FABRIKACIJA CINOBRA V IDRIJI* MARIJA VERBIČ Meseca decembra 1970 je bila v ljubljanskih Arkadah razstava ostankov tovora stare tr- govske ladje, ki se je konec 16. ali v začetku 17. stoletja potopila v bližini dalmatinske obale (pri Gnaliču v Pašmanskem zalivu). Ladja, ki je plula iz Benetk, natovorjena z benečanskim blagom, je bila verjetno name- njena v eno izmed pristanišč ob dalmatinski obali. Se pred ciljem jo je zajelo neurje in se je potopila. Ostanke ladje in njenega dra- gocenega tovora, ki so ležali skoraj 400 let v morju, so zadrski muzejski strokovnjaki sku- paj s pomorščaki in potapljači pred tremi leti dvignili iz morja in obogatili svoje zbirke z izredno redkimi kulturnimi dragocenostmi. Med kovinskimi predmeti in redkimi me- tali, najdenimi med bogatim tovorom, zbuja veliko pozornost fin cinober v trdi pogači, težki okrog 70 kg. Cinober je zelo čist in ži- vordeče barve ter ima na prerezu bleščeč ko- vinski sijaj. Brez dvoma je benečanskega iz- vora, ker je znano, da so Benetke včasih slo- vele po izdelavi najčistejšega in najfinejšega cinobra. Iz osem gramov takega cinobra se lahko pridobi en kilogram rdeče barve ali mini j a. Cinober je mineral rdeče barve z veliko količino živega srebra in majhnim odstot- kom žvepla (HgS). Natančno vzeto, je to naj- važnejša živosrebrna ruda. Njegova največja nahajališča so: Almaden v Španiji, Idrija v Jugoslaviji in Novi Almaden v Kaliforniji (ZDA). Iz njega pridobivajo predvsem živo srebro, uporabljali pa so ga tudi za barvilo. Barvilo so nekoč pridobivali iz naravnega cinobra, največ bar\'ila pa so producirali iz umetno pridobljenega cinobra. V naravi nastopajoči cinober so poznali že stari Grki in Rimljani. Znan je bil že 400 let pred našim štetjem. Rimljani v Plinijevih časih so ga uporabljali za barvanje kipov božanstev, ki so jih nosili v triumfalnih po- hodih. Z njim so barvali svoja telesa rimski vojaki na bojnih pohodih, da so dajali čim strašnejši videz. Slike v Pompejih so slikane s cinobrovo barvo in tudi pri pozlatitvah na marmorju in nagrobnikih so takrat uporab- ljali cinober. Pridobivanje barvila iz naravnega cinobra je zelo težavno in ga na ta način pridobijo zelo malo. Dobivajo ga namreč le iz zelo či- stih kosov cinobrove rude, ta pa je navadno premalo čista, da bi iz nje pridobili res lepo rdečo barvo. Na uporabo večjih količin na- ravnega cinobra ni bilo misliti do takrat, do- kler niso iznašli umetno pridobljenega cino- bra. Kdaj so ga začeli umetno pridobivati v večjih količinah, ni znano. Prvi opis umetno pridobljenega cinobra imamo iz 8. stoletja po našem štetju. P*ridobivali pa so ga na pod- lagi kemične spojitve živega srebra z žvep- lom. Umetno pridobljeni cinober je bU či- stejši od naravnega, predvsem pa so ga pri- dobili veliko več od naravnega. Benečani so znani kot najstarejši in najboljši producenti finega cinobra. Za njimi so izdelavo dnobra osvojili še Holandci. Eni kot drugi so ga izde- lovali na svoj način. Iz enega centa živega srebra so dobili enako količino finega cino- bra. Skrivnost o umetnem pridobivanju fi- nega cinobra so eni kot drugi skrbno hranili zase ter je niso izdali nikomur. Idrijčani, ki so tudi izdelovali cinober, so se skozi stoletja zaman trudili, kako bi odkrili skrivnost bene- čanske in holandske proizvodnje finega ci- nobra.' V Idriji so poleg živega srebra pridobivali tudi naravni in fini cinober.^ Prvega so pri- dobili iz najlepših in najčistejših kosov cino- brove rude, drugega pa kot umetni produkt iz živega srebra. Rudniki živega srebra obi- čajno niso izdelovali lunetnega cinobra, am- pak le naravni cinober. Idrijski rudnik je bil v tem pogledu izjema. Cinober so v Idriji pridobivali po suhem postopku na ta način, da so živemu srebru dodali v prah stolčeno žveplo, vse skupaj pa spravili v posode, ki so jih z mehaničnimi napravami nekaj ur vr- teli, nato pa dobro premešano zmes žgali v žgalnih posodah toliko časa, da se je žveplo spojilo z živim srebrom in je nastal cinober.' Žganje cinobra so opravljali v zaprtih pro- storih, medtem ko so živo srebro žgali v goz- dovih na prostem. Zgalnica za cinober je ko- nec Iß. stoletja stala ob Idrijci pri grabljah.'' Produkcija cinobra v Idriji je bUa pod Be- nečani (1490—1509) precejšnja, morda celo večja od živega srebra. K temu jih je spod- bujala cena cinobra, ki je büa ca. 20 odstotkov do 25 odstotkov višja od cene živega srebra,-^ ter prisotnost večje množine zares lepe in čiste cinobrove rude v rudniku. Ni izklju- čeno, da so cinober v Idriji pridobili tudi pri žganju živosrebrne rude, če se je žveplo, ki ga ruda vsebuje, zaradi nepredvidenih oko- liščin spojilo z živim srebrom, namesto da bi se iz njega izločilo. Cinober so smeli idrijski podjetniki izva- žati samo v Benetke. Izvoz v druge kraje je bil pod kaznijo prepovedan." Za uvoz enega benečanskega milenija' cinobra v Benetke so morali plačati 4 dukate daca ali mitnine.' Ce priračunamo tej dajatvi še desetino od nakopane rude, ki so jo morali dajati idrij- 8 ski podjetniki za regalia Benečanom, so da- jatve idrijskih podjetnikov Benečanom zna- šale 21 "/o ali skoraj četrtino celotnega do- hodka od rudnika. To pa ni bilo malo. Da ne bi bilo treba plačati benečanskega daca, so idrijski podjetniki tihotapili svoje produkte čez mejo na nemška tla. To so Benečani kma- lu opazili ter so v zaščito svojih koristi izva- jali ustrezne ukrepe.^ Od leta 1499 dalje so dac za cinober pobirali kar v Idriji namesto v Benetkah. Od živega srebra, ki so ga pre- deilali v cinober, so pobrali 3 dukate za mi- lenij, za cinober, ki so ga izvozili v Benetke, pa so doplačali ob uvozu v mesto še en dukat daca.'" Velika produkcija cinobra v Idriji je po- vzročala hudo konkurenco! benečanskemu fi- nemu cinöbru. V zaščito svojega produkta so Benečani leta 1503 za tri leta prepovedali iz- delavo cinobra v Idriji. Za kršitelje te pre- povedi so bile določene hude kazni: odvzem cinobra, zaplemba premoženja, odvzem pro- stosti in izgon iz Idrije in Benetk za določen čas." Ko je prepoved za izdelavo cinobra v Idriji potekla, je idrijski upravitelj zaprosil Be- netke za dovoljenje, da bi smel iz 50 bene- čanskui milenijev barvnega cinobra in enake količine živega srebra izdelati najfinejši ci- nober. Tega dovoljenja pa jim Benečani niso ] izdali pred benečansko-nemško vojno 1508. \ Sele med vojnim premirjem, marca 1509, ko ; so bili Benečani za kratek čas zopet v po- ; sesti Idrije — izgubili so jo že v prvih dneh ^ vojne 1508 — so idrijski podjetniki dobili to dovoljenje. Benečani so jiim ga izdali pod pogojem, da bodo cinober izvozili v Benetke,' kjer ga bodo izročili v varstvo komore. Ta ga bo imela toliko časa pod zaporo, dokler ne bo prišel čas, ko ga bodo smeli prodati.'- Dovoljenje Benečanov za izdelavo cinobra j je prišlo prepozno. Spomladi 1509 so se so--i vražnosti med Benečani in avstrijsko cesar- i sko vojsko obnovile in Idrija je že po prvih bojih dokončno pripadla Avstriji.'-' Pod novimi oblastniki je Idrija nadalje- vala s proizvodnjo naravnega in finega cino- bra, le s to razliko, da je bila odslej popol- i noma svobodna pri izdelavi tega produkta. Proizvodnja cinobra v Idriji pa ni bila več tolikšna kot nekoč. Ne morda toliko zaradi konkurence benečanskega finega cinobra, kot; zaradi nerentabilnosti njegove proiizvodnje. Kot rečeno, so tehnično naprednejši Bene- čani in Holandci iz enega centa živega srebra pridobili en cent finega cinobra. Idrijčani pa ! pri fabrikaciji cinobra niso dosegali enakih ; uspehov. Iz enega centa živega srebra (en dun. i Kurz v. Goldenstein, Fabrlka cinobra v Idriji, Joto Narodni muzoj 9 cent = 100 dun. funtov) so pridobili 89 do 98 funtov cinobra ali 2 "/o do 11 "/o manj, kot so zanj uporabili živega srebra. Po podatkih iz leta 1536 so v Idriji med letom 1525 iu 1533 iz 690 tovorov živega srebra (en tovor = 3 dun. cente) nažgali 678 tovorov 1 cent 76 funtov cinobra ali dobrih 98 funtov na en cent živega srebra,'* po proizvodnih podatkih od leta 1561 do 1564 pa so iz 507 c. 74 f. živega srebra nažgali 481 c. 20 f. cinobra ali 95,7 funta na en cent živega srebra." Leta 1596 so iz 18 centov živega srebra pridobili v Idriji 17 centov cinobra ali 94 funtov na en cent žive- ga srebra,"* leta 1626 pa so iz 18 centov ži- vega srebra nažgali 16 centov cinobra ali 89 funtov na en cent živega srebra." Izguba na produktu se je z leti večala, namesto da bi se s pridobljenimi delovnimi izkušnjami pri- merno zmanjševala. Po Srbiku'^ so v Idriji pridobili iz enega centa živega srebra še znatno manj cinobra, in sicer samo 73 do 75 funtov. Ta podatek pa ne more biti točen, razen če je kalo na produktu nastal popolno- ma slučajno in le izjemoma. Kajti če bi Idrij- čani iz vsalkega centa živega srebra produci- rali 25 "/o do 27 "/o manj cinobra, bi morali to podjetje zaradi nerentabunosti kmalu usta- viti. To pa se je zgodilo šele sredi 17. stoletja, ko so proizvodni stroški tako narasli, da jih ni več krila odkupna cena cinobra. Odkupna cena za idrijski cinober je bila vedno proporcionalna na odkupno ceno idrij- skega živega srebra. Za kolikor se je podra- žilo živo srebro, za toliko se je zvišala cena cinobra. Eazlika v ceni med obema produkto- ma pa je bila majhna. Odkupna cena cinobra je bila za 3 do 6 gld. višja od odkupne cene živega srebra, večinoma pa je razlika v ceni med obema produktoma znašala 4 gld. pri centu.*' Dokler je bila odkupna cena idrijskega ži- vega srebra še nizka, npr. 20 gld. do 25 gld. za en cent, cinobra pa 24 do 29 gld. za en cent ter je razlika v ceni med obema produk- toma znašala vsaj 20*/a, in so produkcijiski stroški za cinober bili še majhni, je idrijski rudnik še kril stroške za proizvodnjo finega cinobra. Morda je imel od nje še kak manjši dobiček. Ko pa so cene živemu srebru ob koncu 16. stoletja močno poskočile ter so ob izpadu španske produkcije živega srebra v začetku 17. stoletja še naraščale, razlika v ceni med obema produktoma pa je bila še vedno samo 4 gld. pri centu, se idrijskemu rudniku ni več izplačalo izdelovati cinobra. Pri vsakem centu cinobra so imeE precejšnjo izgubo, ki se je s povečanimi proizvodnimi stroški še zvišala. Kajti stroški za njegovo proizvodnjo niso obsegali le izdatkov za živo srebro, ki je bilo glavna surovina za cinober, temveč tudi izdatke za žveplo, ki so ga v Idrijo uvažali iz Italije, izdatke za pripravo in dobavo kuriva za žganje živega srebra v cinober in izdatke za delovno silo in glinasto posodo, v kateri so žgali živo srebro v cino- ber. Za predelavo enega centa živega srebra v cinober so v Idriji porabili 39 funtov žve- pla^*, glinaste lonce pa so morali po kratki uporabi zamenjati z novimi, ker niso vzdržali v več ognjih. Leta 1593 in 1594 je znašala odkupna cena za cent živega srebra 36 gld., za cent cinobra pa 40 gld. Stroški za izdelavo cinobra so znašali 6 gld. pri centu, zato je imel rudnik pri vsakem centu 2 gld. izgube.-' K tem stroškom pa moramo priračimati še produkcijski kalo, ki je znašal po zgornjih podatkih 6 "/o, zato je bila resnična izguba pri produkciji cinobra v Idriji še večja. Se občutljivejši deficit je imel idrijski rudnik s fabrikacijo cinobra v prvi polovici 17. stoletja. Kot rečeno, so 1626 v Idriji pri- dobili iz 18 centov živega srebra 16 centov cinobra ali 89 funtov na en cent živega sre- bra. Odkupna cena za živo^ srebo je znašala 56 gld. za en cent, za cinober pa 60 gld. Stroški za izdelavo cinobra so znašali 74 gld. 39 kr. 2 pf. za en cent ali 14 in pol gld. več, kot je znašala njegova odkupna cena. V te stroške pa ni vračunan kalo, ki je nastal pri Žganju živega srebra v cinober, zato je celot- na izguba pri fabrikaciji enega centa cinobra v Idriji znašala 23 gld.- Proizvodnja cinobra je v Idriji močno pad- la. Znašala je le še eno devetino ali eno dese- tino proizvodnje živega srebra. Med leti 1648 in 1658 je znašala le še 18 centov letno, leta 1658 pa je popolnoma prenehala.^' Proizvodnja cinobra v Idriji je bila odvisna od zanimanja in povpraševanja trgovcev po tem produktu. Znašala je okrog 150 do 300 centov letno. Cinober so izvažali v Benetke, Italijo, Lev an to, Nemčijo in Španijo. V času konjunkture za prodajo idrijskega živega srebra in cinobra, to je med leti 1539 in 1560, so ga iz Idrije izvozili 4.784 c. 39 f. Istočasno so izvozili iz Idrije več kot petkrat več žive- ga srebra ali 24.453 c. 89 f.^* Transport cino' bra in živega srebra so opravljali Idrijčani in okoličani na tovornih konjih do Trsta in Be- ljaka; odtod so ga vozili po morju ali po su- hem do namembnega kraja in trgovca. Po ukinitvi proizvodnje cinobra v Idriji se je avstrijska vlada nenehno trudila, da bi z izboljšanim načinom proizvodnje in z manj- šimi produkcijskimi stroški obnovila izdelavo cinobra v Idriji. Leta 1669 je idrijski upravi- telj povabil v Trst najslavnejšega benečan- skega subUmatorja Benedetta Serfatija, ki se je skupaj z založnikom Antonijem Frances- com Benzijem šest let dolgo trudil s pridobi- vanjem sublimata in precipitata^' iz idrijske- ga živega srebra. Svojih produktov pa produ- 10 centa nista mogla spraviti v denar, zato je njuno podjetje propadlo. Istočasno je graški deželni fizik dr. Vincenc Antenori na pobudo avstrijske vlade delal poskuse, da bi iz ene- ga centa živega srebra pridobu enako koli- čino cinobra. Baje je že pri prvih poskusih iz enega centa pridobil 96 funtov cinobra, pri nadaljnjih pa celo 101 in 102 funta. Avstrij- ska vlada je že računala, da bo s svojo kon- kurenco izpodrinila fabrikacijo cinobra v Be- netkah, a se je močno uštela. Sloves benečan- skega in holandskega cinobra je bil v svetu tolikšen, da ga ni mogla zatreti nobena kon- kurenca tujega cinobra. Vrhu tega je bil sve- tovni trg takrat nasičen s tem produktom, proizvodni stroški idrijskega cinobra pa še vedno previsoki, da bi kazalo fabrikacijo ci- nobra v Idriji obnoviti. Leta 1682 se je ponudil Johan Christofeti, verjetno Italijan po rodu, da bi začel s fabri- kacijo cinobra, sublimata in precipitata v Idriji. Prosil je avstrijsko vlado, da bi mu podelila 30-letni prvilegij za to obrt. Avstrij- ska vlada pa mu razen tega privilegija ni hotela dati nobenih drugih olajšav niti pri na- kupu živega srebra, niti pri izvozu produktov v Benetke in Italijo, zato je bila njegova po- nudba obsojena na neuspeh. Enako so pro- padli Richtenfelsovi poskusi za fabrikacijo cinobra in sublimata v Idriji v prvi polovici 18. stoletja.26 Notranjeavstrijska komora je jeseni 1722 in leto kasneje ponovno naročila idrijskemu upravitelju, naj prične s poskusi za pridobi- vanje cinobra in sublimata. Delo je 1726 pre- vzel baron Richtenfels, ki je na lastne stroške in pod nadzorstvom idrijskih uradnikov de- lal poskuse za pridobivanje cinobra in subli- mata. Pri delu mu je pomagal Benečan Gio- vanni Sagini, ki je v Benetkah že 40 let uspešno fabriciral cinober, sublimat in preci- pitat. Ker bi rad vstopil v cesarsko službo, je na Richtenfelsovo povabilo svoj obrat v Be- netkah opustil in je prišel v Idrijo. Njegovi poskusi za pridobivanje omenjenih produk- tov na benečanski način so se kar dobro ob- nesli. Pri cinobru je bilo 24 "/o narastka, pri sublimatu 66 »/o, pri precipitatu pa 14 "/d. Kljub temu je komora na nasvet idrijske administracije ustavila fabrikacijo cinobra, sublimata in precipitata v Idriji, baronu Richtenfelsu pa je naročila, naj plača porab- ljeno živo srebro po običajni ceni, pridobljene produkte pa naj proda, kakor ve in zna. Ba- ron Richtenfels je bil zelo užaljen zaradi ne- razumljivega odnosa komore do njegovih ko-- ristnih prizadevanj. Produkte, ki jih ni mo- gel prodati, je prepustil rudniku; kasneje so jih poslali na Dunaj. Peč za izdelavo cinobra in drugih fabrikatov so v rudniku podrli, žgalne naprave in posode pa je prevzel obrat za poizkuse (Probiergaden) pri rudniku.-^ Že je kazalo, da so prizadevanja za obnovi- tev fabrikacije cinobra v Idriji za vedno po- kopana, ko je dvorna komora na pobudo idrijskega fizika in znanstvenika Baltazarja Hacqueta 1781 naročila idrijskemu upravi- telju, da naj zaradi obnovitve fabrikacije cinobra v Idriji stopi v stik z bivšim žgalnim mojstrom v Idriji pl. Passetzkyjem, ki je bil takrat v službi dvornega knjigovodstva na Dunaju. Pod Passetzkyjevim vodstvom je büa v Idriji 1782 obnovljena fabrikacija cinobra, kasneje (1796) pa so začeli še s fabrikacijo sublimata in precipitata. Že prvi poskusi zi pridobivanje cinobra na mokri način so dali dobre rezultate. Iz enega centa živega srebra so najprej pridobili enako količino dnobra, kasneje pa še večP Leta 1792 so iz 100 fun- tov živega srebra pridobili 113 funtov cino- bra,2» leta 1801 pa kar 115 funtov.^« Stroški za proizvodnjo so bili vsaj za četrtino manjši od tržne cene cinobra, zato je komora upraviče- no pričakovala, da bo s ponudbo svojega pro- izvoda po nižji ceni, kot sta bila benečanski in holandski, našla dovolj odjemalcev za svoj proizvod. Največ cinobra so takrat konsumi- rale tovarne za pečatni vosek.^' Idrijski cinober pa ni bil več tako kvalite- ten kot nekoč. Zlasti ni bil tako živordeče barve, kot sta bila benečanski in holandski. Natančno vzeto, je bil holandski cinober svet- lejši od benečanskega, idrijski pa je za ho- landskim še zaostajal. Živordeča barva ci- nobra pa je bila poleg čistoče proizvoda pogoj za njegovo kvaliteto. Zato si je komora zelo prizadevala, da bi idrijski cinober imel enako barvo kot druga dva in je Passetzkyju oblju- bila 100 dukatov nagrade, če se mu posreči to doseči. Zadovoljila bi se tudi z majhnim dohodkom od fabrikadje cinobra (5 do 6 "/o), samo da bi mogla svoj produkt prodajati z enakim uspehom kot Benečani in Holandci."- Kljub navedenim pomanjkljivostim je fa- brikacija idrijskega dnobra vendarle stekla. Ta je znašala 600 centov letno, včasih več ali manj, kakršno je bilo pač po njem po- vpraševanje. Zelo živahno povpraševanje po idrijskem živem srebru je bilo v zadnjih letih 18. in v prvih desetletjih 19. stoletja. Proda- jali so ga v kosih ali pa s pomočjo mlinskih kamnov in vode zmletega v fin prah, ime- novan vermillon. Leta 1814 so en cent idrij- skega živega srebra prodajali po 167 gld., en cent dnobra v kosiih po 175 gld., en cent ver- mUlona pa po 180 gld.^^ Avstrijska vlada se je tokrat sama ukvarjala s prodajo cinobra. Na drobno so ga prodajali v Idriji in v pro- dajni faktoriji v Trstu, s prodajo večjih koli- čin dnobra pa se je ukvarjala Prodajna di- rekcija za rudniške proizvode na Dunaju.'* Fabrikacija cinobra je bila po obnovitvi pro- 11 dukcije precej donosna. Produkcijski stroški i za cinober so bili vsaj za 10 "/o manjši od ce- ; ne živega srebra, naraistek pri proizvodu pa je znašal 13 "/o do 15 "/o pri enem centu.'^ Devetnajsto stoletje je bilo za izdelavo idrijskega cinobra še plodnejše od prejšnjih ■ let. V posameznih letih so ga prodali celo po \ 1000 centov in čez, številna pa so bila leta, ! ko so ga prodali nad 600 centov letno.^* Ob ; koncu prve sveto\me vojne (1918) je prido- , bivanje cinobra iz živega srebra v Idriji in : drugod prenehalo. Uničila ga je izdelava; mnogo cenejšega, zato pa manj kvalitetnega ; nadomestka za cinober. I OPOMBE 1. Noggerath, Geschichte des Quecksilbers, | Westermann's Jahrbuch der illustirten Monats-» i hefte, 22. zvez. Braunschwieg 1867, str. 406—41.'3. — 2. Memorial des Ydrianischen Perckwerchs zu Ausganng des 1565 ten Jahrs, Arhiv Zgodo- vinskega društva za Kranjsko, Arhiv Slovenije ; (AS) — 3. Gl. št. 1. — 4. M. Verbič, O lesu za \ idrijski rudnik, prvih idrijskih grabljah in klav- ; žah. Idrijski razgledi, XV/1970 str. 95. — 5. Gl. : zadaj tabelo B (cene idrijskega živega srebra in '; cinobra). — 6. Consiglio dei Dieci, Misto 27 (1495 ; —1498), 1498, 26. 9., fol. 190—191, nova pag. 223— : 224, Archivio di State di Venezia. — 7. En bene- čanski milenij je 10 benečanskih centov; en be- nečanski cent male teže je 54 dun. funtov, veUke : teže pa 84 dun. funtov. — 8. Gl. pod št. 6 in ; Consiglio dei Dieci, Misto 28 (1499—1501), 1499, 29. 1., fol 59—59' AV; en benečanski dukat je 1,33 renskega gld. — 9. Gl. št. 8. — 10. Consiglio dei Dieci, Misto 28 (1499—1501), 1499, 29. 1. —11. Consiglio dei Dieci, Misto 29 (1501—1503), 1503, 31. 7., fol. 184, nova pag. 246, AV. — 12. Consiglio dei Dieci, Misto 32 (1508—1509), 1509, 29. 3., fol. 87, nova pag. 137, AV. — 13. B. Grafenauer, Zgo- dovina slovenskega naroda, Lj. 1956, 3. zv. str. 65. — M. Innerösterreichische Quecksilberberg- werke, fasc. 18320, 1536, fol. 332—395, Hofkam- merarchiv Wien. — 25. Gl. št. 2. — 16. Vice- domski arhiv, fasc. 1/50, 1596, 1*8. 7., AS SHS. — n. Hofkammer, Khronologische Reihe, 1626, 28. 11., Landesarchiv Graz. — 18. H. von Srbik, Der staatliche Exporthandel östereichs von Leopold I bis Maria Theresia, Wien-Leipzig 1907, str. 112. — 19. Gl. tabelo B. — 20. Vic. A. 1/50, 1596, 18. 7. — 21. Innerösterreichische Quecksilberbergerke, fasc. 18321, 1593, 14 10.; 1594, 18. 5. KKW. — 22. Gl. št. 17. — 23. Srbik, c. d. str. 6—7 in III. — 24. Gl. zadaj tabelo A (o proizvodnji cinobra v Idriji). — 25. Spojina živega srebra s klorom je Sublimat (živosrebrni klorid), precipitat pa je živosrebrni oksid. — 26. H. Srbik, c. d. str. 111—113. — 27. Arhiv rudnika živega srebra ^■ Idriji (la-at. RAI), Berichte u. Resolutionen, fasc. za 1. 1756—1760, 1760, 6. 2., Mestni muzej v Idriji (krat. MI). — 28. RAI, Berichte u. Resolu- tion, fasc. za 1. 1783—1785, 1783, 10. 1., MI. — 29. RAI, serija posebnih fasciklov od 1783 do 1814, fasc. III. (Grubenbau Manipulation, Štuf- fensammlung, 1783—1795), 1793, 14. 2., MI. — 30. RAI, serija posebnih fasciklov (1783—1814), fasc. III za 1. 1801 do 1805, 1801, 3. 12. MI. — 31. RAT. Berichte u. Resolutionen, fas. za 1. 1783—1785. 1783, 19. 2., MI. — 32. RAI, Berichte u. Resolu- tionen (1783—1785), 1783, 29. 1. MI. — 33. RAT, serija posebnih fasciMov za 1. 1783—1814, fasc. III., za 1807—1814, 1814, 1. 3. MI. — 34. RAI, serija ..., fasc. ITI. za 1. 1796—1800), 1798, 20. 9. MI. — 35. RAI, serija, fasc. III. za 1. 1796—1800, 1797, 22. 12. MI. — 36. M. Arko, Zgodovina Idrije. Gorica 1931. str. 68—70. Tabela A« Proizvodnja cinobra v Idriji (1490—1658)2 1490—1509: (pod Benečani): količina proizvodnje ni znana 1515—1517: 100 dun. centov 1519: 361 c. 87 1/2 funtov 1521: 200 C. 1523: 225 c 1525—1535: 2035 c. 76 f. ali ca. 200 centov letno 1536—1538: ni znano 1539—1560: ' 4.784 c. 39 f. ali ca. 240 centov letno 1561—1564: 481 c. 20 f. ali ca. 120 centov letno 1565—1574: ni znano 1575 (24. 4)—1581 (24. 4.): 1576 c. 1 f. ali ca. 315 centov letno 1581 (25. 4.)—konca 1. 1.587: 1386 c. 72 f. ali ca 200 centov letno 1588—1590 337 c. 9 f. ali 110 centov letno ' Tabela A je sestavljena po podatWh iz literaturo in po še neuporabljenih arhivalnih virih. Za literatu- ro glej. H. Blank, Der Villacher Burger Vilhelm Neumann als Kaufmann und Gewerke in Idria, Sonder- abdruck aus 700 Jahre Stadt Villach, 1941, str. 116—137; J. Strieder, Studien zur Geschichte kapitalisticher Or- ganisationsformen. Monopole, Kartelle und Aktiengeselschaften im Mittelatler und zu Begnn der Neuzeit, München u. Leipzig 1925. 5. pogl.: Monopole u. Kartelle in Idrianer Quecksilberhandel des 16. .Jahrhun- derts Str. 292—359: H. v. Srbik, Der staatliche Exporthandel Österreichs von Leopold I. bis Maria Theresia, Wien-Leipzig 1907, str. 5—7. = Tabela o proizvodnji cinobra v Idriji od 1782 do 1918 je objavljena v knjigi Das k. k. Quecksilbergewerk Idria in Krain, Wien 1881, dodatek, tabela II ter pri M. Arko, Zgodovina Idrije, Gorica 1931, str. 68—70. 12 1591—1599: 1702 c. 94 f. ali ca. 190 centov letno 1600—1606: 543 c. ali 90 c. letno 1607 (1. 3.)—1613 (28. 2.): 1027 c. 7 f. ali 170 centov letno 1613 (1. 3.)—1623 (28. 2): 1372 c. 96 3/4 f. ali 137 centov letno 1623 (1. 3.)—1630 (28. 3.): 1372 c. 22 3/4 f. ali 197 centov letno 1931 (31. 12.)—1634 (15. 1.): po 200 centov letno ali 1/10 proizvodnje živega srebra v cinobru 1634 (16. 1.)—1639 (31. 3.): po 300 centov letno ali 1/9 proizvodnje v cinobru 1639 (1. 4.) — 1649: po 180 centov letno ali 1/10 proizvodnje v cinobru 1649—1658: 179 c. 14 f. 5 Uber (32 Uber = 1 funt) ali 18 centov letno TABELA B' Cene idrijskega živega srebra in cinobra (1490—1658) 1 Tabela B Je sestavljena po podatkih iz literature In po še neobjavljenih arhivalnih virih (glej op. za tabelo A). » En beneč. dukat ima 24 beneč. grošev. 13