je - razočaran nad ljubljansko jalovo in opravljivo srenjo povojnih let - pripravljen ljubljeni osebi tudi odpovedati ter se zateči v svet samote, svet volje in moči ter izzivanja usode.
Jaka Ivanc je zahtevno nalogo, postaviti dramo, ki je pred leti dosegla malodane kultni status, dobro opravil. Natančno se mu je Posrečilo združiti dolga filozofska razmišljanja s sentimentalnimi deli ter s praktično neokrnjenim besedilom ustvariti dinamiko, ki nas zvedavo vleče iz prizora v prizor, kar uspešno lepi z avtorsko glasbo Davorja Hercega.
Dušan Rogelj, Radio Slovenija
Gostovanje v okviru projekta "Mreža mestnih gledališč" MESTNO GLEDALIŠČE UUBUANSKO
Neil La Bute
PRAŠIČA DEBELA
Sodobna drama o enem izmed tabujev sodobne družbe Režiser: Saša Anočič
Igrajo: Ana Facchini, Gaber K. Trseglav, Uroš Smolej, Iva Kranjc
Tom in Helen se spoznata v restavraciji s hitro prehrano. On je mlad uspešnež in ona duhovita knjižničarka. Takoj sta si všeč, čeprav se njuna želodca razlikujeta. Helen je namreč debela. Ne, ni debelušna ali močnejša - izjemno debela je in ob vitkem in postavnem Tomu je videti kot slonica. V družbi, ki enači uspeh z vitko postavo, so debeluhi prevzeli vlogo dežurnih spačkov. Ne gre samo za zavezujoč ideal ženske lepote, biti debel pomeni, da si nemaren, len, vreden prezira in zasmeha. Tudi zato Tom skriva Helen pred svojimi prijatelji in sodelavci, dokler njegov prijatelj ne najde njene slike. Tedaj postane Tom tarča splošnega posmeha, in čeprav njega njene kile ne motijo, začne njun odnos klecati pod težo družbenih predsodkov.
Dramatik Neil LaBute se spet loteva enega izmed tabujev sodobne družbe: kako posameznikov videz določa njegovo usodo. LaButovo dramsko pero je duhovito in ostro, moralistično in zajedljivo ter hahljajočemu se gledalcu neopazno nastavi ogledalo...
72
Gostovanje v okviru projekta "Mreža mestnih gledališč" GLEDALIŠČE KOPER /TEATRO CAPODISTRIA
Desa Muck
S ELMA IN LOJZKA
Romantična komedija
Režija: Katja Pegan
Igrajo: Ljerka Belak, Desa Muck, Vesna Maher, Vojko Belšak, Siniša Bukinac
Selmi in Lojzki se življenje prevesi v drugo polovico in obseda ju strah, da doslej v resnici sploh še nista živeli.
Preprosti in vsaj na videz rahlo omejeni Lojzki skuša z dolgo vrsto moških in zvez z nesrečnimi konci izkušena Selma na petdeseti rojstni dan odpreti oči; sili jo v zabave in ji pomaga iskati moškega, saj se ji zdi nedopustno, da bi Lojzka s tega sveta odšla kot devica. Tu je še Rebeka, Selmina nezakonska hči, noseča s poročenim moškim, ki zanika očetovstvo.
Rebeka postavi na glavo vse, kar sta Selma in Lojzka doslej sprejeli za zveličavno.
A Desa Muck noče samo zabavati. Spregovoriti si želi tudi o strahu. 0 strahu pred staranjem, pred skrivnostmi lastnega spola in samega sebe, pred življenjem in končno tudi o strahu pred smrtjo. Strahovi, ki se lahko zgodijo vsakomur, a so neskončno smešni, če jih lahko opazujemo od zunaj.
Gostovanje v okviru projekta "Mreža mestnih gledališč"
SLOVENSKO UUDSKO GLEDALIŠČE CEUE
Vinko Moderndorfer
ŠAH MAT
Komedija
Predstava bo krstno uprizorjena v sezoni 2006/07.
Šah mat je komedija, napisana po vzoru Feydeaujevih iger. Zaplet igre sloni na komičnem dogajanju, ko se v stanovanju gospoda Kralja nepričakovano znajdejo njegov sin Rudi, njegove številne ljubice in njegova žena. Vrtoglavi stampedo paralelnih komičnih situacij se odvija v vedno hitrejšem ritmu, ena komična situacija se spretno prelije v naslednjo, ki preseneti z novim nenadnim komičnim obratom. V komediji, ki temelji na prikrivanju in razkrivanju ljubezenskih prevar, pa avtor ne pozabi tudi na politično satiro in ironično ošvrkne dvojno moralo varuhov morale...
Vinko Moderndorfer je na Dnevih komedije 2006 za komedijo Sah mat prejel nagrado žlahtno komedijsko pero!
H.C. Andersen - Špela Stres: PASTIRICA IN DIMNIKAR
Marie Jones: KAMNI V ŽEPIH
Anton Tomaž Linhart: ŽUPANOVA MICKA
Jerzy Kosinski. GOSPOD CHANCE
Janusz Giovvacki: ANTIGONA V NEW VORKU
Bertolt Brecht: MALOMEŠČANSKA SVATBA
Žani na Mirčevska: VVERTHER 6 VVERTHER
DesariVluck: BLAZNO RESNO ZADETI
Friedrich Schiller: SPLETKARSTVO IN LJUBEZEN
Sofokles: KRALJ OJDIPUS
Elfriede Jelinek: DRAME PRINCES
Evald Flisar: NORA NORA
Marko Kurat: NEKAJ DRAGEGA IN POPOLNOMA NEUPORABNEGA
; DIMNIKAR
MIRJAM DRNOVŠČEK in ROBERT KAVČIČ
Vodja marketinga in odnosov z javnostjo ter koordinator programa
Hans Christian Andersen - Špela Stres
PASTIRICA IN DIMNIKAR
Otroška predstava
Režiserka: Špela Stres
Igrajo: Vesna Slapar, Branko Jordan, Pavel Rakovec, Igor Štamulak, Bojana Fornazarič, Ciril Roblek in Robert Kavčič
Ena izmed Andersenovih najlepših, čeprav morda ne najbolj znanih pravljic, v kateri je prikazal ljubezen kot tisto silo, ki premaga še tako velike prepreke, če je prava.
Pravljična glasbena predstava, kjer se čustva in glasba odlično zlijejo v dramatično odrsko dogajanje.
Otrok in družina
■ * *. um
II # „
MF m
Marie Jones
KAMNI V ŽEPIH
Komedija o zvezdnikih in tistih, ki bi radi to postali
Režiser: Vinko Moderndorfer Igrata: Janez Hočevar — Rifle in Borut Veselko
Predstava opozarja na vprašanja iz zakulisja filmskega sveta: Kako postati filmska zvezda? Kakšen je svet zvezdnikov skozi oči prezrtih statistov? Kakšno ceno plačujejo zvezde za svojo slavo in statisti za svoje sanje?
Blestela sta Janez Hočevar - Rifle in Borut Veselko, ki sta bliskovito Prehajala iz ene vloge v drugo. Skupaj sta namreč odigrala kar štirinajst različnih oseb.
Andreja Virk Žerdin, POP TV
t' ŽUPANOVA N
MICKA



GAJA KRV5TUFEK
Anton Tomaž Linhart
ŽUPANOVA MICKA
Veseloigra prvega slovenskega dramatika - letos praznujemo 250. obletnico njegovega rojstva!
Režiser: Vito Taufer
Igrajo: Matjaž Tribušon / Borut Veselko, Darja Reichman, Gregor Čušin / Matjaž Višnar, Tine Oman, Vesna Pernarčič -Zunič / Vesna Slapar, Rok Vihar, Pavel Rakovec, Robert Kavčič in Ciril Roblek
Svež in duhovit prikaz slovenske duše.
Tako je rojen še en hit, s katerim se bo dalo obresti marsikatero vas v regiji in razveseliti ljubitelje klene gorenjščine, v kateri se tako kleno sporazumevajo nastopajoči.
Andrej Jaklič, Slovenske novice
		
		
Jerzy Kosinski
GOSPOD CHANCE
Inteligentna komedija
Režiserka: Ivana Djilas
Igrajo: Peter Musevski, Vesna Jevnikar, Pavel Rakovec, Matjaž Višnar, Tine Oman, Branko Jordan in Darja Reichman
Komedija zamenjav in zmot, v katere nas lahko pripelje slepo zaupanje medijem.
Zgodba v režiji Djilasove od začetka do konca raste, kadri se vrstijo kot v stripu, brez odvečnih elementov.
Igor Kavčič, Gorenjski glas
BOJANA FORNAZARIČ
Garderoberka
Janusz Gtovvacki
ANTIGONA V NEW VORKU
Družbenoangažirana tragikomedija
Režija: Mateja Koležnik
Igrajo: Borut Veselko, Matjaž Tribušon, Vesna Jevnikar,
Rok Vihar, Matjaž Višnar, Ciril Roblek in Bojan Hudernik
Sodobna drama o ljudeh s socialnega dna, napisana v duhovitih in iskrivih dialogih z izjemnim občutkom za detajl, humor in karakterizacijo likov.
Odlična angažirana predstava v sodobnem in najboljšem pomenu besede.
Petra Vidali, Večer
Na programu samo do decembra 2006!
MATEJ PAJNTAR
Frizer in masker
PONOVITVE IZ PREJŠNJIH SEZON
>- -k
El*'«
Bertolt Brecht
MALOMEŠČANSKA SVATBA
Komedija o tistem, kar naj bi drugim ostalo prikrito
Režija: Vito Taufer
Igrajo: Tine Oman, Marjeta Gregorač, Vesna Pernarčič - Žunič / Vesna Slapar, Darja Reichman, Rok Vihar, Peter Musevski, Vesna Jevnikar, Matjaž Višnar, IgorŠtamulak, Ciril Roblek in Robert Kavčič
Komedija, v kateri je dramatik osmešil sprenevedavost in lažno moralo pripadnikov takratnega malomeščanskega razreda. Toda - ali je malomeščanstvo res že preživeto?
Kranjska svatba dokazuje, da je Brechtovo delo družbenim spremembam navkljub danes še vedno aktualno.
Ana Perne, Finance
Žanina Mirčevska
VVERTHER& VVERTHER
Dmma
Režiser: Eduard Miler
Igrajo: Branko Jordan, Silva Čušin, Branko Šturbej in MatjažTribušon
Sodobna interpretacija slovitega Goethejevega romana Trpljenje mladega VVertherja, ki se ukvarja s vprašanjem romantične ljubezni in smislom bivanja v svetu.
Zvezdniška gostujoča igralska zasedba je seveda dodala svoje.
Petra Vidali, Večer
s
Desa Muck
BLAZNO RESNO ZADETI
Komedija za mlade in malo manj mlade
Režiserka: Katja Pegan
Igrajo: Desa Muck, Nina Rakovec / Nataša Roblek, Tine Oman, Peter Musevski, Vesna Jevnikar, Mojca Partljič, Nena Močnik / Petra Krištofelcin Matjaž Višnar
Predstava odlične mladinske pisateljice, ki zna tudi o tako resni temi, kot je zasvojenost, pisati humorno in brez moraliziranja.
Udarna, razgibana, duhovita in poučna uprizoritev.
Matej Bogataj, Dnevnik
94*
SPLETKARSTVO
\HUUBEZEI
he/
mr ,
r i
JOŠT CVIKL
Inspicient in odrski tehnik
Ku
Friedrich Schiller
SPLETKARSTVO IN LJUBEZEN
Velika klasična drama v sodobni preobleki
Režiser: Eduard Miler
Igrajo: Vesna Slapar, Branko Jordan, Aleš Valič, Peter Musevski, Vesna Jevnikar, Darja Reichman, Tine Oman, Igor Štamulak in Matjaž Višnar
Brezkompromisni obračun z lažno moralo vladajočih struktur, ki imajo možnost manipuliranja z usodami preprostih ljudi -tudi s tako nedotakljivo... kot je ljubezen.
Asketsko čista, redukcionistična predstava, precizna v izrazu in estetizirana v likovni podobi.
Amelia Kraigher, Večer
		
		
Sofokles
KRALJ OJDIPUS
Tragedija ali detektivka?
Koprodukcija z Gledališčem Koper
Al do Kumarje za glasbo prejel nagrado 40. Borštnikovega srečanja.
Režiser: Vito Taufer
Igrajo: Peter Musevski, Boris Cavazza, Rok Vihar, Aleksander Čaminski, Urška Uršič, Eva Brzin in skupina Odmev
Klasična drama, ki pa je obenem tudi "nekakšna grozljiva detektivka, v kateri glavni detektiv z vso strastjo in zavzetostjo zasleduje krivca, dokler ga ne izsledi - v samem sebi" (Kajetan Gantar).
Reli, da bo Tauferjev Ojdip uspešnica, bi bilo banalno.
Je preprosto zelo zelo dobra predstava.
SONJA FOJKAR
Šepetalka
Elfriede Jelinek
DRAME PRINCES
Kontroverzna drama Nobelove nagrajenke za literaturo
Nagrada za najboljšo predstavo v celoti v kategoriji štirih enakovrednih nagrad na festivalu Zlati lev 2006 v Umagu.
Režiser: Ivica Buljan
Igrajo: Vesna Slapar, Vesna Jevnikar, Darja Reichman, Jose, Matej Puc, Branko Jordan, Marinka Poštrak, Slavko Turk, Sebastjan Nemanič, Boštjan Krek ter glasbeniki: Uroš Gorenc, Tomaž Kukovič, Martin Dukarič, Tomaž Podlesnik, Matej Krajtar in Robert Kukovič
Elfriede Jelinek pripelje junakinje pravljic na oder zato, da bi z njihovimi zgodbami razgalila nekatere tipične situacije o princesah, ki čakajo na princa, da bi jih obudil v življenje in popeljal v idilo večne ljubezni - a se zbudijo v kruto realnost.
Svojevrstni novum v gledališki produkciji zadnjih nekaj let. Nasploh.
Jaša Drnovšek, Dnevnik
PONOVITVE IZ PREJŠNJIH SEZON
Evald Flisar
NORA NORA
Sodobna drama
Nagrada Slavka Gruma 2004 za najboljše slovensko dramsko besedilo in nagradi za žlahtna komedijanta Vesni Pernarčič - Žunič in Roku Viharju
Režiser: Dušan Mlakar
Igrajo: Vesna Pernarčič - Žunič, Borut Veselko, Darja Reichman in Rok Vihar
Drama, ki nas sooča z večnim vprašanjem, kako ljubezni podaljšati "rok trajanja”, s tem pa odpira tudi večno dilemo o tem, kaj ljubimo, kadar ljubimo.
Duhoviti in inteligentni dialogi, živi karakterji in sodoben jezik, to so odlike, ki Flisarjevo drzno konverzacijsko dramo približajo sodobnemu gledalcu...	Marjana Ravnjak, TV Slovenija

umwu
NEUPORA
Marko Kurat
NEKAJ DRAGEGA
IN POPOLNOMA NEUPORABNEGA
Duhovita situacijska komedija
Režiser: Jaša Jamnik
Igrajo: Tine Oman, Darja Reichman, Matjaž Višnar, Peter Musevski, Rok Vihar, Vesna Pernarčič - Žunič / Vesna Slapar, Pavel Rakovec in Vesna Jevnikar
Komedija nepredvidljivih obratov, zamenjav in presenečenj, ki - kot je za večino uspešnih komedij značilno -govori o večni temi: erotiki.
Vsekakor situacijska komedija, ki se lahko kosa z uvoženimi deli tovrstnega žanra, in v Prešernovem gledališču je nedvomno padla na plodna tla.
Igor Kavčič, Gorenjski glas
"Bistvo gledališča je srečanje.
Človek, ki ustvarja dejanje samoprebujenja, če naj tako rečem, je tisti, ki ustvarja stik s samim seboj.
To se pravi skrajno soočenje, iskreno, disciplinirano, natančno in dokončno - ne samo soočenje s svojimi mislimi, ampak tako, da vključuje celotno bitje od instinktov in podzavesti do najbolj jasnega stanja.
Gledališče je tudi srečanje med ustvarjalnimi ljudmi. Jaz kot režiser so soočim z igralcem in igralčevo samoprebujenje prebudi tudi mene samega. Igralci in jaz se soočamo z besedilom.
U
Tako za režiserja kot za igralca je avtorjevo besedilo vrsta skalpela, ki nam omogoča, da se odpiramo, da prekoračimo sami sebe, da najdemo tisto, kar je v nas skrito in ustvarimo dejansko srečanje z drugimi; drugače povedano: da prekoračimo svojo osamljenost.
V gledališču, če hočete, ima besedilo tisto funkcijo, kot jo je imel mit za pesnika.
(...)
105
Zame, za ustvarjalca gledališča, niso pomembne besede, ampak tisto, kar lahko naredim z besedami, kar oživlja neoživljene besede besedila, kar jih spreminja v 'Besedo'.
Nadaljeval bom: gledališče je dejanje, ki ga oplajajo človeške reakcije in spodbude, stiki med ljudmi. To je biološko in duhovno dejanje. Naj bo jasno, da ne mislim ljubezni s publiko - to bi pomenilo, da delamo iz sebe vrsto prodajnega artikla."
Jerzy Grotovvski: REVNO GLEDALIŠČE, knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega; 1973



NAGRADE V SEZONI 2005/2006
Aldo Kumarje prejel nagrado letošnjega 40. Borštnikovega srečanja za glasbo v Sofoklesovem Kralju Ojdipusu, ki smo ga uprizorili v koprodukciji z Gledališčem Koper.
Žirija je v obrazložitvi nagrade zapisala:
“Zvočno maso oblikuje skozi usta pevskega seksteta Odpev v vlogi helenističnega tragiškega zbora. Kumarjeva glasba ilu-minira govorno zaporedje z večglasjem, recitativom in kanonskim petjem. Zato je zbor enakovreden protagonist tragičnega zaklinjanja in občutenja gledališke umetnosti."
Igralec Peter Musevski je v letošnji sezoni prejel:
•	nagrado za najboljšega igralca na enajstem filmskem festivalu Sarajevo film fest, in sicer za vlogo Petra v filmu Damjana Kozoleta Delo osvobaja;
•	dve nagradi na 8. festivalu slovenskega filma v Portorožu in Piranu, in sicer: nagrado iresna za najboljšo moško vlogo v filmih Delo osvobaja Damjana Kozoleta in Uglaševanje Igorja Šterka ter nagrado Stopov igralec leta za glavno vlogo v filmu Delo osvobaja;
•	priznanje ZDUS za igralske dosežke v letu 2005, in sicer za vlogi Ojdipusa, tebanskega kralja v Sofoklesovem Kralju Ojdipusu in Chancea v Gospodu OianceuJerzga Kosinskega.
Za predstavo DRAME PRINCES Elfriede Jelinek
v režiji Ivice Buljana smo na 7. mednarodnem festivalu komornega gledališča ZLATI LEV v Umagu v kategoriji štirih enakrovednih nagrad prejeli nagrado za najboljšo predstavo v celoti.
107
KLUB UUBITEUEV
PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ
Spoštovani!
Najtežji je začetek. Iščeš, izbiraš, ugibaš, se trudiš in odločaš, kako in kaj. Kadar gre za društvo z imenom Klub ljubiteljev Prešernovega gledališča, je še težje. Dobra volja, ljubezen do gledališča in kulture nasploh, navdušeni posamezniki, veliko časa in tudi malo sreče, sveže ideje in druženje z zanimivimi ljudmi so temelj našega delovanja. Temu smo dodali še načelo, da bomo vedno prisluhnili željam in pripombam članov Kluba, jih upoštevali in družno z njimi oblikovali program. Naš "recept" se je izkazal kot uspešen, delujemo kot uigran tim.
Sliši se neverjetno, ampak že v prvem letu delovanja smo presegli načrtovane cilje: Klub ljubiteljev PGK šteje več kot 150 članov, poskrbeli smo za pestrost in raznolikost prireditev, uspešno sodelujemo s Prešernovim gladališčem, z drugimi društvi in ustanovami, kličejo nas igralci, pevci in književniki, da bi radi nastopali v Klubu - postali smo prepoznavni. Ti podatki nam dajejo zagon in voljo za delo v prihodnji sezoni.
Bera minule sezone so gledališke predstave, ki so bile razprodane: Andrej Rozman - Roza je občinstvo zabaval z dvema (Kabarete Simplozij in Obisk), komedija Izbrisani in improvizacija štirih mladih umetnikov, ki delujejo v Improleptiki; v intimnejšem vzdušju smo v Klubu prisluhnili
109
zanimivim gostom in z njimi poklepetali o Primožu Trubarju, Francetu Prešernu, Antonu Tomažu Linhartu, igralki Mariji Veri; poskrbeli za glasbena dogodka (koncert Iztoka Mlakarja ter kranjske glasbene skupine Hepa), predstavili nekaj knjižnih novosti, se aktivno vključili v spremljevalni program Tedna slovenske drame, z Gorenjskim muzejem Kranj pripravili dve razstavi in... verjetno sem se kaj pozabil.
Imeli smo še več idej, ki jih najpogosteje zaradi prostorske in časovne stiske nismo mogli uresničiti. Jih bomo pa v letošnji sezoni, katere geslo je Za vsakega se nekaj najde. Vabimo Vas, da v našem programu poiščete tisto, kar Vas sprošča, zabava, izziva k razmišljanju, resnemu razgovoru ali sproščenemu klepetu in postanete član našega Kluba.
Jure Šprajc, predsednik Kluba PGK
VPIS
Lanskoletni člani lahko potrdite članstvo s plačano članarino za sezono 2006/07, položnico Vam bomo poslali.
Novi člani pri blagajni gledališča vprašajte za pristopno izjavo in jo izpolnite. Po pošti boste prejeli položnico, poravnali simbolično ceno za enoletno članstvo in postali član Kluba. Prve in druge bomo redno bomo obveščali o dogajanju v Klubu, poskrbeli za cenejše vstopnice, vam pripravili zanimiv ter pester program in Vam zagotovili obisk za zaključene prireditve.
IStlMNtS®
5	vj	ki
V*	S	
h:""		
ZVEZDANA CUJOVIC
Vodja programa Kluba ljubiteljev PGK
r	
k	J
NAGRADA SLAVKA GRUMA 2006
ZA NAJBOLJŠE SLOVENSKO DRAMSKO BESEDILO
Žirija v sestavi dr. Blaž Lukan (predsednik) in člani Maja Haderlap, dr. Krištof Jacek Kozak, Amelia Kraigher, Marinka Poštrakje izmed sedemintridesetih besedil, prispelih na letošnji natečaj, in petih nominiranih besedil iz preteklega leta nominirala pet besedil:
Andrej E. Skubic: Neskončni šteti dnevi Žanina Mirčevska: Na deževni strani Vinko Moderndorfer: Na dnu Dragica Potočnjak: Vse lepo in prav Matjaž Zupančič: Razred
Žirija je soglasno sklenila, da nagrado Slavka Gruma 2006 prejme:
Matjaž Zupančič za dramo RAZRED.
ŠELIGOVA NAGRADA 2006 ZA NAJBOUŠO UPRIZORITEV 36. TEDNA SLOVENSKE DRAME
Strokovna žirija za Šeligova nagrado v sestavi Alenka Bole Vrabec (predsednica) ter člana Tadeja Krečič Scholten in Jaša Drnovšek je za najboljšo predstavo festivala razglasila
predstavo
EP O GILGAMEŠU
v dramatizaciji in adaptaciji
Nebojše Popa Tasiča
in v izvedbi
Slovenskega mladinskega gledališča.
NAGRADA OBČINSTVA 2006
Nagrado občinstva je bila letos v sodelovanju s časnikom Gorenjski glas podeljena prvič.
Z ocenami od ena do petje občinstvo ocenjevalo vseh trinajst predstav v tekmovalnem, mednarodnem in spremljevalnem programu s temo "Gledališče, politika, etika".
Nagrada občinstva na 36. tednu slovenske drame je pripadla satiričnemu kabaretu
ZAFRKON Borisa Kobala in Sergeja Verča,
ki je prejel povprečno oceno 4,53-
DELAVNICE DRAMSKEGA RISANJA
Letošnje DELAVNICE DRAMSKEGA PISANJA, ki so potekale v okviru 36. TSD med 17. in 30. marcem pod okriljem Britanskega sveta / British Councila, so bile v znamenju timskega ustvarjanja ter so po intenzivnem kreativnem naboju, zadovoljstvu številnih udeležencev in rezultatih presegle vse dosedanje. Britanski režiser Jan van den Bosch si jih je zamislil v sodelovanju s slovenskimi igralci (Violeta Tomič, Mojca Dimeč Bogdanovski, Barbara Krajnc, Primož Ekart, Matija Vastl, Maruša Gegmager Oblak, Rok Vihar, Vesna Jevnikar, Boris Kos, Matjaž Višnar, Matevž Biber, Branko Jordan, Igor Štamulak, Primož Bezjak, Gregor Zorc, Romana Šal e ha r, Neda R. Bric, Vesna Slapar in Sabina Kogovšek) ter ob pomoči koordinatorke delavnic dramaturginje Marinke Poštrak, dramatičarke in večkratne nominiranke za Grumovo nagrado Dragice Potočnjak ter mladega dramatika in lanskega Grumovega nagrajenca Matjaža Briškega. Na razpis za DRAMSKE DELAVNICE se je tokrat prijavilo petnajst slušateljev, izmed katerih smo v Prešernovem gledališču izbrali sedem tistih, ki so se na razpis prijavili z najbolj zanimivimi in obetajočimi temami. Na delavnicah smo tako s pomočjo igralcev in mentorjev razvijali dramske teme mladih dramatikov: Andraža Golca (Rdeča Giljotina), Zalke Grabnar Kogoj (Sirote časa), Mirta Komela in Nike Melink (Rojstvo
psihoanalize skozi nemogoče srečanje zgodovine), Jerneje Kušar (Zavrnitev), Sase Pavček {Reka), Saše Rakef (Zatočišče) in Petra Rezmana {Devica).
Na delavnicah je ob pomoči igralcev in njihovih improvizacij ter ob natančni analizi tem nastalo kar nekaj zanimivih in dovršeno izpisanih dramskih prizorov, med katerimi sta brez dvoma izstopala dramsko besedilo ZATOČIŠČE Saše Rakef in krajša monodrama RDEČA GILJOTINA Andraža Golca, katere odlomek v interpretaciji Roka Viharja smo predstavili tudi na sklepni prireditvi 36. TSD.
Posebnega odmeva in pozornosti pa je bila deležna seveda že prej omenjena drama Saše Rakef. Ker gre za izjemno zrelo in dovršeno dramsko delo, smo se v Prešernovem gledališču odločili, da dramo uvrstimo v naš program za sezono 2006/07, in s tem mladi nadarjeni dramatičarki omogočimo hiter prodor na slovenski oder. Premiero drame ZATOČIŠČE (v koprodukciji z gledališčem GLEJ iz Ljubljane ter v sodelovanju z Britanskim svetom / British Councilom) v režiji Jana van den Boscha načrtujemo kot otvoritveno predstavo 37. TSD, kar bo podelilo uspešnemu in kreativnemu delu na DRAMSKIH DELAVNICAH še prav poseben pomen, hkrati pa bo to tudi spodbuda novi, najmlajši generaciji dramskih piscev, ki se rojeva na kranjskih delavnicah.
NATEČAJ ZA NAGRADO SLAVKA GRUMA 2007
Prešernovo gledališče Kranj
kot organizator 37. tedna slovenske drame objavlja razpis za
NAGRADO SLAVKA GRUMA 2007
za najboljše slovensko dramsko besedilo v višini 2.160.00 SIT (9.000 €).
Za nagrado Slavka Gruma tekmujejo slovenska dramska besedila, predložena strokovni žiriji v letu 2006, in besedila, nominirana za nagrado Slavka Gruma na 36. tednu slovenske drame.
Rok za prijavo je 30. november 2006.
Žirija bo nagrado Slavka Gruma podelila enemu, dvema ali trem besedilom v enakih delih.
Dramatiki naj pošljejo tipkopis besedila v petih izvodih na naslov:
Prešernovo gledališče Kranj, Glavni trg 6,4000 Kranj, z oznako "za nagrado Slavka Gruma".
RAZPISNI POGOJI:
Avtorji poslanih dramskih besedil morajo v zaprti kuverti obvezno predložiti tudi svoje osebne podatke: ime in priimek, naslov in poštno številko ter telefonsko številko.
Isti avtor lahko prijavi na razpis samo dve dramski besedili. Dramsko besedilo mora biti namenjeno gledališki uprizoritvi za odraslo občinstvo.
Avtorji lahko popravljeno ali spremenjeno različico dramskega besedila, ki je že konkuriralo za nagrado Slavka Gruma, znova prijavijo na razpis samo še enkrat.
Rok za prijavo dramskih besedil za Grumovo nagrado je 30. november 2006.
S prijavo avtorji dovolijo organizatorju objavo imena in uporabo prijavljenega besedila v sklopu prireditev TSD in se v ta namen odrečejo avtorskim pravicam.
Podrobnejše podatke o razpisu najdete na spletni strani
www.pgk.si.
KD
Pokrovitelj nagrade Slavka Gruma na 36. tednu slovenske drame.

ob * ?	: * <x> *	|23	* bo Q * oo »
Gregor Strniša
7nhp
2SI&
TANJA RADEZ
Oblikovalka
3 • *°° * Q ' Q
Gregor Strniša žabe
1 ‘ D • °° *
O t"
% O
I
O 0 O O
O 0 O - O 0	|
*
:."tn
DAMJAN 5VARC
Fotograf
good‘/year
GENERALNI POKROVITELJ ABONMAJA 2006/2007
■■■■■■■
MESTNA OBČINA KRANJ
k)u)l!t)u/r5a* • •
/ W w ^	! S rpnuhlika slnuen
Širina pogledov Modrost odločitev
KD
Ste vedeli?
0 Gorenjski glas je regionalni časopis, ki ga tedno bere vsak tretji Gorenjec.
0 hta vprašanje, ali bi Pogrešali Gorenjski 3las, če bi prenehal izhajati, večina bralcev odgovarja pritrdilno.
0 Časopis izhaja dvakrat tedensko, ob torkih in petkih. Maloprodajna cena je 290 tolarjev oz. 1,21 evra, v®čina bralcev pa je Pa časopis naročena, ker jim to prinaša številne ugodnosti*.
^ovi naročniki, ki s® naročijo za vsaj 1 *®to, prejmejo prve 3 Mesece časopis bre-*Plačno in darilo, ki i® trenutno v naročniški akciji - knjigo,
avtokarto, kupon za nakup konfekcije ...
o Naročilo prinaša 20 odstotkov popusta na maloprodajno ceno, pri letnem predplačilu pa celo 25 odstotkov
o Vsi naročniki so pri zavarovalnici Adriatic zavarovani za primer najhujšega in imajo številne ugodnosti pri izletih, nakupu knjig idr.
o Naročniki lahko enkrat mesečno objavijo brezplačni mali oglas in imajo popust pri dodatnih malih oglasih, pri vseh edicijah, darilih in izletih Gorenjskega glasa.
o Vabimo vas, da se jim pridružite še vi.
^0renjskiGlas, d.o.o., Kranj, Zoisova 1, 4000 Kranj, telefon: 04 201 42 41 ,P°šta: narocnine@g-glas.si, www.gorenjskiglas.si
Osrednji gorenjski časopis
128
Javni zavod Prešernovo gledališče Kranj
Glavni trg 6, Kranj www.pgk.si /pgk@pgk.si
Tajništvo 04 / 280 49 00 / Faks 04 / 280 49 10 Blagajna 04 / 20 10 200; blagajna@pgk.si
Direktor Borut Veselko 04 / 280 49 12; borut.veselko@pgk.si Vodja umetniškega oddelka in dramaturginja Marinka Poštrak 04 / 280 49 16; marinka.postrak@pgk.si Marketing in odnosi z javnostjo Mirjam Drnovšček 04/280 49 18; mirjam.drnovscek@pgk.si Koordinator programa Robert Kavčič 04/ 280 49 13; robert.kavcic@pgk.si Računovodkinja Darka Mihelič Tajnica Gaja Krgštufek Garderoberka Bojana Fornazarič Frizer in masker Matej Pajntar Lučni mojster Drago Cerkovnik Inspicienta in rekvizite rja Ciril Roblek in Bojan Hudernik Odrski tehniki Simon Markelj, Janez Plevnik in Robert Rajgelj Čistilki Asima Avdič in Stojka Velova
IGRALSKI ANSAMBEL
Vesna Jevnikar, Branko Jordan, Peter Musevski, Tine Oman, Vesna Pernarčič - Žunič, Pavel Rakovec, Darja Reichman, Vesna Slapar, IgorŠtamulakin Matjaž Višnar
URNIK BLAGAJNE
od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00, ob sobotah od 9.00 do 10.30 ter uro pred začetkom predstav
Gledališki list javnega zavoda Prešernovo gledališče Kranj Sezona 2006/2007 /Št. 1
Odgovorni urednik Borut Veselko / Urednici Marinka Poštrak in Mirjam Drnovšček/Lektorica Barbara Rogelj / Oblikovalka Tanja Radež/ Frizer in masker Matej Pajntar / Fotograf Damjan Švare / Priprava Alten /
Tisk Tiskarna Žnidarič
Napisi na majicah so vzeti iz besedil, ki bodo v letošnji sezoni uprizorjena v Prešernovem gledališču Kranj.
Besedilo na zadnji strani naslovnice je iz drame Žabe Gregorja Strniše, ki ga bomo uprizorili v letošnji sezoni.
PRIDE URA, PRIDE DAN, VSAK NEKOČ ZAVIJE K NAM.
0
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ