Izhaja vsak Četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tuje države 4 K 60 vin.) — Posamezne Številke se pro-zz=z dajajo po 10 vin. ■ in zabavo. Spisi In dopisi se pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice Z Naročnina, reklamacije in in-seratl pa: UpravniStvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice Stev. 2. Štev. 26. V Ljubljani, dne 1. julija 1909. Mažarska komedija. Na Ogrskem imajo zopet komedijo. Ko bi se šlo saimo za Mažare, bi se ne jmenCli mnogo za to, toda vse mažarsike komedije morajo nazadnje plačati narodi avstrijsko državne polovice; med te pa spadamo tudi mi. Komedijo sta igrali o'd Jeta 1867 dale dve stranki, takoimenova-na stranka leta 1867 in stranka leta 1848. ,Znano je, da so se leta 1848 Ogri uprli in ,so hoteli rmetoi samostojno ogrsko državo, jki naj bi imela lastno armado, lastno carinsko ozemlje in bila sploh popolnoma jieodvisna od Avstrije. Stranka, ki to še danes zahteva, se imenuje stranka 1. 1848. Ko se je lota 1867 Sklenila med Avstrijo .in Ogrsko 'pogodiba, 'po kateri so sicer Ogri dobili samostojno vlado in državo, .vendar pa ostali glede na zunanjo politi-ko, glede na vojake in na carinsko ozem-Jje z mami zvezani, je nasta'la stranka, ki .se je navidez držala te pogodbe iin se zato .imenovala stranka leta 1867. Ta stranka je vladala domala 40 let na Ogrskem. Bila je pa, kakor smo že rekli, samo na videz zvesta 'sklenjeni ipogoidbi. V resnici je .imela ravno tiste namene, kakor takozva-jia neodvisna stranka. (Komedije, o katerih smo govorili, so se tako4e uprizarjale: Kadar so 'hoteli JMažari od vladarja, ali od Avstrije doseči ikake predpravice, največkrat samo na na-išo škodo, je vedno nastal prej neki navidezen šum. Neodvisna 'stranka je jela ikričati .po časopisju in v državnem zbo-fu; nato so šli neodvisni ministri na Du-flaj in so Vladarju dopovedovali, da je razburjenje 'tako veliko, da se ne da drugače .'doseči, nego da se neodvisni stranki ne-Ikoliiko ustreže. Po daljšem pregovarjanju So vedno zmagali. Po ti poti je 'prišlo, da ie mažarslko ipleme, ki ne obsega niti polovice ogrskega prebivalstva, ohranilo surovo moč nad Slovaki, Romuni, Srbi, ,Nemci in Hrvati; tako se je zgodilo, da se Hrvatje v svoji domovini niso nikoli jmogli osvoboditi izpod mažarskega jar-ima. Neznosne krivice pri volitvah, v narodnih in gospodarskih stvareh so bile na ta način naravnost potrjene. Mažar je (bil vse, Hrvat nič. •Kar sta svoj čas delali dve stranki, dela zdaj neodvisna sama. Pri 'zadnjih volitvah je pod Košutovim vodstvom dobila večino; cesar pa vendar ni hotel nji sami izročiti Vlade; zato se je sestavila zveza stranke iz leta 1867, neodvisne in katoliške ljudske stranke; in ministri so pripadali vsem trem strankam. Cesarju je obljubila ta vlada, da bo izpeljala splošno in ,enako volivno pravico. Tega pa ni storila; vsaka pravična volivna pravica bi namreč temeljito oslabila mažarSko surovo nadvlado. Ves čas je zlasti neodvisna stranka brcala krog sebe in nagajala tako, da so naposiled morali ministri odstopiti. Košutovci hočejo sami dobiti vso ■oblast v roke, kralj jim je pa neče dati. Zato si zdaj pomagajo z 'zvijačo. Cele strani telegramov pošiljajo z Ogrskega po svetu, kjer lažejo in sleparijo, da je groza. Stvar se pojasnuje tako, .kakor bi se v neodvisni stranki sami kregali in prepirali, in sicer tako, da se vidi, Ikot bi 'bil Košut .miroljuben, razumen, vladarju zvest mož. Vse to ima en namen: preslepiti višje osebe v naši državi, da bi verjele Košutu in njemu izročile vlado. Košut hoče biti ministrski predsednik in če sklepamo po tem, kar se je vedno zgodilo, tudi bo! Ene reči pa naj ne p rez r o tisti, ki vodijo državo. Avstrijski narodi se Maža-rom ne bodo več udajali; zlasti je pa minulo potrpljenje Slovence in Hryate en-Ikrat za vselej. Za tlačane ne boimo nikomur in z nami se odslej ne bo nihče več igral. Veliki boji, ki 'se bijejo sedaj v našem državnem zboru, kažejo jasno, da se je samozavest našega ljudstva vzbudila in Leto XXII. da več ne bo zaspala. Država ne more naprej, če se mažarska krivična silovitost ne poniža; ponižanje Mažarov pa pomeni povtilšanje južnih Slovanov, povišan.e tudi našega slovenskega ljudstva. Političen pregled. DRŽAVNI ZBOR. Binert plačuje dolgove. Pri razpravi o bosanski banki je Binert spravljal in štel glasove kakor star skopuh tolarje. Saj vemo, da je bil že ob robu prepada, rešil se je samo z večino štirih glasov. Tedaj je bil vsak poslanec vreden zlata in Binert tudi ni varčeval niti z denarjem, niti z lepimi obljubami, da si je skoval večino. Velikansko uslugo so storili njegovi vladi Italijani, ki so glasovali proti predlogu in ga s tem pokopali. In tega niso storili zastonj. Binert je vse njihove glasove stotero odvagal z zlatom — in še vedno ni dolg poravnan, toda Binert že sega v žep, da plača še zadnje krajcarje. V Oorici je letos propadla laška banka: črez noč so se odkrile velikanske goljufije, zmanjkalo je nešteto tisočakov, bati se je bilo silnega poloma. In tedaj so italijanski poslanci glasovali v državnem zboru za vlado in proti predlogu dr. Su-steršiča! Kmalu nato pa je svet presenetila novica, da je vlada dala laški banki v Oorici dva milijona kron podpore! Tako se torej plačujejo poslanski glasovi, tako se dela vladna večina, tako se razsipa državno premoženje! Italijani' so napravili dobro kupčijo, toda mi jih ne zavidamo zanjo; to umazano barantanje nas le potrjuje v misli, da si vlada, ki se na ta način drži, sama koplje grob in da bo prej ali slej zmagala poštenost ljudske volje, katere izraz bi morala biti državna zbornica. 1« Toda Binert ima pri Italijanih še več na kredi. Italijani so dolgo časa prosili, moledovali, rotili in žugali, da dobe italijansko vseučilišče v Trstu. Toda zastonj. Upirala sc jo 'vlada, ker se je bala vročekrvne ljubezni do italijanskega kraljestva, ki ga goje laški dijaki, branili so se Jugoslovani, ker nočejo izročiti Trsta Lahom, odniajevale so tudi nemške stranko. Italijanski postlano i pa so znali izrabiti Biner-tovo zadrego, ki jim jo obljubil vse, vso. če le glasujejo proti dr. Šusteršiou. Tako so jo zgod.io, da jo naenkrat zapiiiljala v državnem . boru popolnoma druga sapa! Vl.ula so no brani več laškoga vseučilišča v Trstu, naklonjene so mu povečini celo nemške stranke, zanj bi glasovali tudi so-oi.:,lni demokratje. Edini Jugoslovani so pripr.n l.ieni boriti so do zadnjega proti tej nameri .u naj stane, kar hoče! N.uuoi minister jo v proračunskem o.Ni n top.o priporočal italijansko vseučilišče; za enkratse sicer še ni upal reči, da \li \seučilišce v Trstu, temveč .'o priporov'jI Dunaj. I V. da italijanski poslano, so t..',.tj i.-: i\ ili, da no sprejmejo vseučilišča i .i Dini..ki; . njimi so potegnili tudi Nemci in v vi.: ;:; demokratje. Jugoslovane bi tou" •: glasovanju večina zadušila. Zato s :\.s; i.iaci segli po zadnjem orožju. I'o, '.ii\o ti ttintar je že v dveh šojah pror v koga odseka tovori! tako dolgo, da Je predsednik moral sejo zaključiti — iu šc ni eovora končal. Večina se jezi, ni :da : . ;>'. oni ko ",c, a glasovati no moro, ko" me; ! poslušati! Prihodnja seja proračunskega odseka bo \ octrtek I. jul.ia ob o. uri dopoldne. !:. ' , ;:: .Ve. .ia 'n seia dolgo trajala, ker r.;.; o i:a ta način utruditi nasprotnike! Kakor -o vidi. jim je vlada ustregla in i.o.i o.'so' i v o/ prihodnji četrtek na ra.s ro ;.. '.'. It.; .: :, s: na vse kriplje pri-. v. t dob i zase Čehe in Rusinc. Pa nc pojde! H.liu r.cK? {v cborr.c: N strar>> ; prostorov chvratv. M*to so dčaaarcsrranvno su rz j riw:-'ce. l;.oysa; .c ra^varjal svo: fiaan- Torej je tvoja sestrica živa in prebiva v Jeruzalemu?« prekine Lucij dečkovo pisano povest; v težkih dnevih trpljenja se je Tamare spominjal s tihim ko-prnenjem in vselej se jc razburkala njegova duša, če je kdo slučajno imenoval njeno ime. »Seveda živi!« odvrne deček, ki ne more umeti Lucijevega nenadnega razburjenja. »Zakaj naj bi ne živela ? Saj je mlada in zdrava! Poglej tja na levo kraljevega gradu: ravnokar so zleteli s strehe beli golobčki; ondi biva Tamara! Ves čas, odkar sva tukaj in sem ti pripovedoval svoje dogodke, sem iskal z očmi golobčke in sem jih nazadnje vendarle zagledal!« Potem pripoveduje Benjamin, kako je prejel s Tamaro od duhovnika Evzebija sveti krst in sveto obhajilo. »Presrečni deček! Tako mlad, pa že posvečen v skrivnosti!« se začudi tribun. »Tega mnenja je bil tudi častiti Ev-zebij,« odgovori Benjamin. »Ali rekel je, da so današnje nevarnosti velike in hude, in zato naju je z Natanaelom tako zgodaj poučil o sveti skrivnosti. In prav je bilo tako! Brez posebne božje milosti bi včeraj ne bil rešil zdrave kože! Čuj, kakšne nevarnosti so mi pretile na potu v. Pelo!« Benjamin pripoveduje, kako so Pavlina pri mestnih vratih prijeli in odpeljali vojaki in kako je prišel v Betanijo. »Precej sem spoznal ono hišo z lepim vrtom, ■kakor mi jo je popisala Tamara. Pa misliš, da mi je odprl stari Sila? Kaj še! Razbijal sem po vratih, da me še zdaj bolijo kosti, in klical moža na vse grlo, ali zaman. Živa duša se ni zgenila v hiši. Slednjič sem se naveličal praznega vpitja in sem hotel z žalostnim srcem odrti proti Jerihi, in bi bil tudi šel, da se nisem spomnil Veroniki-nega prta, katerega mi je zaupal Evzebij m ki sem ga hranil pod obleko, in rimskih vojakov, pred katerimi me je svaril neki 3' gobavec. Zatekel sem se k svojemu an-gelju varihu in pričel iznova udrihati po vratih. Tu se mi je nenadoma oglasil za hrbtom postaren mož rekoč: »Ali res mi-shš priklicati s svojim vpitjem v našo vas Rimljane, ki se ravnokar potikajo v njeni okolici? Čemu razbijaš, nepridiprav,« »Ali si Sila?« vprašam razjarjenega starca. Ko mi pokima, mu pravim: »Naglo mi odpri vrata, da skrijeva dragoceno svetinjo, ki ti jo moram izročiti!« Lahko si misliš, dragi Lucij, kako je ostrmel starček, ko sem snel izpod obleke sve ti zaklad in ga izročil njegovemu varstvu! Prijel me je za roko in zdirjala sva za neprodanimi ograjami in gostim grmičevjem na koncc vrta, kjer je odvalil debelo skalo in me potisnil v temno votlino. Ko sva bila g Mladenlški shod v Radolici sc je vsled slabega vremena preložil na prvo nedeljo v septembru. Takrat se namerava prirediti v Radoljici velika miadeniška slavnost za vso Gorenjsko. Mladeniči, pripravljajte se za svoj dan! Naročite »Dolenjske novice«. Se enkrat priporočamo ta zlasti za dolenjsko stran primerni list. Naročnina za celo leto 3 krone, torej do konca letošnjega leta 1 K 50 h. Naročajo se pod naslovom: U p r a v n i š t v o »Dolenjskih N o -v i c«. Novo mesto, D o 1 e n j s k o. V občini Bloke k'i je bila doslej v liberalnih rokah je bii izvoljen za župana naš vrli deželni poslanec Drobnič. Slava zavednim Bločanom! »Gospodarska zveza« jc imela v petek 25. julija Občili zbor. Skupnega prometa ie imela lansko leto 17 milijonov 841.395 K. Čistega blagovnega prometa pa skoro dva milijona kron. Članov ima 527. Koncem I. 1908 je štela »Zveza« 81 zadrug. Kljub neprestanemu bevskanju »Naroda« deluje »Zveza« svojo pot dalje v korist in blagor slovenskega ljudstva. Nasprotnikova polivala. Liberalni Nemci v graških (istih stavijo svojim rojakom Nemcem v zgled naše Orle, češ, da so jako marljivi in da pospešujejo varčnost in abstinenco. Lepa pohvala našim fantom iz ust strupenega nasprotnika. Umrl je v Kranju g. Ernest Vrančič, c. kr. sodni sluga v pokoju. Pokojni je služboval svoj čas v Ljubljani ter dolgo vrsto let v Zatieini in nazadnje v Kranju. Naj počiva v miru! Slovenska zmaga na Koroškem. V občimi Blato pri Pliberku so zmagali v vseh treh razredih Slovenci. Živeli! Slovenci v Trstu. Pri deželnozbor-skih volitvah iz I. razreda je zmagalo v tržaški okolici vseh osem Slovencev. Nalj-.veija nevarnost je bila pri sv. Ivanu, a zmagala sta vendar dr. Riba? in dr. Slavik. S to zmago je podan sijajen dokaz, da je tržaška okolica popolnoma slovenska. Sv. oče ln katoliško časopisje. Sv. oče je pisal izdajatelju lista »Pilot« pismo, ki naglasa, da ljudstvo želi znanosti. Hoče vse znati in si o vsem ustvarjati lastno sodbo. Časopisje je poklicano, da ustreže žel/i ljudstva in po načinu, kaikor to te- znotraj, je potegnil za močan drog in skala je zopet zakrila odprtino, tako da je uhajala svetloba v votlino samo skozi ozko špranjo. Bilo me je pošteno strah. Toda, ko sem čul, da je iz te votline Gospod obudil mrtvega Lazarja, mi je takoj odleglo. Sila je poljubil obličje Jezusovo na prtu ter ga položil poleg neke druge podobe — rekel1 ie, da je Mati božja, katero je bil naslikal evangelist Luka — ter obojig skrbno zavil v nepremočljivo platno in spravil na varen prostor. Dovolil mi je ostati v votlini, kjer je imel dovolj živeža, dokler bi ne odšli Rimljani. Toda nisem se maral dolgočasiti v oni temnici; ko sem mu dovolj trdno obljubil, da ga ne bom izdal Rimljanom, me je izpustil na prosto. Ze sem mislil oditi proti Jcrihi, ko me izvo- peljuje, je orodje dobrega in slabega. Papež naziva časopisje »dvorezen nož«, ki odpre poti resnici ali pa goljufiji. Oni, ki se poslužujejo časopisja, sc je moralo posluževati dostojno, medtem ko naj je podpirajo tl'sti, ki ljufciijo resnico. Katoliško časopisje ima veliko moč, da stori ve.iko dobrega, ako odbija napade na vero, cerkev in na njene služabnike in širi seme čednosti in resnice. Sv. oče zagotavlja, da nimajo samo zadoščenja tisti, ki sopomo-rejo za razširjenje čednosti, marveč da sodelujejo tudi za blagor vere in domovine. Ta poziv sv. očeta bedi tudi nam vsem v bodrilo, da bomo še z večlo vnemo in navdušenjem šli v boj za katoliEke časopise. Storimo, kar je v naš! moči, da ne bo slovenske hiše brez našega »Domoljuba«. Novo mašo in sicer slovesno bemo imeli letos dne 25. julija v Rojanu. Daroval jo bo č. g. Julij Rutar, ki bo dne 18. julija v Gorici v duhovnika posvečen. Dal Bog, da bi učakali! Drugo hrvaško romanje v Lurd. Iz Reke smo prejeli: Slavno uredništvo! V imenu bratske ljubezni, ki nas veže iu v imenu Device Lurške vas prosimo, da izvolite priloženi program našega letošnjega drugega romanja v Lurd po možnosti v svojem cenjenem listu priobčiti. Dobro bi bilo, da bi sc temu romanju pridružilo čim več Slovencev, ker že sami ne prirede letos takega romanja. To jim bo tem ložje, ker je med hrvatskimi božjepotniki veliko takih, kojlim je slovenski jezik materin jezik. — Slovenci se lahko pridružijo v Št. Petru ali pa v Nabrežiini. Kdorkoli bi želel kaka pojasnila, naj se obrne na o. Bernardina, provineiala kapucinov v Reki, ki je organizator romanja. Hrvatje odpotujejo dne 9. avgusta iz Reke pod vrhovnim vodstvom mil. gg. šikofov dr. Antona Maii-niča iln dr. Jurija Carica . Cena za vožn:o in vso oskrbo je v prvem razredu 460 K, v II. 360 K, v Iii. pa 260 K- Čas zglasitve je do 18. julija; kdor se zglasi, mora takoj poslati predplačilo 30 K in naznaniti, v ko-jem razredu misli potovati. Oglase sprejema uredništvo »Naše Gospe Lurdske« v Reki. Načelstvo »Zadružne zveze« v Celju obstoji ?z gg. dr. Božič, dr. Kukovec, liajo vojaki in odpeljejo v tabor poveljnika Placida. Bilo bi po meni, ljubi Lucij, da nisem naletel na tebe, ki si me rešil iz zadrege. Toda glej, že se nagiba solncc v zaton in tudi golobčki dobre gospe Pavli-ne so izginili raz strehe.« »Res je, dragec moj! Vrniti se morava v tabor. »Prosil bom Tita, da te pusti pri meni, dokler sc ti ne ponudi ugodna prilika, ko boš lahko brez skrbi odšel v Pelo k svojemu očetu. Saj se menda ne boš branil nekaterih malenkostnih in lahkih opravil v Titovem šotoru?« »Čemu neki? Da sem le pri tebi, dragi Lucij!« Tako se vrneta oba v tabor in Titu jc všeč nasvet tribuna Lucija. (Dalje prihodnjič.) I?oblek, Rcbek, Jošt, uskok dr. Ploj, dr. Treo. Že ta imena pričajo, da celjska liberalna Zveza ni last Narodne Stranke, kakor se je izrazil veiiki politik Stibler 17. junija 1909! Število posojilnic se vedno bolj krči. Mnogo koroških in spodnješta-jerskih je zapustilo liberalno celrsko »Zvezo« in pristopilo ljubljanski »Zadružni zvezi«. Druge še slede. Kmečki ksindl. Neštetokrat smo že dokazali, da so liberalcem kmečki ljudje le takrat dobri, če se gre za reš.tev kakega mandata ali pa za štafažo pri kaki slavnosti, drugače pa ga gledajo po strani in zasratnujejo. Brali smo pred kratkim v »Slovenskem Narodu« neko nesramno notico, v kateri imenuje ta list naše kmečke, v katoliških društvih se zbirajoče mladeniče: kmečki ksindl. Sicer pa dan za dnevom doživimo slučaje, da nas škrici, ki od nas žive, nazivajo: kmečki buteljni in na naš račun po gostilnah in kavarnah nesramne šale in dovtipe ubijajo. Seveda, če nas rabijo, tedaj smo gospodje, a ko so pa na konju, tedaj smo vsi za nje — buteljni in ksindel. Cas jc, da pokažemo tudi mi svojo odločnost. Vselej in povsod pokažite takim ljudem vrata, da bodo videli, da tudi »kmečki ksindl« zna braniti svojo čast. Senzacionelna aretacija v Trstu. Povodom volitev za III. volivni razred v Trstu so tržaški takozvaiii niazzinijanci streljali na Slovence iz revolverjev. To ic dalo povod policiji, da je aretirala celo gručo ljudi, iz katere je prišel strel. Vseli aretiranccv je bilo 44. Policija pa se ni zadovoljila le s to aretacijo, pač pa jc preiskala tudi njih društvene prostore, v katerih so našli cel arzenal morilnega orožja: nabasanih revolverjev, kuhinjskih nožev, bodal, stiletov, pil, debelih palic, revolverjev velikega kalibra, volovskih žil s svinčenimi krogljami, mnogo kosov debelega železa ter celo grobljo debelega kamenja. Nadalje je policija preiskala stanovanja posameznih aretirancev, kjer je našla mnogo orožja, kompromitujočih listin, pisem in drugih spisov. Med aretiranci $o povečini mlad? uradniki, magistratni uradniki ter znani dr. Spadoni. Delavstvo — davki! Socialni demokrati vpijejo v svet: delavstvo ne morei prenašati neznosnih davkov. Pri tem pa ne vidijo, da ravno socialni demokrati delavca najbolj težijo z raznimi davki. Delavec, ki se vpiše v rudečo (soc. dem.) organizacijo, mora plačati velik del svoje l»lače za razne strankine tiskovine, štraj-karske, agitacijske in druge nepotrebne davke. Zato pa naj noben delavec ne pristopi k organizaciji, ki ga na eni strani boža, a na drugi strani pa vleče kožo z njega! Kaj pravi »Primorski List« o llberal-no-nernški zvezi? Zveza kranjskih liberalcev z Nemci, katero so sklenili na sramoto celemu slovenskemu narodu, boli naše liberalce. A boli jih ne zaradi tega, ker je zveza med slovenskimi naprednjaki in Neinškutarji faktično obstojala, ampak boli jih, ker je prišla na svetlo. Kakor bomba je učinkovala ta na svetlo spravljena sramotna pogodba, vsled katere se je prodajalo slovenstvo Ljubljane par nemškim baronom. Sramota za celi slovenski narod, da se dobi stranka, ki na efi-jaltski način izdaja interese svojega naroda za skledo leče, za ugonabljanje svojega lastnega brata, političnega nasprotnika. In dobe se celo take slovenske izdajice, ki tako pogodbo odobruiejo! In kdo so ti? Slovenski liberalci s »Sočo« na čelu! Slovensko ljudstvo, poglej e f i j a 11 e v lastnem narodu! Odlikovanje. V Cadramljah pri Konjicah že čez trideset let obdeluje cerkveno fin narodno polje župnik in kor.zistori-jaini svetnilk, gospod Jurij Bezenšek. Krasno delo njegovo med ostalim je tamošnja jiova cerkev in župnilšče 's pniipadki. In oni dan je dobil v roke pismo, s katerim Iga paipež Pij X. imenuje 'za papeškega kornornika. Na mnoga leta! Zahvala našim poslancem. Iz Starega trga pri Kočevju smo dobili brzojavko: Okoličani Starega trga se naj topleje zalival/mejo vsem, ki so pripomogli, da se ,v tom kraju napravijo prepotrebne ceste in vodovod, pred vsem gospodu deželnemu glavarju Šukljetu in dr. Lampetu, ki sta se osebno potrudila prepričati se o potrebi teh naprav. Živela S. L. S.! — Somišljeniki Slovenske Ljudske Stranke. Žalosten čin. Učiteljiščnik Kocbek i'z Gornjega grada na Štajerskem jc dne 21. t. m. iponoči napadel kleparja Wicdmanma ter ga zabodel s kuhinjskim nožem v prsa. Težlko ranjenega Wiedmanna so odpeljali v bolnišnico. Kocbeka so 'zaprli. Pravi, da je hotel oropati Wiedmanna, ker je rabil denar za fotografičen aparat. Duhovske vesti s Koroške. Zlato mašo bodejo letos praznovali 5č. gg. Franc Cepič 'v Kazazah in benediktinca g. Gol. Jager v Dobrlivesi in o. J. Viher v Št. Pavlu. — PetindVajsetletnico 'bodejo praznovali leitos 6č. gg. dekan Čemer v Ve-ilikovcu, prof. L. Pa'zdera v Celovcu, župnik'Ivan Vaneček 'v Blatnem gradu in o. Oton Thiel, nemškoredovec v Brezah. Iz ljubljanske škofije. Desetletnico rnašni$tva bodo praznovali gg. duhovniki, ki so »bili posvečeni leta 1899. Cerkvemo slovesnost bodo imeli pri sošolcu g. Abra-mu, ku-ratu v Št. Petru na Krasu 20. jul|ja. jubilej frančiškanskega reda. Te dni obhaja frančiškanski red, ki je največji, sedemstoletnico svojega obstanka. Ob tej priliki se vrši v Asissi na Italijanskem 'generalni kapitelj. Frančiškanski red šteje 1413 samostanov in bospicov, v katerih biva 16.894 redovnikov. Izmed teh je 40 škofov in dva kardinala. Duhovniške vesti s Štajerskega. Premeščen je č. g. kaplan Frančišek Ostrž iz Št. Vida pri Grobe'inem k Sv. Martinu v Rožni dolini. — Bolezen je obiskala preč. gg. dekana Henrika Verk na Vidmu in župnika Alojzija Kos pri Sv. Martinu v Rožni dolini. Letošnji zlatoinašniki so sledeči čč. gg. Jurij Curin, Jožef Kotorič, Jakob Ko-lednilk, Matija Koren in Jan. Ev. Košar. Romarski vlak k Mariji Pomagaj bo šel iz Celja dne 26. julija t. 1. ob 8. uri zjutraj, ako se bodo premagale nekatere težave, katere še dela železnica. Isti dan pa jo gojita cerkev in šola. Zato je delo gosp. Šašlja, ki je silno mnogo nabral narodnega blaga, ne le zanimivo, ampak folklo-ristično velike važnosti. Drugi del se nekoliko od prvega razlikuje in sicer v tem, da so skoraj vse narodno blago zanj nabrali in zapisali Šaš-ljovi župljani sami. Kakor prvemu zvezku je tudi drugemu dodejan obširen slovarček. ki hrani premnogo zanimivega besednega gradiva. Od prvega zvezka se pa drugi s tem posebno odlikuje, da ima do-dejane lepo izvedene podobe, ki predstavljajo belokranjske narodne noše in skupine, kakor so jih sestavili za dunajski ■jubilejni izprevod. — Knjiga obsega pregovore, epske pesmi, lirične pesmi najrazličnejše vrste, pobožne, šaljive; nadalje vraže in običaje ter pravljice. Brezdvomno poseže vsak izobraženec po »Bisernicah«, saj imamo Slovenci jmalo takih del. ki bi nas tako globoko seznanila z narodno dušo. Cena 2 K CU vin. za broširan in 3 I< 60 vin. za vezan izvod; na razpolago je tudi prvi zvezek, ki velja broširan 2 K, vezan pa 3 K. Dobi se v »Katoliški Bukvami«. * »Dolina krv,:« (Glenanaar). Roman. Napisal P. A. Slieehan. Iz angleščine pre-vel Fran Bregar. Ij ubežal v spalni obleki na prosto. Mati posestnikova je hotela rešiti prešiče, a se je pri tem tako opekla, da je v par ur ali itimrla v groznih mukah, previdena poprej še s sv. zakramenti. Pogorelo je ubogemu posestniku vse poslopje, prešiči, obleka itd. Tudi sosedu »Sp. Brgantu« je pogorel del hleva in 'svinjaki. Vzrok požaru ni znan. Rojaki, pomagajte po svoji moči. ubogemu pogorelcu," da si postavi nov dom. Posestnik je Ml zavarovan le za malo svoto; zato je še bolj potreben pomoči. g Gorje. Milostljivi gospod škof J. Trobec je obiskal tudi naše Gorje. Prignala ga je semkaj ljubezen do svojega nekdanjega prijatelja Ažmana in želja, da ,vrdi kraj, kjer je doma precej njegovih ovčic. Društveni pevski zbor mu je napravil čisto nepričakovano podoknico in gosp. organist mu je govoril v pozdrav par prisrčnih besed. Visoki gost je v odgovoru povdarjal, da je slišal že veliko petja in pesmi v raznih jezikih, a ni je lepše pesmi kot je slovenska in najboljši pevci so Slovenci. Naj bi te besede našle res odmeva med Gorjanci! Prevzvišeni -je obiskal tudi Vintgar, ki mu je bil nad vse všeč. — Vipavska šolska mladina je z .učitelji obiskala Vintgar in Bled. Upamo, da bodo odslej še bolj navdušeno pevaik »Lopa naša domovina«. — »Gorjanski .dom« prosi nove strehe. Društveni odbor bo skusil to prošnjo uslišati. Lepo bi bilo, ko bi kdo izmed udov pripomogel s kakšno kroaiico. g Shod v Begunjah na Gorenjskem. V nedeljo dne 19. junija se je vršil pri nas prvi ljudski shod S. L. S. Akoravno je bil v naglici naipovedan, je bila udeležba nepričakovano velika. Večina begunjskih mož je z največjim 'zanimanjem poslušala deželnega poslanca g. Pibra, ki jc poročal o delovanju S. L. S. v deželnem zboru ter naštel posamezne točke v korist kmeta, n. ipr. lovski zakon, ljudsko šolstvo in deželno zavarovalnico, melioracijsko postavo z ozirom na zboljšanje planin in pašnikov, kar je zlasti za nas Begnnjce velike važnosti. Malo je občin, ki bi imele tak zaklad v občinskih pašnikih kakor ravno Begunje, toda žalibog je komaj ena tretjina dobra za pašo, vse drugo je zanemarjeno. Veliko se je že potrudil za to predsednik gospodarskega odseka Iv. Trunk ter oddal že pred letom potom županstva prošnjo za podporo, katera je pa najbrž kje .zaostala. Nova potrjena postava za varstvo planin in pašnikov je za nas velevaž-nega pomena. Gospod poslnec nam je vso postavo natanko pojasnil, dal potrebna navodila in obljubil svojo pomoč. Vse ga je .poslušalo z največjim zanimanjem, tako, da se je sam izrazil, da je imel ta dan res pravi užitek in da kaj tacega ni pričakoval. Domači župnik se mu je z navdušenimi besedami zahvalil za podučne besede ter ga imenoval naravnost gorenjskega planinskega poslanca. Kako se ta trudi in dela za slovenskega kmeta, to je znano. Ti nazori in načrti, katere je razvijal gosp. poslanec, so nazori S. L. S. Vsi smo danes lahko spoznali, da je ta stranka za nas, bodimo tudi mi zanjo. — Omenjal je tudi, da so bili Begunjci dosedaj zato tako zapuščeni, ker niso bili edini in popolnoma nič organizirani. Od danes naprej pa naj delajo skupno, edino na podlagi S. L. S., tako kakor so začeli, to bo vsakemu posamezniku kakor tudi celi občini v veliko (korist. Končno se je še g. župan Lengar v imenu cele občine zahvalil gospodu poslancu za njegov velik trud ter ga prosil tudi nadaljne naklonjenosti. Gospodu po- slancu izrekamo vsi iskreno zahvalo z .željo, da priide kmalu zopet v našo sredo. g Umrl jfe v nedeljo, dne 27. junija na prancu pri Stari Loki 'poisestnik Jernej Triler, po dolgi, mučni bolezni, v starosti 68 let. Bil je mož stare korenine, občinski odbornik, iu vsem, ki so ga poznali, vzgled dobrega, vernega kristjana. Kot jako skrben družinski oče si je s svojo marljivostjo mnogo prigospodaril, tako, da je že petero svojih otrok pripravil k najboljšim posestvom. Tri hčere so omožene kar v domači vasi; in zato je nekoč rekel neki gospod: Mihelov oče vzdržujejo pol vasi. Pa ranjki ni bil izmed tistih nespametnikov, da bi dajal prevelike dote, ampak previd-. no toliko velike vsote, da je ostal dom še trden in denaren. In ko je tako vse lepo uravnal, je bil ves pripravljen umreti. Vesel je zrl smrti v obraz; in ko je bil večkrat previden s svetimi zakramenti, je rekel, da je takrat veliko slajše in prijetnejše, ko se združi s svojim Bogom, kakor na vsaki ženitninj. Upamo, da mu je nebeški ženin dal za plačilo večno ženitnino v nebesih. Svetila mu večna luč! g Iz Mekinj. Igra »Rokovnjači« dne 27. junija 1. 1. se je izredno dobro obnesla. Igrana je bila prav dobro; čast predstav-Ijavcem! Občinstva se je kar trlo. Prišli so od blizu in daleč; opazili smo mnogo odlične gospode ter goste iz Komende, Šmarce, Rov, da celo iz Viča. Igra se bo ponavljala dne 4. julija točno ob pol 4. popoldne, ker se jih je mnogo radi gnječe moralo vrniti. Pridite zopet v obilnem številu ! g V Paloviče! Katol. si. izobraževalno društvo na Rovih priredi na Urhovo nedeljo, 4. julija, ako bo ugodno vreme, drugače v nedeljo pozneje, izlet v Paloviče, kjer vprizori igri »Zamujeni vlak« in »Pri gospodi« ter komični prizor »Rekruti«. Med presledki poje in udarja Rsvski pevski in tamburaški zbor. g Komenda. Krasno jutro nas je pozdravljalo 20. junija, ko smo pričakovali bratov iz bližnjih in daljnih krajev, da se z nami vesele blagoslovljenja novega »Društvenega Doma«. In prišli so v nepričakovano obilnem številu. Prihiteli so Orli v lepem kroju iz Ljubljane, D. M. v, Polju, Kamnika, Mengša, Šmarce, Šent Vida, Viča in Vodic, prihitela so društva z zastavami: na čelu S. K. S. Z., pevsko društvo »Ljubljana«, društvo »Kamnik«, Cecilijino pevsko društvo v Kamniku, katol. izobraž. društva iz Cerkclj, Domžal, Dola pri Ljubljani, D. M. v Polju, Mekinj, Mengša, prišli so zastopniki društva »Kranj«, iz Št. Urške gore, celo iz daljnih Železnikov jih je bilo 15. Lep je bil sprevod k župni cerkvi. Na čelu so v lepi slogi1 korakali domači ognjegasci za njimi s slavno kamniško godbo Orli v četah, za temi dolga vrsta gostov s plapolajočimi zastavami. Pred gasilnim domom je v navdušenih besedah pozdravil goste g. župan A. Mejač in povdarjal, da lepa komendska fara je iu ostane verskonarodnozavedna. V cerkvi je govoril g. dekan Lavrenčič o pomenu katoliških izobraževalnih društev, kazal je nevarnosti, ki prete dandanes mladini in pozival može, da pristopijo k društvu, mladeniče pa, naj se uvrste med Orle, da vsi združeni pod zastavo presv. Srca Jezusovega odbijamo napade sovražnikov svete vere. Slovesno sv. mašo je opravil vč. g. pater provincijal Konštan-tin Luzer. Po maši se je vršilo blagoslov-Ijenje društvenega doma, kojega oder ima napis: Vse za vero in dom! Lepo je izražal pomen slavnosti napis na slavoloku: Vsa Komenda danes se raduje, Ko v družbi bratov dom svoj otvorjuje. — Pred in po blagoslovu, ki ga je izvršil g. dekan Lavrenčič v spremstvu treh duhovnikov, je krasno zapel mekitijski zbor. Nato je pred par tisoč poslušalci govoril državni poslanec g. dr. Krek kratke besede, a globoke misli. »Slavnostni govor bodi,« tako je dejal, »ta .društveni dom', ki bo govoril o pomenu tega dne še takrat, ko ne bo> več nas in tistih, ki so ga postavili. Ta dom je trdnjava, kjer se bo zbiralo ljudstvo, ki se hoče boriti za svoje pravice; a ne samo trdnjava, tudi prijateljski dom, kjer bodo mladeniči istega mišljenja sklepali prijateljstvo, katerega pozneje ne bo razbila nobena sila. Kdor tega ne razume, sploh ne razume društvenega življenja. Pred nekaj desetletji so na deželi bili redki ,ki bi brali časopise; takrat so govorili špičasti jeziki: »kaj boš bral, branje je neumnost.« Danes pa, ko bere že skoro vsakdo, pa nastopajo prav tisti in pravijo: »Kaj hodiš v izobraževalno društvo, rajši si kupi časopis in ga beri doma«. Če je bilo prvo govorjenje nespametno, je drugo še bolj. Branje je potrebno, a je samo- na sebi nekaj mrtvega. Za izobrazbo je treba poduka, ker iz knjige se ne uči življenja. Najbolj svet nam je domači slovenski jezik. Vsak tak društveni dom nam ie dokaz, da hočemo braniti mili materni jezik. Vsak tak dom je učitelj našega ljudstva. To so naša vseučilišča, naše univerze, ki segajo bolj globoko kot druge z miljoni zidane univerze po velikih mestih. »Ponosen sem,« je dejal govornik, »na ta okraj, ki me je izvolil za svojega poslanca, ker ima več takih društvenih domov, kot marsikak drug okraj v naši domovini. Prihodnost je močnejša kot sedanjost, mladina se zbira; kjer mlad človek beži, tam družba hira. Ko smo pred nekako 20 leti začeli delati, kaj se je govorilo o nas, šc vedeli niso, da živimo, danes se nam čudijo, ko pišejo francoski, poljski, ruski in drugi časopisi o naših organizacijah. Zato pa storimo vsak svojo dolžnost in delajmo po svojih močeh na gospodarskem in izobraževalnem polju.« Po dr. Krekovem govoru je prebral kaplan Sinolej pozdravno pismo s prošnjo za pomoč Sentiljcem v Slovenskih Goricah, kamor se jc z vso silo v-rgel nemški kapital, da zatre slovensko narodnost in Katoliško vero. — Skupno kosilo za goste je bilo pri g. A. Meiaču, bivšem deželnem poslancu; dasi se je kar trlo ljudstva, bili so vsi dobro postrežem. — Ob 4. uri so nastopili Orli pod vodstvom Zveznega načelnika brata Jcločnika. Krepki, postavni fantje so z uglajenim nastopom želi glasno pohvalo in marsikateri mlad gledalec, ki še ni videl javne telovadbe, zaželel je stopiti med Orle. — Iz Železnikov je došel brzojavni pozdrav: »Domu rast, Orlom krepki Na zdar! Marčič, Boncelj, Klopčič. — Po telovadbi se jc razvila neprisiljena 8i zabava. Za Mejačevo vilo je krasno zapel več pesmi slavni pevski zbor »Liubljana«, pod kostanji pa krepki moški zbor mekinj-ski, potem homški pevci, vmes pa je svi-rala godba, tudi srečolova ni manjkalo. Zadovoljni in veseli so se do večera gosti razšli, nam pa ostane ta dan neizbrisno v spominu, bodi mejnik za napredek lepe komenske fare po geslu: Vse za vero in dom! Dolenjske novice. Iz raznih krajev Dolenjske. d Ajdovec pri Žužemberku. Pri nas se je upeljala konkurenčna obravnava za organistovo plačo, katere sklepe je odobrilo c. kr. okrajno glavarstvo v Novem mestu, občinski odbor pa se je izrekel z nadpolovično večino proti pobiranju pri davkih. Stvar, ki je dala toliko truda, vzela toliko časa, hočejo nekateri nezadovolj-neži pokopati. Vendar upamo, da se ni še izrekla zadnja beseda v tej zadevi. Čudno, da so vedno isti nasprotniki pri nas, akoi se namerava kaka nova in dobra stvar vpeljati. Že nad deset let imamo v Ajdovcu poštni nabiralnik. Župnik je nameraval s tem dobiti organistu mali poboljšek in je zato predlagal v občinski seji, ki je bila od višje oblasti v ta namen priporočena, naj se oskrbovanje nabiralnika poveri organistu, ki bo gotovo vestno izvrševal ta posel in pri tem nekaj zaslužil. Na leto bi zneslo blizu 200 K. Navzoči so vsi ta predlog odobrili, a kaj je bila posledica tega sklepa? Oskrbovanje poštnega nabiralnika se je poverilo županu Jerneju Gnidov-cu. Kako se je to zgodilo, nam je uganjka še danes; hudomušni ljudje pravijo, da se jc v zapisniku med potjo spremenilo1 ime organistovo v ime županovo. Pri nas je vse lahko mogoče! — Pred štirimi leti je iskala Vzajemna zavarovalnica župnega zastopnika, predlagan je bil tudi organist, a ponudil se je med tem že župan, da je izpodrinil organista in dobil nov vir dohodkov. Tretji poskus pomoči organistu je bila pa konkurenčna obravnava, katero hoče izjaloviti občinski odbor na čelu ravno istega župana. — Izobraževavno društvo je pri nas krvavo potrebno. Dvakrat smo imeli že ustanovni shod, a vselej so predrzni poštimovci pripomogli k temu, da ni došlo zadosti udeležencev. Tako početje se ne more drugače imenovati kot hudobnost ali pa dobro premišljena nakana, s katero so hoteli dati župniku zaušnico in uničiti vse njegovo delovanje. Toda on se jih nc boji. V mesecu maju smo dobili. za našo župno cerkcv prav lepo, novo prižnico, katero je napravil podobar Fran Vodnik v Novem mestu. Delo je prav fino in dovršeno in hvali svojega mojstra. d Iz Poljan pri Ortneliu. Naj tukaj pohvalno omenimo in pohvalimo naš novi moški pevski zbor. Fantje sc učijo še !e par tednov pod vodstvom gospoda učitelja Cvara, pa zares prav izvrstno pojejo. Ko je bila te dni tukaj dekanijska konferenca, so fantje peli pri sv. maši tako lepo, da so se gospodje duhovniki splošno čudili in rekli, da takega zbora še v večjih župnijah kot v Ribnici in Dobrepoijah ni dobiti. Čast fantom-pevcem in njih učitelju. d Sv. Križ pri Kostanjevici. Nove orgle so postavljene. Kolavdacijo je izvršil'dne 21. junija preč. g. duhov, svetnik' in župnik P. Hugolin Sattner. Orgle so delo moistra g. Mayerja i'z Feldkircha na Predarlskem. Imajo dva manuala in dvajset spremenov. Cerkvi je čestitati — tako se je izrazil g. kolavdator — na tako iz-borno uspelem delu. — Pretečeni teden smo imeli tudi občinske volitve. Izvoljeni so s par izjemami pristaši S. L. S. •— V, društvu so bila zadnji čas sledeča preda-,vanja: 30. maja je nastopil mladenič Gru-bič s poročilom o »sadjerejskib zadrugah na Nemškem«. Nato je sledil dvogovor, /dveli dečkov o »vodi in vinu«. 6. junija .predaval -je g. kaplan o zvezah kapitalistov: »kartelih >m trustih«; 13. junija o >>poizkusih za rešitev socialnega vprašaja«, zjednačenju bogastva, komunizmu, socializmu, socialni demokraciji in krščanskem socializmu; 27. junija o cerkvah prvih kristjanov, o »katakombah«. Navdušenje za Orla raste med fanti, tudi število telovadcev je večje, le število podpornih članov je vedno isto. Dosedaj so darovali za (3rla sledeči gg.: Damijan J^avlič, župnik kostanjevški, 2 K; Fatur, kaplan, 10 K. Neimenovan 2 K. Prosimo ,nadaljnih darov, da si nabavimo kaj telovadnega orodja! — Pred štirimi meseci .ustanovljena »Kmečka zveza« je (v korist svo-jib članov) v prospeh našega kmeta storila doisedaj tele korake: vložila je potom dež. poslanca g. Hladnika na deželni odbor prošnjo za vodovode oziroma kap-nice v vaseb Izvir, Planina, Hrastek, Oštrc. Dalje je prosila, naj bi deželni odbor vzel že odobrene načrte vodovodov; na Gradcu, Brezjah, Brlogu znova v pretres in potrebno ukrenil, da se z gradbo pridne. Obrnila se je na županstvo v Kostanjevici, da bi ono pot od okrajne ceste mimo klošterskih kozolcev pa do Ržišča' razdelilo med interesirane posestnike. »Kmečka zveza« je tudi naročila 3160 kg 99-odsto'tne modre gaKce in jo oddajala po isti ceni, po kateri jo je sama dobila, namreč 56 K 100 kg. Ni se gledalo na nikak dobiček, da se je le ustreglo odjemalcem. Želeti je torej, da bi k »Kmečki zvezi« pristopili vsi gospodarji — vstopnina je borih 20 vin. — čim močnejša bo zveza, tem več koristnega bo lahko storila v političnem in gospodarskem oziru. Čebelarski shod v Mokronogu bo v nedeljo, dne 4. julija, ob 3. uri popoldne v ondotni šoli. Govoril bo o umnem čebelarstvu zastopnik slovenskega osrednjega čebelarskega društva iz Ljubljane. g Iz Dobrepolj. Ker jc pri nas »Domoljub« najbolj razširjen list, tedaj naj se na tem mestu javno zahvalimo tistim požrtvovalnim rodoljubom, ki so kaj darovali telovadnemu odseku, da si napravi telovadno orodje. Darovali so: A. Ramovš 20 K, I. Baloh 20 K, Zadruga 5 K. M. Prijatelj 2 K, G. Berdavs 3 K, A. Novak 2 K, Ign. Grm 3 K, Josipina Gruden 2 K, Costa 3 K 30 v, I. Zalar 1 K, A. Drobnič 5 K, I. Miklič 2 K, I. Pucelj 1 K, I. Žagar 3 K, A. Perko 2 K, I. Kastelic 2 K, M. Tomšič 1 K, T. Kline 7 K, M. Prelesnik 2 K, A. Štrubelj 1 K, M. Brdavs 10 K, E. Primožič 2 K, Jos. Šteh 5 K, Al. Berdavs 5 K, M. Tisel 1 K, F. Tisel 70 v, Zrnec 1 K, Tomažin 1 K. Živeli nasledniki! Notranjske novice. n Vipavsko vino v Ameriki. Naše kmetijsko društvo je poslalo zadnji čas v Novijork vino iz svoje kleti. Pokušali so ga ondi veščaki, ki so vajeni piti najboljša renska vina, pa so se izjavili, da bi vipa-vec tudi renskim vinom ne delal sramote. Obljubili so tudi, da bodo še naročili. Vipavci imamo res izborna vina, in ni se čuditi, da se je zadnji čas vinska kupčija pri nas precej odprla. Nam je pa to tudi všeč, saj je potrebno, da oddamo svoja vina, ker se nam letos zopet bogata vinska letina obeta. Ljudsko kopališče v Vipavi. Vipavska občina je kupila poslopje iin pripadajoče zemljilšče »Vila Anina«. Ondi sedaj kopljejo temelj za ljudsko kopališče. V tem .oziru prvači Vipava vsem drugim kranjskim občinam. Tatovi so v noči od 19. na 20. t. m. odnesii iz jedilne shrambe občinskega sluge Matija Vidriha v Št. Vidu več jedil jn pijače. Vsekako so jim morale biti razmere dobro znane. Veliko češenj smo imeli letos. Zal, da inima to blago zaradi naše oddaljenosti .od železnice nobene prave cene. Letos bomo imeli tudi veliko marelc ali »mrli-.nov«, kakor jim tukaj pravijo. Te bomo lažje v denar spravili. Naš deželni poslanec g. Mirko Per-(liavec se sedaj Zdravi ,v Slatini. Slišimo, Česa manjka goriškemu kmetu? Na te le reči bi danes rad opozoril. Kaj je pripomoglo »Slovenski kmečki zvezi« na Štajerskem do tako sijajne zmage nad liberalci? Politiška probujenost in izobraženost štajerskega slovenskega kmeta ter trdna kmečka organizacija. Ne bomo trdili, da tega vsega goriškemu kmetu manjka; gotovo pa smo v tem oziru nekoliko zavrtali. Poglejmo le, kako majhen del našega kmeta se res zanima za javne zadeve. Zato ni čuda, da ima ob času volitev n. pr. Iažnjivec in ob-rekovavec med ljudstvom toliko uspeha. Kmetova nevednost v politiških, nezavednost v stanovskih zadevah in pa gospodarska odvisnost je kriva, da dostikrat drži in vleče z ljudmi, ki so nasprotni pravemu kmečkemu napredku in blagostanju. Poglejmo v Galicijo! Gališki kmet voli mnogokrat za poslance jude, najhujše pijavke kmečkega stanu. Ali pri nas ni takih zgledov? Dobro nam je v spominu, kako so sleparili liberalci s trtami na Krasu. .Ali mislite, da jih bo sram pri prihodnjih volitvah zopet priti med ljudi? Lagali bodo še z večjo vnemo kot so doslej; v laganju in zabavljanju je namreč liberalec neprekosljiv. Drugod bodo liberalni veljaki zvlekli na dan razna dolžna pisma in jih da mu gre na bolje. Bog daj, da se popolnoma pozdravi in se zdrav in čil vrne v našo sredo. n Trgovci v Vipavi naznanjajo cenj. svojim odjemalcem, da bodo začenši s 1. julijem zapirali trgovine ob 9. uri zvečer. Istotako bodo ob nedeljah trgovine odprte samo do poldan, tedaj ne, kakor sedaj do 1. ure popoldan. Idrijske novice. tt t Svetnik Ivan Juvan. V Spodnji Idriji je umrl ondotmi župnik in duhovni svetnik g. Ivan Juvan. Ze več let je bolehal na nogi in ta bolezen ga je spravila .tudi v grob. Rajni gospod je služil najprej kot kaplan v Cerkljah na Dolenjskem, odtod je bil prestavljen v Tržič, kjer je ostal malo časa. Ker je bil izvrsten ka-tehet. je dobil mesto šolskega voditelja ,— direktorja — na c. kr. rudniški ljudski Šoli v Idriji. Na tem zavodu je deloval začetkoma kot ravnatelj pozneje samo kot .veroučitelj vsega skup 23 let. Veliko Idrijcev se ga s hvaležnostjo spominja. Prosil je za izpraznjeno župnijo Spodnja Idrija, jo dobil ter vodil Skoro 20 let. — Bil je pobožen, vzgleden duhovnik. Dasi-ravno je zadnja leta težko 'hodil, se je vendar — če le ni bil hudo bolan — .vsaki dan pOtrudi'1 in hodil po dolgih in strmih stopnjicah v župno cerkev maševat in opravljat druge dušnopastirske dolžnosti. Leta 1898. ga je cesar odlikoval z zlatim zaslužnim križcem s krono. Knezo-škof ga je imenoval svojim duhovnim svetovalcem. Pogreba so se udeležila ne le samo razna prifarska društva z Orlom, .ampak tudi pevski zbor Katol. delavske družbe v Idriji, gg. rudniški uradniki, zastopniki učiteljstva obeh šol v Idriji, mno-,go nekdanjih učencev rajnega in veliko GORIŠKA. molili kmetu pod nos, češ: »Voli z nami, če ne —.« Takih ljudi se bo otresel lahko le zaveden in samostojen kmet. Ali pri tej priliki ne občutiš potrebe izobraževalnega društva in kmečke posojilnice? Liberalci imajo nadalje celo čredo kupljenih ljudi, ki za denar kmeta prepričujejo, da ima le ta in ta liberalni ali agrarni veljak za kmeta srce, »klerikalci« pa da so zanič. Kmečka naša organizacija mora skrbeti, da bo sama izšolala kmete, ki bodo sami nastopali kot govorniki in zagovorniki za svojo kmečko katoliško stvar. Vzemimo si za zgled štajerske kmete! Premalo smisla imamo za organizacijo, za »Kmečke zveze«. Čitatelj, morda tudi ti nisi še član »Kmečke zveze« v svojem okraju? Potrkaj si na prsi! Naša politična kmečka organizacija pa tudi sama kaže še premalo življenja. Shode v vsako vas! Povsodi naj se po »Kmečkih zvezah« ljudje poučujejo o svojih zadevah. Povsodi naj bi bili zaupniki, ki bi posredovali med kmeti in odborom »Kmečke zveze«. Odbor »Kmečke zveze« naj bo posrednik med ljudstvom in poslanci, med kmeti in raznimi oblastmi. To pa še ni dovolj! Naši poslanci morajo sami stopiti v stik z ljudmi. Dolžnost duhovščine. Vsa čast domačim župljanom in sosedom Idrijcem! Prihodnje leto je želel umrli gosp. svetnik peti zlato sveto mašo, Bog pa je drugače ukrenil. n Nastop idrijskih Orlov pri procesiji. Na sv. Ahacija dan so naši Orli že drugič .nastopili pri slovesni procesiji v uniformi. Nastop je bil_ vzoren in je vzbudil splošno zanimanje. Želeli bi le, da bi več Orlov nosilo teiovadski kroj. Da so Sokolčki zini'rjali med procesijo in med vračanjem tdovadce s »čuki«, temu se ni čuditi, ker se vzgajajo v brezverskem in divjaškem .duhu. n Matura na mestni realki se je vršila od 24. do 26. junija. Izmed 24 sedmošolcev jih je prestalo zrelostno preskušnjo 17, eden je padel za šest mesecev eden je odstopil med izpitom, pet dijakov pa ni smelo delati mature radi prejšnjega slabega napredka. Iz raznih krajev Notranjske. Odgovor na članek »Kme+u v poduk!«. Gospod c. kr. notar v Postojni nam pi§e z oarom na članek »Kmetom v poduk« v, št. 24. sledeče: »Neznana oseba se v tem članku pritožuje radi predragih računov v, moji pisarni. Prav zelo bi mi ugodii do-.tičnik, če bi se zglasil v moji pisarni ali pa m'i kakorkoli naznanil dotične slučaje, v katerih sem po njegovem mnenju preveč zaračunal. Zavežem se povrniti mu vse stroške naznanila in tistemu, kateremu bi bil preveč zaračunal, povrniti škodo v desetkratnem znesku. Obenem pripomnim, da dokažem s pričami in knjigami, da sem tekom dveh let, odkar ura-dujem v Postojni, strankam na zaslužku popustil toliko, da bi mogel kmet iahko plačati mezdo svojemu hlapcu za celo leto — ter da se v moji pisarni tarif nikdar ne prekorači.« poslančeva nI samo, delati za volivce v državnem in deželnem zboru; njegova dolžnost je tudi kmeta poučevati po shodih in biti ž njim vedno v stiku. Naša organizacija ne pozna višjih in nižjih; poslanec naj je le prvi borilec v kmečki vojski. Tako bo naša organizacija res koristila kmetu. To so naše misli! Povedali smo jih odkrito. Naša katoliška kmečka stvar zahteva, da proti liberalnemu in argrarnemu rovanju postavimo nasproti resen odpor. Olike naj se gre učit „Soča", ki se je v četrtek 24. junija z vso surovo silo zagnala v naše fante „Orle". Prav po šnop« sarsko psuje černiške, batujske, podgorske, št. ferjanske in dornberške mladeniče. Psovke, s katerimi jih obklada, so: „gavge", „nizke glave nizkih postav", „čuki", ..prismoda", „malobrihtniu, „rekrutirajo se iz najslabših ljudi", „surovost", „tolpa pobeglih divjakov", „drhal", ,.hudobija" i. t. d. Take in podobne psovke je izlila „Soča" na naše mladeniče. Zakaj to sovraštvo? Zato, ker naši »riatle-niči nočejo biti za hlapca Gaberščeka, zato, ker se drže krščanskega verskega nnzirsnja. Če pa bi postali vsi ti opsovani fantje liberalni, svobodomiselni „sokoli", tak«j bi „Soča" o njih drugače pisala. Gre se torej samo za pošteno versko prepričanje naše mladine. Podpirajmo zato naše mladeniče ter njihovo organizacijo! Mladeniči, vaša častna dolžnost naj pa bo, da napoveste boj listu, ki o vas tako surovo piše! Proč z liberalnimi listi! Iz Deskelj. Pri nas smo imeli v pon-deljek, dne lt. t. m. sv. birmo. Ta nenavaden dogodljaj je privabil tudi razne kramarje v našo vas. Med raznimi stvarmi in igračami je prodajal eden izmed njih tudi italijanske moiitvenike in kar je še najhuje, nenravne in umazane razglednice. Mladina se je kar zgražala nad temi slikami, ki so le redke prikazni v naši nepokvarjeni vasi. Mi pa, ki vemo, kako škodujejo take slike naši nadebudni mladini, najodločneje protestiramo proti takemu počenjanju tujih kramarjev, ki pridejo v vas le, da nravstveno pokvarijo mladino. Če se prikažejo še enkrat v našo vas s tako „robo" in s takim „šuntom", jim bomo drugače podregli in bomo skrbeli, da ne dobijo „štanda" na naših tleh. — Več za nravnost mladine skrbečih Deskljanov. Nova železniška proga iz Gorice v Červinjan bi bila imela iti, kakor je bilo določeno, ob desnem bregu Soče skozi Pevrno in. Podgoro. Postajališče bi bilo v Pevmi, postaja v Podgori, kar bi bilo ugodno za naša Brda, ki'so doslej tako oddaljena od prometnih sredstev. — Sedaj pa se govori, da nameravajo načrt izpreineniti tako, da bi tekla železnica po levem bregu Soče in bi bilo postajališče v Stračicah. Menda se za to spremembo poteguje mestni magistrat. Prosimo naše državne poslance, da store vse, da se načrt ne izpremeni. Za naše Brice bi imela železnica le tedaj pomen, če dobe postajo v Pevmi. Mesto ima itak že dovolj železniških zvez. Zakaj bi se še tu oškodovala naša Brda? Zaupamo v razsodnost merodajuih činiteljev ter pričakujemo, da bo železnica šla po desnem bregu Soče skozi Pevmo in Podgoro. To je želja in življenska potreba naših Brd. Naj se gleda na korist prebivalstva in ne na kaprice mestnega magistrata ! Iz Št. Ferjana. Pri nas imamo „so-kola," ki pa kaže doslej svoje borno življenje le v plesu. Dne 20. junija so priredili ti ..sokoli" javni ples. Eden je celo plesal v kroju (uniformi), ki si ga je izposodil in ki je bil ves sneden od molov. Pa to je njegova stvar! Naša stvar pa je, kakšne surovosti so počeli ti junaki. Enega naših fantov so napadali na cesti, češ, da jih je prišel gledat, da jih dene v „Domoljuba." Ker jim fant ni ostal dolžan odgovora, so ga slednjič napadli z noži v roki in to vpričo liberalnih učiteljev in liberalnih učiteljic. Sramota! K sreči niso imeli poguma, da izvrše svojo namero. Taki ljudje res ne zaslužijo drugega imena nego suroveži. Svetujemo pa tudi „Soči", naj neha sramotiti naše mladeniče. Ali bi bilo mar čudno, če mladini zavre kri radi tolikih psovk, ki so nagromadene v „Soči" 21. junija? — Sedaj naše fante obrekujete, psujete; če bi bili pa pri vas, bi bili ponosni nanje. Saj vemo, kako hvalila je naša učiteljica mladeniče iz našega društva, kako jih je čislala. Sedaj pa je tudi ona med tistimi, ki jih psujejo. Vemo, zakaj. Taka je komanda svobodomiselnega učiteljstva. Gospodična ne čestitamo, vam k vaši novi pridobitvi! — Občinske 72 volitve se še sedaj niso vršile, ker menda računov ni. Čudno I Zoper orožnika in policaja so pritožbe. Naši fantje so popolnoma izpostavljeni samovolji teh ljudi. Liberalna peščica pa lahko dela kar hoče. — Kakšna je liberalna zavednost in omika, kaže sledeči dvogovor: Eden naših fantov pride skupaj z liberalcem iz Cerovega. Naš ga vpraša: Ti, kaj je vaš liberalni program? — Liberalec ponosno: Vse za omiko, svobodo in napredek! — Naš: Sedaj pa mi razloži, kaj te besede pomenijo. — Liberalec v zadregi molči. Ker ne najde odgovora z milim glasom odgovori našemu: Saj ti veš! — Smeje je odšel naš mladenič, liberalec jo je pa odkuril kot polit kužek. To so štfer-janske zanimivosti! Iz Šebrelj. V 24. številki „Primorca" izšlo je peto poglavje mojega življenjepisa, sestavljeno popolnoma po vzorcu pisateljev „šunt-romanov," ki pišejo večkrat po dvoje enakih poglavij, le da napolnijo potrebno število pol. Tudi šebreljski sotrudnik „Primorca" trdi v tem sestavku isto, kar je trdil že v 19. številki. Eno pa je vendar novo, in sicer trditev, da sem jaz pisal poročilo o delovanju tukajšnje posojilnice v 20. št. „Domoljuba." Tu ste se pa zmotili vi šebreljski liberalci! Dotičnega poročila namreč nisem pisal jaz, kar mi lahko potrdi tudi uredništvo. (Potrjujemo, da so se šebreljski liberalci tudi v tej točki zmotili, ker dotično poročilo smo dobili od druge strani. Ur.) Zapomnite si dobro, da se mi ne zdite nikdar toliko vredni, da bi izgubljal čas z nabiranjem podatkov za odgovor na vaše mevžanje. Gotovo vas zelo malo pozna tisti, ki je pisal za »Domoljuba" gori navedeno poročilo; sicer se bi mu ne bilo ljubilo, pojašnjevati zadeve skozi vsa leta. Ko bi vas poznal, kakor vas poznam jaz, bi bili dobili drugačen odgovor, ki vam pa itak ne izostane! — Iz vsega mevžanja v „Primorcu" se najbolje vidi, da vas je moja trditev: „Česar ne razumeš, ne razpravljaj'' zelo zadela. Da pa v resnici ne , razumete ste v svojem dopisu v Primorcu" zopet potrdili. Poročilo v 20. številki „Domoljuba" odgovarja popolnoma resnici! Ker me pa vprašate, „Kaj je več, original ali prepis," Vam povem, da original in prepis računa za 1.1901 izkazujeta 265.206 K 30 v. prometa. Če vas to zanima videti pridite na urad posojilnice, pa vam pokažem račun. — Ugovarjam pa proti temu, da Se-brelje imenujete kraj „vsenevednosti." Če ste vi „vsenevedni" pustite druge občane pri miru, ker je vsak za svoj poklic že dovolj zaveden, kar dokazuje vsestranski napredek v Sebreljah. Podpisali ste se z besedo ..analfabet." To pa ni resnično, kolikor vas poznam. Vprašam le: Ali je vaša izobraženost vzrok, da se o popravi župnišča toliko govori, da bi lahko sape zmanjkalo. Zdi se, kakor da bi bilo župnišče liberalcem v želodcu obležalo. Bo treba menda krogljic. R. A. Čudne razmere na goriškem glavarstvu. Dne 15. junija se je pred celovškimi porotniki vršila zanimiva obravnava. Tožen je bil urednik laško-liberalnega lista „Corriere", ki izhaja v Gorici, ker je trdil, da so se pri volitvah v kmečki skupini za deželni zbor na goriškem glavarstvu vršile nepravilnosti. Obravnava je dokazala, da so se nerednosti res vršile. Le to se ni dalo dognati, kdo jih je vršil, vsled česar je bil „Corriere" tudi obsojen. Zanimivo je, da je komisar baron Teuffenbach priznaval, da so se številke seštevale že na glavarstvu in ne pri komisiji v Št. Petru; pravi pa, da ni sešteval on, ker ne zna dobro seštevati, ampak je to delo dal pisarju. — To so res lepe razmere! S tega glavarstva so vedne pritožbe! Treba bo metle, ki bo pometla tu in napravila red! Uravnava Vipave. Sedaj so sestavljeni načrti in stroškovnik za uravnavo Vipave in pritokov. Stroški za vsa dela bodo znašali 2 milijona 350 tisoč kron. Ker so ti stroški preveliki, bodo baje regulirali v manjšem obsegu. Stroški bi znašali tedaj le poldrugi milijon kron. Dva jubileja. Stolni prošt dr. Faiduiti, voditelj laške katoliške stranke, ter rnons. Castelliz, vodja velikega semenišča, sta pretečem teden praznovala 25 letnico mašništva. Obema gospodoma k temu jubileju najiskre-nejše čestitamo in kličemo: Na mnoga leta! V Dornbergu je imelo ondotno naše „Kat. slov. izobraž. društvo" izredni občni zbor, na katerem so se premenila pravila v tem smislu, da bomo lahko ustanovili telovadni odsek. Imamo prijavljenih že 38 fantov. V Št. Andrežu je bila v nedeljo 27. junija javna telovadba goriških Orlov, izpadla je zelo lepo. Nastopilo je nad 60 Orlov. Čast vrlim fantom! Hudo neurje s točo je divjalo v soboto 26. junija v goriški okolici. Ponekod je toča pobila tretjino pridelka. Narodno gospodarstvo. Za kranjske živinorejce. Kranjski deželni odbor je v zadnjem času pokazal, da je pripravljen v večji meri podpirati razvoj živinoreje na Kranjskem. Želeti je pa, da vsi interesirani faktorji enotno delajo v tem smislu in da su dela po načrtu, ker le tedaj je mogoče, da se živinoreja v deželi povzdigne do prave višine in tako pomnoži blagostanje našega kmečkega prebivalstva. Saj poleg zemlje, ki jo imamo, je živina največji zaklad našega poljedelca, v mnogih krajih edini vir za dohodke. Glavno nalogo vidimo v tem, da se zboljša pleme živini. Deželni odbor podpira nabavo plemenske živine in je letos že pripomogel, da so v raznih krajih dobili izvrstne plemenske bike. Pri oddajanju bikov se drži deželni odbor slcdeeili načel: V prvi vrsti dobivajo živinorejske m mlekarske zadruge bike za polovično nakupno ceno; le 'tedaj, če se ne oglasi zadostno število zadrug, dobe bike za dve tretjini nakupne cene tudi posamezni posestniki in občine. , „, Živinorejci naj torej ustanavljajo živinorejske zadruge, 'ker po zadrugah se najbolje doseže zboljšanje vse živine V. posameznih krajih. _ . Opazuje se pa, da se je doslej k'lcdc razdelitve pasem na Kranjskem postopalo veliko premalo enotno. Posledica tega jc. da razen Gorenjske danes nimajo skoraj nikjer enotne pasme. In to je potrebno, kajti z mešanico raznih pasem se ne bo doseglo zboljšanje goveje živine. Deželni odbor je sklenil, da bo postopal odslej pri oddaji plemenske živine po gotovih načelih, in sicer se razdeli dežela v živinorejske okoliše. Na Gorenjsko se bodo oddajali v vse kraje, izvzemši moravški okoliš, le biki pinegavske pasme. Na Dolenjsko, v moravški okoliš in Notranjsko se bodo oddajali biki murbodenske pasme. Bike si-mentalske pasme bo oddajal deželni odbor le v okoliš horjuljske živinorejske zadruge. Nakup se bo vršil tako, kakor se je že letos poskusilo v splošno zadovodjnost, s sodelovanjem živinorejcev dotičnega kraja na poučnih potovanjih pod vodstvom deželnega živinorejskega nadzornika. Plančarsko poučno potovanje v bohinjske planine. Plančarsko poučno potovanje v Bohinjske planine priredi dež. odbor kranjski dne 19., 20., 21. julija t. I. Namen tega potovanja je, seznaniti širše kroge v plan-čarstvu in o naši lepi bohircski Švici. Ogledale Se bodo moderno urejene planine od strani države in planinsko gospodarstvo sploh: Vkleio se bode na tsoče 'hektarjev neobdelanega sveta, kjer bi se lahko pasle velike čete govedi. Plančarstvo in paša je postalo danes moderno, ker le na planinski paši se Zredi zdrava in krepka ter trdna goved. Kedor se zanima za živinorejo in plančarstvo, naj ne zamudi te lepe prilike, se udeležiti tega potovanja. Potovanje se vrši po sledečem redu: 1. d a n , dne 19. julija: Odhod iz Ljubljane z vlakom iz južnega kolodvora ob 5-42 uri zjutraj, do Škofje Loke. Iz Škofje Loke z vozom do Sclc. Tam ogled prve" kranjske živinorejske zadruge, vzornih hlevov in mlekarne. Iz šele ob 8. uri na zadružno planino Pečano mimo Ratitovca. (Priličuo tri ure hoda.) Na Pečani ogled živine in planinskega gospodarstva. Od tam v Bohinjsko Bistrico, med potom ogled nekaterih planin iu sirarn. (Tri ure 'hoda.) Dohod v Bistrico ob 4. uri popoldne, tam kosilo, potem predavanje nadzornika Leg-varta o plančarstvu. Iz Bistrice z vozom h Bohinjskemu jezeru, med potom ogled sirarn. V jezeru prilika za kopanje. Potom ogled novo urejene vzorne sirarne v Stari Fužini. Prenočišče v Srednji vasi in na jezeru. — 2. d a n, dnč 20. julija, odkod iz Srednje vasi ob 4. uri v jutru na planine Zajamči, Konjščica, Velopolje. Na Velopo-Iju prenočišče. Zvečer predavanje o plančarstvu. Vdopolje je ena najlepših planin v Bohinju, je sedaj ravno moderno urejena. (6 ur 'hoda.) Kdor hoče na Triglav, ima od tam tri ure hoda. — 3. d a n, dnč 21. julija, v K r stenico in ogled drugih planin, od tam čez Staro Fužino do jezera, kjer se izlet razpusti, tako, da se lahko ob 5. uri odpelje z vlakom proti Jesenicam. Potovanje bode vodil deželni mlekarski in živinorejski nadzornik Legvart. Kdor se želj 'potovanja udeležiti, se mora oglasiti najpozneje do 10. julija na deželni odbor kranjski. Kdor se pravočasno ne zglasi, se mu ne bo mogTo poskrbeti sta novanja in hrane. Razne stmn. Nezaslišana tatvina. V Petrograduje bil te dni odkrit spomenik carju Aleksandru III. Okolu spomenika, kjer je sedel car in njegovo spremstvo, je bilo vse okrašeno z najfinejšimi tapeti in raznimi drugimi dragocenimi predmeti. Komaj je bila ceremonija dovršena, so prišli vozniki z vozovi in delavci, da snamejo tapete in druge dragocene predmete. Policiia je ljudem pomagala spravljati in naložiti na vozove, ki so se na to odpeljali. Kmalu so pa konstatirali, da so bili to tatovi in ne delavci lastnika tapetov. Tatovi so izginili brez sledu. Policiji, ki jim je pomagala, se roga vse v mestu. Kozarci iz ledu. Holandski inženir Hrizer je napravil kozarec iz ledu, kateri bo imenitno siužil v poletnem času. Kozarec je 13 cm visok, 3 cm debel, 100 gr težak iu drži četrt litra. Pijača jc lahko pol ure v kozarcu, predno se začne topiti. Ker so ledu primešani sadni sokovi, se bo lahko zaužilo še kozarec, ko se stopi. Na Ho-landskem že prodajajo take kozarce. Jubilej frančiškanskega reda. Te dni obhaja frančiškanski red, ki je največji, sedeinstoletnico svojega obstanka. Ob tej priliki se vrši v Assisi na Italijanskem generalni kapitelj. Frančiškanski red šteje 1413 samostanov in hospicov, v katerih biva 16.894 redovnikov. Izmed teh je 40 škofov in dva kardinala. Fotografska noviteta. Zanimiv fotografski unikum je fotografiranje mesta Požuna in okolice z visočine 7000 metrov, ki se je baje izvrstno posrečilo in je bodo reproducirali na razglednicah. Umetni muzej gluhonemih. V francoski narodni gluhonemnici so ustanovili muzej za umetnine, izvršene po gluhonemih. Kakor imajo slepci posebno nadarjenost za godbo, tako se pri gluhonemih opaža veliko zmožnost za upodabljajočo umetnost. Vsa razstavljena dela: slike, kipi, plakete, svetinje itd. potrjujejo to. Eden bivših gojencev — Friderik Peyson — je dobil pred leti celo rimsko nagrado. Ravno dela tega gluhonemca so napotila .ravnatelja zavoda, da je začel delati za otvoritev umetnega muzeja gluhonemih. Ločitev zakona radi kajenja. Trgovski potnik Frank A. Jolmstone je pred sodiščem v Cikagi zahteval ločitev zakona, ker žena pokadi preveč cigaret. Mož trdi, da ne more prenašati tobakovega dima. Velika tatvina sodnili spisov v Londonu. Predminolo soboto popoldne, ko so bili uradi zaprti, kakor navadno vsako sobotno popoldne, je obstal pred mirovnim sodiščem v Londonu velik voz za prevažanje pohištva. Iz voza stopi nekaj mož, ki pokažejo vratarju pismeni nalog predsednika mirovnega sodišča, da se vsi stari akti zlože v voz v svrho premestitve. Vratar je takoj odprl arhiv, kjer so bili nako- pičeni spisi zadnjih 25 let in možje so vzeli kolikor je pač držal voz. Potem so naročili vratarju, naj arhiv zopet zaklene, po ostale spise da še pridejo. In res je prihodnje sobote zopet pr-xel isti voz in vanj so s pomočjo vratarja in nekaterih sodnih slug zložili še vse ostale spise. Nekaj dni potem je rabil mirovni sodnik nek star akt in je poslal enega svojih uradnikov, da ga poišče v arhivu. Toda kako se začudi sodnik, ko mu pride uradnik povedat, da je arhiv odpeljan in na njegovo povelje premeščen — kam, bo sam najbolje vedel. Takoj na to so obvestili redarstvo, ki pa ni imelo uspeha. Da bi se bilo drznim lopovom šlo zgolj za star papir, ni mogoče verjeti, ker se za tako malenkosten plen pač ni izplačalo podajati v toliko nevarnost. Najbrže se gre za spise iz kake družinske afere višjih krogov. Skrivnosten Yildiz-Kiosk odprt jav-nosti. Nekdaj tako ijubosumno .Taprti Yil~ diz-Kiosk je sedaj splošni javrvsti cciprt; Ako p'ačaš eno marko, smeš v par'v. za dve marki smeš v bajne haremske vrtove, za štiri marke pa si moreš oglodati vse prostore in celo privatne sobe nekdanjega sultana. V YiIdiz-Kio>-ku so uredili tudi mnogoštevilne buffete, da se lahko odpočiješ in okrepčaš. S t?m so Mla-doturki znova dokazali, da se na »kšeft« prav dobro razumejo. Modna barva poletja 1909. Po vseh ekscentričnostih barvne palete, po vseh umetnostih kemične retorte, ki sta morala dajati blagu najneverjetnejše barvne ni-janse, nas veseli, da moremo poročati, da se moda vrača k naravi in da bo b e 1 o, lepo, svetlo, bleščeče belo vladalo poletno modo. Vse nosi belo, od »goske« pa do matrone. — Poleg tega nosijo tudi shantoung-svilo rožnate, pavjemodre :n bakrene barve, dalje pastelnomodro vol-nato blago, dalje platnino svetlosive barve, prednost pa ima belo. Morilka svojega zaročenca oproščena. Helena Abucasa, hči nekega trgovca v Lugošu na Ogrskem, je bila zaročena z dr. Jean Cadarina. Ko je bil Cadarina še dijak, sta se zaročila. Ona je čakala na njega, da napravi izpite. A čim je napravil izpite in postal doktor, jo je zapustil. Ona ga je nekega dne počakala pri belem dnevu na cesti in ga ustrelila s 6trelom iz revolverja. Potem se je daTa mirno zapreti. Te dni je bila proti Heleni Abucasa razprava radi umorstva svojega zaročenca. Deklica je predložila sodniji korespondenco s svojim zaročencem. Helena Aba-cusa je izjavila pred sodnijo, da jci je njen zaročenec sam rekel: ako te ogoljufam, ustreli me, ker druzega ne bi bil vreden. Pripovedovala jc dalje, kako jc bil« radi njega od sorodnikov in starišev pretirana, kako se jej je celi svet rogal, k* jo je on zapustil, a ona sama se je smatrala za izgubljeno. Ljubila ga je več kak«r vse drugo na svetu in zato se je odiočflfi, da ga ubije, ker jej je življenje tudi tak* nni-čeno. Ko so bila prečitana vsa pisma nbi-tega zaročenca in izročeni vsi doka«, so porotniki soglasno zanikali krivda, »tfkar e bila popolnoma oproščena. Smelulce. Opravičen vzrok. Žena sosedu: »Kaj pa ste imeli sinoči pri .Martinu', ker pravi n io i mož, da mu je bilo zelo neprijetno?« — Sosed: »Martin ga je okiofutal!« Pri zdravniku. Kmet: »Gospod dolt-tar, povejte mi po pravici, kaj je moji »stari«, ... če bi imelo biti pa kaj nevarnega, povejte mi latinsko, da se ne bom orcveč ustrašil!« Nič težko. Oče sinu: »Kaj, telefonirati šc nc znaš ? ! Saj ni ložjega, ko to! Z eno roko držiš telefon, z drugo pa govoriš!« Dobrosrčen mož. »Pa naj še kdo reče. da moja žena ni zvesta! Trikrat je že ušla, pa vselej jc prišla nazaj!« Res je. Tonček: »Oče,, kaj pa je to: .vcdeževalka'?« — »I, kaj ne veš? To je ženska, ki bi mogla po pravici govoriti, pa tega nikoli ne stori!« V šoli. Profesor: »Nekatere zvezde so tako daleč od nas, da pride do nas njihova svetloba še-le v tisoč letih — oglejmo si jih nekoliko bližje!« Pri sodišču. Sodnik: »Kakor ste ravnokar si šali, ste obsojeni, da boste pol leta sedeli; s čim se morete opravičiti?« — Obsojenec: »Zdravnik mi je s e d c n j e prepovedal !« še huje. A.: »Tvoja žena ima vsaki dan drugo ruto na glavi!« — B.: »To bi žc še bilo — pa ima škrat tudi vsaki dan d r u g o g 1 a v o !« Opravičeno pretenje. Žena, ki ravno moža pretepa, agentu: »Ce se mi hitro ne spravite s poti, vas zatožim zaradi motenja hišnega miru!« Opravičen ponos. A.: »Zakaj pa gospod učitelj danes tako pokoncu hodi ?« — B.: »V gostilni jc pozabil omrelo — in sedaj misli, da je profesor !« Stara krčma. A.: »Ali je vaša gostilna žc stara?« — B.: »Pa še kako! K nam jc hodil pit še ranjki Štempihar, še predno sc jc z medvedom metal!« Moderno. »Lipe, ali te kaj kaznujejo doma, če nagajaš?« — »O ne, oče in mati sla j u r i s t a in se ne moreta zjediniti zaradi kazni!« Bolečine rtvm.rllke, ,,, Kasl. Avtodidakt. Lojzek: »Oče, kaj pa je .avtodidakt'?« — »1 no, to je človek, ki se sam podučuje!« — Lojzek: »Kdo ga pa tepe ?« 1'ojiolna lirana za dojenčke, otroke in bulnike mi želodcu. - ?sc!sajo praite planinsko im&csEsa. Skatlja S 1.80 v vsaki lekarni in drogerlji. Izvid gda. prof. dr. Gaetano Matto-,ni"'a, vseučiliškega profesorja 'za prope-devtiško patologijo in kliniško kirurgvjo, iprimarija v bolnici S. Salvadore v Late-.ranu, konzultujočega zdravnika Nj. Svet. .papeža Leona XIII. v Rimu. Gospodu J. Serravallo v Trstu. Serravallovo kina-vino z železom sc .lahko smatra za teboren izdelek in se s polnim zaupanjem labko priporoča ob klo-ranemiji, zlasti ako jo spremlja pomanjkanje teka ali želodčna atonija. V Rimu, januarja 1904. M 317 (11)_Prof. G. Mazzoni. Opozarjamo na današnji oglas Ko-Jinske tovarne za kavine primesi, da seznanimo slovensko javnost s tem slovanskim podjetjem. Kolinsko tovarno za kavine primesi je poklical v življenje arhitekt C. Krioka. L. 1895 je bila dograjena nova tovarna v Kolinu in sušilnica v Rečianih. Mlado podjetje se je moralo v početku boriti z 'raznimi težkočami, kajti tudi na Češkem je še pri večini kon/u-mentov vladalo napačno mnenje, da slovanski izdelek po svoji kakovosti ne more dosegati nemških izdelkov. Vztrajnosti ;istanovitel:ev pa se je vendar posrečilo polagoma pospešiti razvoj podjetja in pridobiti stalen krog odjemalcev za slovanski izdelek. Leta 1898. se je pretvorilo podjetje v delniško družbo češko-morav-.skega trgovstva s temeljno glavnico 600 tisoč kron, ki jc ustanovila podružnično tovarno v Prostjejovu na Moravskem in izdala nove delnice v znesku 400.000 K. Letos je napravila družba v svojem razvoju pomemben korak naprej s tem, da je od gospoda Ivan Jelačina kupila tvrdko in varstvene znamke »Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani« ter se tako približala narodnemu trgov-,stvu na slovanskem jugu. Delniška glavnica jc bila za prve potrebe zopet zvišana va K 200.000, katere delnice so bile določene v nakup slovenskim, 'hrvaškim in sibskkn trgovcem. V Ljubljani sezida družba še v tekočem letu popolnoma novo po najmodernejšem načinu urejeno tovarno. tako da postane Kovinska tovarna za kavine primesi podjetje vsega slovanskega trgovstva in tudi v naših krajih doseže ono stopnjo v tej industriji, ki jo zavzema do sedaj nemška konkurenca. Podjetju, ki prinese v Ljubljano novega gospodarskega napredka, želimo na slovenskem jugu najboljšega uspeha ter njega ,izdelke vsem slovenskim rodbinam tiaj-i op le je priporočamo. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 26 junija. 28, 19, 53, 88, 34. Dunaj, 26. junija. 61, 21, 65, 79, 66. ŽITNE CENE. Cene veljajo za prodalo blaga od strani kmetovalcev. Za 100 kilogramov. Ljubljana 30. junija 1909. I M M to « M 30.—« 19.-19.- ...... 19,- i i i t i i 18.— K V K D 1 I 17. * ■ t i > i . 18.—i ....t. 17.—• Pšenica . , . Rž . , , » « Oves ..t* Ajda, črna « , Ajda, siva . « Proso, rumeno . Proso, belo . . Ječmen . « , stane za celo leto K 10 - Naroča te t Ljubljani. 3IK JI pinegav. pasme, licenc. 3'/2 leta star, lepega, proda posestnik Fran Selan, Preddvor stv. 2 p. Tupaliče 1799 t Lahek in prijeten lep zaslužek si laliko pridobe ljudje v malih meslili, vaseh in krajih na deželi. V poštev pridejo predvsem gostilničarji, pisarji, vozniki itd. Nikal-.o zavarovanje, srečke ali kaj po-oobnega. Vprašanje pod šifro „P 2328 G" anončna pisarna Haagenstein & Vofllor, St. OaUon, Švica. 1744 1-1 Naročajte "1 PušSsc! Lancastar . od K 26'— FlohortpuSko . . 850 Pffitola . . , , 2-- Samolaosl . „ „ 5'— Poprave ceno. Illustrl-rnnl cenik franko. 870 F.Diišck, Opočno 123, Češko. Labodje milo (SciitcMovo gesto kalijevo milo). Vsaka dobra gospodinja pozna posebne lastnosti labodjega mila (Schichtovo gosto kalijevo milo), ki obstoje v tem, da čisti najfinejše in naj-nežnejse tkanine, ne da bi se poškodovale in da podeli nitkam zopet čisti lik. Fine tkanine se pere v mrzli ali mlačni vodi samo z labodjim milom (Schichtovo gosto kalijevo milo). Edino na celem svetu! I ne? 2)r. D. S3etnšar 52-1 zdravnik — strokovnjak za kožne bolezni Ljubljana, Mestna hranilnica. Drobne, suhe &AMELSCE kupim, uzorec poslati, na C. F. Sclmbert Gradec, Alurplatz 10. 1800 (3-1) Pozor! Pozort Pozor! samo za zasebnike ln kupo-valce. Vsled preselitve trgovine v _ _________ _ novo hišo in radi inventure prodajani po tovarniških cenah: 10.000 metrov ostankov, pristno barvnih in brez napake 40 m v dolžini 3-15 in za is K: izbrane, izdorne za 17 K. Kanafasa za posteljne prevleke, dvojnalega oksforda, eefira za bluze in srajce v modernem desinu, belo blago, platno, kreton, krizela za suknje, modrikasto blago za predpasnike, flanel, votla in drugo, razpošilja po povzetju limon Maischik, tkalnica in razpošiljalnica, Češka Cermna pri Neciiod-.i, Češko. Mojim p n odjemalcem jamčim s častno besedo za trpežno 1777 blago in da jih zadovolji vsako naročilo. l —1 Išče se za takojšnji nasfop mlad, nemščine 1792 zmožen l-l grajski sluga ki je že bil v enaki službi ln se razumi na vrtnarska opravila. Vojaščine prosti imajo prednost. Prošnje naj se pošiljajo na oshrbniStvo graščine barona Borna pri Sv. fini nad Iržičeiii. Čevljarskega pomočnika 1717 sprejme takoj v trajno delo 3-1 Franc Lukek, Št. Rupert, Dolenjsko. se kol naravna lli^iiamiznavoda r ve vrste in kol zdravilna voda zopet telhoie organskega dihanja in loper bolosli iulodca in mehurja najbolj« priporota. 0&tniAi. ~*y c&meriJto Jfotvri telijo čvbrv, pv ceni in ~ ***neslfiuo-potovali na/sv ol>rriye \imori*?. rSim v JQfub$aju !&lo6vorsk*_ uJic+Ji^ Istotam sprejemalo se ilobri io zanesljivi zastopniki. v jako dobrem stanju ter pripravna za gostilničarsko obrt sc proda iz proste roke. Več se poizve pri Kovaču vas Lipnica p. Podnart Gorenjsko. 174(1 l-l &3T Naprodaj Je ""gaj Slsaini stroj za krojače skoro nov, dobro ohranjen. Naslov: Jernej Skofic, v«s Soteska 15, p. Radomlje. 1791 l-l K4T Kdo želi kupiti? Hote) pri Bledu, gostilno blizu Kranja, hišo v Sitofji Loki na trgu, pripravno za trgovino ali obrt, posebno pa za kakega vpokojenega gospoda. — Nadalje sla na prodaj dve pristavi v Kranju, ki sle primerni za zidanje hiše. Lepa stavbena parcela na Savi (Jesenice). Žaga in mlin ter za 4 živine zemlje pri Brezjah. Končno mnogo kmetij na Gorenjskem, večjih, manjših itd. — Kdor želi natančnejšega pojasnila ali ima kaj naprodaj naj se blago-1079 hotno obrne na 3-1 Uršo posredovalnico v Krenju L. RvboiJ. Prosi se za prilogo znamko za odgovor. 1047 6-1 zaloga pohištva Liu&ljaiia, k Petra cesia si. 13. priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega pohištva po najnižjih cenah. ARo Mete svoje tfefe Imeti zdravo, veselo In duSevno ?e živahno razvijajoče, dajte mu dr. Hommel-oir Haematogen. Nc dajte &i pa usiliU nobeno iztned mnogih ponarejanji 522 1 C. f. Schaiierf Gradec, popol bolka in hruške za izdelovanje in izboljšanje mošta, razpošilja proti povzetju imej. Mi S&aofc Murplatz 10. 1712 Cenike in navodilo na zahtevo zastonj I »—1 fc-T Pazite nu c. kr. orla moje tvrdkel '.m Priložnostni nakupi Krasna žtpna ura z verižica K 3-50. SO.OOO komadov kupljenih, zaraditega pošiljam 1 krasno 35 ur idočo (ne 2 ur) .Glorla' srebrno anker-rem.uro, svlc.kolesje z lepo (jravir.oklop-jem, s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrehr. verižico natnaCno idoCc le za K 3-50. Nadaljj ponudim eno pravo pozlačeno 36 ur idočo enker-rem. prve vrste švlc. nro s pozlač. verižico za S K. Triletno pismeno jamslvo za vsako uro. KazpoS. proti povzetju OOHM, Sciiweiz6r-iP6ii-Exp3riri2!!S. 1741 KRAKOV št. 48. 1-1 Neštevilno priznanj in donaročil. — Za nenijujujoče denar nazaj. XI. glasbeni-poomisKfi mm,. za glasovir, orgle, violino, petje, harmonij, kontra- I punkt, metodiko, pouk na glasovir, pripravljalni »• tečaj za c. kr. državno izkušnjo: od 15.julija g do 7. septembra. 36. šolsko leto se prične dne ' 1. oktobra. Vse panoge glasbene umetnosti, šola kanelnikov za gledališče, tečaj za sedemmesečno državno izkušnjo; oddelek za pismeni teoretični pouk. - Prospekte zastonj. Ravnateljstvo godb. šole Kaiser, 1677 Dunaj VII/I. 2-1 Zgradba novega gospodarskega poslopja pri žup^S-iču v Košani, proračunjena na 15.S00 K se bode oddala polom javne ponudbene obravnave. 1778 Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne ccne proračuna naj se predlože do - 5. julija t. 1. ob 9. uri dopoldne ■ pri župnem uradu v Košani. Ponudbe, katere morajo bili kolekovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: Ponudba za prevzetje zgradbe gospodarskega poslopja pri župnišču v Košani. Ponudbi mora biti dodana izredna izjava, da pripozna ponudnik stavbene pogoje po vsej vsebini, in da se jim brezpogojno vkloni. Kot vadij je dodati 10 o/o stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarno varnih vrednostnih papirjih. Stavbeni odbor si pridrži pravico izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene. Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na ogled pri župnem uradu v Košani. - Stavbeni odbor, 18. junija 1909. , K. Lenasi blagajničar. Jožef Kaluža načelnik. torej brezplačno dobi vsak človek v lekarni 7rnko<=zy_ poleg rotovza lepo tiskano ; deset zapovedi za kmetovalca; tudi po pošti se brez-plač no razpošiljajo■ jfl mm m***"' Najcenejša in najhitrejša vožnja ¥ AMERIKO === je s cesarskimi brzoparniki - „Kronprinzessin Cacilia" 110 26-1 »Kaiser VVilheltu II." - „Kronpršnz WUhelm" ,,Kaiser Wilhelm der Gro3e". Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur EBVAKD TAVČAR, Ljubljana Kolodvorske ulice št. 35, nasproti stari Tišlerjsvi gos tilnl Pri naročilu 2 zavojev franko. Edina izborila priložnost za nakup za trgovce mamifaktniega blaga in za krošnjarje. Razpošilja sc tudi zasebnikom 43—50 m ostsnhov sams za 15 hron. Blago za bluz9 (angl. cefii) 80 cm širok, najnovejši krasni vzorci. Močnega oeiirja za obleke bluze in srajce. Kanafas za posteljne prevleke, živahne barve. Oksford za moške srajce zelo trpežne kakovosti. Krizet za spodnja krila v temnih in rudečih barvah. 1414 10-1 Modrikasto blago za kuhinjske predpasnike in domače obleke. Dolgost ostankov 6—10 m zajamčeno brez napake, perilni in najboljše kakovosti. Ako ne ugaja se denar takoj vrne in zavoj se vzame nefrankiran nazaj. Najmanjše naročilo 1 zavoj 40—45 m K 15'-po povzetju. Po želji se tudi sortirajo. Tkalnica R. Horner, Nachod, Čoško. Dalje ponudim prve vrste vporabno za najfinejše perilo in opreme za nevesti obeljeno rumbnrško platno in obeljen gradi za spodnje perilo 40 m po želji sortirano za K 18-50. v Ljubljani, Resljeva cesta št 3. v lastni hiši poleg Tran Joilpovega mostu = poprej skoz 24 let na Bregu št. 10 r m prodava vsake vrste l.ižno opravo kot: colo ballSce, omaro, posteljo, mizo, stole ter tudi skrinje itd. iz mehkega in trdega lesa, kakor tudi moiiroce, ziimiate in no pareslh. 71 dobro blago jamčim, ker je vse Izdelano u suhega lesa. Najnižje cene pri Janezu' na Vodnikovem trgu I Priporoča se slav. občinstvu domača trgovina JANKO ŽELEZMKHR Ljubljana, nasproti Vodnikovega spomenika kjer je vedno velika izbrana zaloga vsakovrstnega >»5 klasa za moške fn ženske obiske **-' od najceneje do na jfine|e vrste, dalje vsakovrstnih rut, nogavic, predpasnikov, najboljše kotenine itd. NAJNIŽJE CENE1 NAJBOLJŠE BLAGO! Ta trgovina nI v nikak) zvezi z ono pri .Janezu" v Lingarjevih ulicah. 2961 --Ustunovlleno 1BS2.-- 52-4 jiiiisoiji zmlete s stroil najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finostl, ki omogočijo z iako ma|lino množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah Adolf Hauplniaiin, Ljubljana firvn kranjska tovarna oljnatih barv, irr.eža, laka In steklarskega kleja. Zaloga slikarskih In pleskar- skih predmetov. llustr. ceniki se dobe brezplačno. ZaMevaite povsod le drože iz jugoslovanske tvornice drož Glavna zaloga je pri gosp. Jos. Polaku, trgovcu, Sv. Petra cesta 9, v hiši hotela 3255 „LIogd" v Ljubljani. 12-4 Postrežba točna in solidna! in trganju bolehajo-Clm naznanim r?.d zastonj pismeno, kako sem bil ozdravljen svoje mučne, zastarele bolezni. 189S KcjpcS Bader Ilertlssen (Bavarsko ) kopnite le v naših trgovinah, ki se vse poznajo po tem le grbu: Ne dajte se z»pel|atl po naznanilih, ki Imajo namen , kazale na ime Siuger, postavili na prodaj >.e rabljene stroje ali pa Irke zastarelega sistema, kajti n*?i Šivalni stroji se ne oddajajo pre-kupcem, marveč jih prodajamo naravnost 161 občintlvu. 15-1 Singor Co. akc. družba ?a živ. stroje, Ljubljana, Sv. Pe:ra ccsta 4t. 4 Milijoni dam in gospodov rabijo .FEEOLIN' V|irr.!a;te svojega zdra-a. nlkn, nI II .Peeolln* naj. boljie kosmetlino sredstvo tu kožo, lase In zobci Se tako malo čiat obr z In ie grše roke postanejo takoj ansiokratično line in lične z uporabo ,Fee-ollna'.-.Feeolln' |e Iz 42 naiplemenit?jiih in svetih zelišč piirejcno angleško milo, na >ravl lepo, čis o poltin nežne bele roke. „Fe. eotln" jc obenem naibjliš* toaletna milo za vsakdanjo vporabj. Kdor rabi „Feeo-lln", ostane m'nd in lep Navežemo se povrniti denar, če bi kdo ne bil popolnoma zadovoljen s ,Fee-ollnom*. Cena kosu iti. 3 kosi K 2 50. 6 kosov K 4. Pošilja M. FEITH nasl. Dunaj, . VI. Mnrlalilllerstr. 45| | dobiva se tudi v mnogih I drogerilah, psrliinierliah in I lekarnah nionarhl|c. U.5 3-1 V._____* Sprejmem takoj zdravega in poštenega UČENCA v starosti 14. let, kakor tudi zanesljivega Ivan Jurjavčič čevljar, Idrija (Notranjsko.) 1612 3-1 Če se pn posebno na nehaj veseli, (33 O" O o o o o 0 o o potem mora pa tudi vedno priti kaj vmes! Torej hočemo mi jutri v letovišče Janko m Erna sta pa tako prehlajena, da ne moremo potovati. - Zakaj pač ne! Pustite si vendar liitro prinesti iz lekarne ali drogerije eno ali dve škatljice sodenskih mineralnih pastil, ampak samo pristne Fayeve, in bodete videli, da so otroci drugega jutra čvrsti in zdravi. Jaz sicer ne potujem nikoli brez sodenskih pastil in Vi napravite tudi dobro, da vzamete seboj en par skatljic. Skatljica velja samo K 125. Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko W. Hi. Guntzert, Dunaj IV/1, Orosse Ncugasse 17. pszer! 5lei*en5Kc pedjstje! pezer! = Slavnemu občinstvu se priporoča = dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena = veSika maniifakturna trgovina= FRANC SOUVAN, SIN 1 v stari Sotivanovi hiši na Mestnem trgu št. 22 | ■ - - ■ - ! > registrovana zadruga z omejenim poroštvom sprejema hranilne vloge vsak delavnik od ££l / O/ brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje - " /2 /O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto. Rentni davek plačuje društvo samo. Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, nc da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mes-cih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menjicc. Dr. Fr. DolSak I. r., Prelat R. Kalan 1. r., Kanonik I. Sušnlk 1. r., predsednik. podpredsednik. zdravnik v Ljubljani, podpredsednik, Skupna rezerva sklepom 1807 čez stotisoS kron. Upravno premoženje sklepom 1S07 3,600.0110 kron. Zadružnikov nad 550. lavna reg. zadr. z nsem, zav. v Ljubljani, pisarna na Kongresnem trgu St. 15 nasproti nunske cerkve, obrestuje hranilne vloge po % % 4 f. j. K 4'75 za vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige, brez odbitka -rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. 3418 1 Uradne ure od 8. do 12. ure dopoldne In od 3. do 6. ure popoldne. TekočI račun v Avstro-ogrsVI banki v LJubljani. Račun poStne hranilnica St. 4S.086. Telefon St. 135. 1083 Sprejme se takoj 2-j učenec za ključavničarsko učenje. Anton Ličar, ključavničar, Škofja Loka. za mizarsko obrt se takoj sprejme. Naslov: Franc Vel-kavrh iiizarski mojster Viž-marje, p. Št. Vid pri Ljubljani. 1630 3—1 Učenec Steckenpferd- lilijuo-mlečno -milo 332 za Dobiva se povsod! 20—1 Nai bolj varno naložen denar je v slovenski milijon kron mestni hranilnici ljubljanski. Za varnost denarja jamči in je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Zalo vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkven denar. Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni. Denarne vloge ln hranilnične knjižice se sprejemajo tudi po poŠti ln potom c. kr. poStne hranilnice. Posola se na zemljišča po Vh°!o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti ln to odplačilo skupaj . .. ...«,.. ______ ________,„*„ ..en 1- -«! ir^n. nr. fin/. Irnnitnln nn nnn flfn H»ln nahaja palači Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnice, gepeljni, Čistilnice, preše za sadje i. t. d. zložna, cena in varna 1703 Edino le pri: 26-9 Cunard Line voiaja a H 2927 Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Ultonia 6. julija, Pannonia 20. julija, Car-' pathia, 25. julija 1909. IzLiverpola: Lusitanija, (najboljši, največji in najlepši parnik sveta) 17. julija, 7„ 28. avgusta, 18. sept., 16. oktobra, Mauretania 3., 24. julija, 14. avgusta, 1. septembra , 25. septembra, 23. oktobra 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul.25, blizu cerkve Srca Jezusovega. Ravnajte se po modi! Cela Evropa nosi sedaj samo ploščate nre „VPeltall VCatscIi". Zelo lična, moderna, odprta kavalier anker-ura zajamčeno pi ima kolesje, zanesljiva dobro idoča v solidnem oksidiranem okrovu gladko polirana, na željo tudi v niklu, posebno ploščata (glej sliko). „Remonfoir" ura se navija vsakih 86 ur. Kolesje teče v 15 kamnih z kovlnastim fantaz. kazalnikom Cena I kos samo K 9-50, 2 kosa K18 —. Pošljite nam s povratno pošto Vaše naročilo in dobili bodete uro za katero nam hočete biti vedno hvaležni. Mi razpoši-Ijamo ure regulirane natančno do minute s 3letnim jamstvom, proti povzetju ne da bi se doplačal^ poštnine In carine prosto. Tovarna ur Weltall watsch, Ctiaux de Fonds Stev. 187. (Švica). Na pisma v Švico sc nalepi znamka za 85 vinarjev, na dopisnicc pa za 10 vinarjev. 1589 8-1 o^r Srebrna drž. kolajna Korneuburg 1908.*%« Postavno Z! V Postavna zavarov. JL zavara?. Ceneje in ugodnejše koftakreno apno PSgP Od dežja se ne opere. v Ljubljani, Kar. Terezije cesta št. 1., Valvazorjev trg St. 6. in zakaj: zato, ker so dotični stroji: iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji sopovsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland-cementa, traverz, železniških šin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic. Bfilno sredstvo proti drevesnim Mm. WELTA14WATCH Ceno posteljno perje. 1 kg sivega skubljenega perja K 2, polbelega K 2-80, belega K 4, finega K 6, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 8, belega K iO, prsnega puha K 12, od-5 kg nadalje poštnine prosto. Dovršene postelje fe*0« gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega inlet-nanklna-blaga, 1 pernica vel, 180;<116 cm z 2 blazinama, velikost 80X58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s punom K 24; posamezne pernice K 12, 14, 16; blazine K 3, K 350, K 4. Proti povzetju razpošilja poštnine prosto pri naroČilu od 10 K dalje. M. Berger v DeSenlcl St. 1011. Češki les. Za neugafajoCe denar naza) ali se blago zamenja. — Ceniki o Zimnlcah, odejah, prevlekah ln vsem drugem F 7;7 posteljnem blagu zastonj ln poŠt. prosto. 52—1 Uporabila se proti: Peronospora vlticola, strup, rosa vinske trte Krastam jabolčnih liruš. dreves, Fusicladium. Boleznim kumar, Plastnopara cubensis. Boleznim bresk. nabornic, Tlisprina deformans. Tresočim bolez. borovca, Loplisderniiiitn Pinastri. Krompirjevi bolezni, Phvtopbtora infsstans, i.t.a. Se uporablja ravno tako močno kakor bakreni vitrioi "-2% Cena za kg K—-50 100 kg K S0-, iz tovarne. Dobi se samo v pooblaščeni tovarni TEN/1X za Avstro-Ogrsko: DR. G. HEINER & CO. preje dr.). Sdiorm Dunaj, VI/2, Mollardgasse St. 69. H 507 Telefon 40T7. 7-1 Prospekte, pojasnila zastonj poštnine prosto. z dvema sobama, prostorno kletjo hlevom za 2 para živine, svinjskim hlevom ter šupo in dvojnatim kozolcem se z vsem zemljiščem vred proda za 4400 kron. Posestvo obstoji iz sadnjega in zelenjadnega vrta, njive 7 mernikov posetve, vse v lepi legi, le 10 min. oddaljeno od kolodvora Straža. Pri hiši je vodnjak. Lastnik: Alojzij Kočjaž, Hruševc, p. Straža, Dolenjsko. 1734 3-1 innepnis v Ljubljani priporoča slovenskim rodbinam ,Mno" in »Ciril-Metodovo" cikorijo. Tiskala Katoliška tiskarna.