SVETPTIC 01 2024 REVIJA DRUŠTVA ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE ISSN: 1580-3600; LETNIK 30, ŠTEVILKA 01, APRIL 2024 6 V prvi polovici aprila se v naše kraje vrnejo KUKAVICE (Cuculus canorus), prave znanilke pomladi. Njihov značilni napev lahko poslušamo v gozdovih po vsej Sloveniji. »POZOR, PRIHAJAMO!« INVAZIVNE TUJERODNE VRSTE PTIC V SLOVENIJI foto: Alen Ploj SVETPTIC revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, letnik 30, številka 01, april 2024 ISSN: 1580-3600 SPLETNA STRAN REVIJE: www.ptice.si/publikacije/svetptic/ IZDAJATELJ: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS – BirdLife Slovenia©) E-POŠTA: dopps@dopps.si SPLETNA STRAN: ptice.si © Revija, vsi v njej objavljeni prispevki, fotografije, risbe, skice, tabele in grafikoni so avtorsko zavarovani. Za rabo, ki je zakon o avtorskih pravicah izrecno ne dopušča, je potrebno soglasje izdajatelja. Revija nastaja po velikodušnosti avtorjev, ki svoje pisne in slikovne prispevke podarjajo z namenom, da pripomorejo k varovanju ptic in narave. 12 Od leta 1850 je človek v Evropo vnesel skoraj 200 tujerodnih vrst ptic, od tega pa je le okrog 77 vrst tudi ustaljenih oz. takih, ki danes oblikujejo prostoživeče populacije. Sicer je na seznam prednostnih organizmov, ki so največje tveganje z vidika invazivnosti v Evropski uniji, uvrščenih le šest vrst ptic. foto: Iztok Zupan MAGIČNI SVALBARD – POTOVANJE NA KONEC SVETA Okoli 60 % celotne površine otočja Svalbard prekrivajo ledeniki, po katerih lomastijo severni medvedi (Ursus maritimus) – teh naj bi bilo več kot ljudi! foto: Darja Zlodej Izid publikacije finančno podpirata Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in Sigrid Rausing Trust. 18 ALI JE HROMI VOLNORITEC RES HROM IN IMA VOLNENO RIT? NASLOV UREDNIŠTVA: DOPPS – BirdLife Slovenia, Tržaška cesta 2 (p. p. 2990), SI-1000 Ljubljana gsm: 041 712 796 (pisarna) GLAVNI UREDNIK: Domen Stanič E-POŠTA: domen.stanic@dopps.si Ob prvem stiku z imenom »hromi volnoritec« verjetno nihče najprej ne pomisli na metulja in da si težko predstavljamo, katera žival se skriva za tem imenom. Nam pa vpogled v življenje hromega volnoritca hitro razkrije izvor njegovega imena. UREDNIŠKI ODBOR: Tilen Basle, Urša Gajšek, Mitja Denac LEKTORIRANJE: Henrik Ciglič ART DIREKTOR: Jasna Andrić OBLIKOVANJE: Gorazd Rovina, Vizualgrif d.o.o. PRELOM: Boris Jurca, NEBIA, d. o. o. foto: Barbara Zakšek TISK: Schwarz print d.o.o. NAKLADA: 2500 izvodov IZHAJANJE: letno izidejo 4 številke Člani DOPPS prejmejo revijo brezplačno. Revija je vpisana v register javnih glasil pod zaporedno številko 1610. Mnenje avtorjev ni nujno mnenje uredništva. Za objavo oglasov pokličite na društveni telefon ali pošljite e-mail glavnemu uredniku. POSLANSTVO DOPPS: Delamo za varstvo ptic in njihovih življenjskih okolij. S tem prispevamo k ohranjanju narave in blaginji celotne družbe. PREDSEDNICA: dr. Tanja Šumrada PODPREDSEDNICA: dr. Tatjana Čelik UPRAVNI ODBOR: Muhamed Delić, Jurij Dogša, dr. Pavel Gantar, Eva Horvat, David Kapš, Gaber Mihelič, Matija Mlakar Medved, Polona Pagon NADZORNI ODBOR: dr. Peter Legiša, Bogdan Lipovšek, Bojan Marčeta, dr. Tomi Trilar DIREKTOR: dr. Damijan Denac DOPPS je slovenski partner svetovne zveze naravovarstvenih organizacij BirdLife International. 32 JANUARSKO ŠTETJE VODNIH PTIC 2024 V letu 2024 smo 28. zapored izpeljali januarsko štetje vodnih ptic (IWC) na območju celotne Slovenije, ki se ga je udeležilo okoli 250 prostovoljnih popisovalcev. foto: Alen Ploj KAZALO 4 6 PTICE NAŠIH KRAJEV // Blaž Blažič »POZOR, PRIHAJAMO!« INVAZIVNE TUJERODNE VRSTE PTIC V SLOVENIJI // Domen Stanič 11 BELE ŠTORKLJE SE VRAČAJO, NA GNEZDU PA RASTE TRAVA?! // Urša Gajšek 12 MAGIČNI SVALBARD – POTOVANJE NA KONEC SVETA // Darja Zlodej 16 RAZISKOVANJE HOKOJK V BRAZILSKEM PANTANALU // Martin Senič 18 ALI JE HROMI VOLNORITEC RES HROM IN IMA VOLNENO RIT? // Barbara Zakšek 20 22 TOGOTNIK 24 ZDRUŽBE PTIC NA KRAŠKEM POGORIŠČU PRVO LETO PO POŽARU // Nik Milek ZIMSKE RADOSTI ALI BOJ ZA PREŽIVETJE? // Milan Vidaković // Domen Stanič in Davide Scridel 25 PROGRAM PREDAVANJ, IZLETOV IN AKCIJ DOPPS, APRIL – JULIJ 2024 29 30 32 SOVA IN DALJNOVODI // Katja Krivec 34 V VARŠAVI JE POTEKALO MEDNARODNO SREČANJE O STANJU ZLATOVRANKE V EVROPI // Gregor Domanjko 36 ČEBELARJI TRKAJO NA VRATA NOTRANJSKE // Peter Krečič 38 SPOMLADANSKA SELITEV ŽERJAVOV 40 V EVROPI BOMO OBNAVLJALI NARAVO (A NE ŠE ZDAJ?) // Urška Koce 41 42 MLADI ORNITOLOGI, POZOR! // Urša Gajšek POMLADNA OPAZOVANJA V NARAVI JANUARSKO ŠTETJE VODNIH PTIC 2024 // Luka Božič // Dejan Bordjan UVODNIK Vsaka pomlad pomeni za naravo nov začetek, ki prinese kaj novega, včasih tudi nepričakovanega. Letošnja pomlad je meni prinesla nov izziv – urednikovanje naše društvene revije. Že tako burni terenski sezoni se dodaja še nekoliko več dela za računalnikom. Kljub temu, da bo časa za terensko delo verjetno manj kot po navadi, mi je nova vloga urednika v veliko čast. Ali se še spominjate, kdaj in kako ste postali člani DOPPS-a? Za mojo včlanitev v društvo je imela ključno vlogo revija Svet ptic. Pri svojih štirinajstih letih mi je izvod revije prvič dal v roke Kajetan Kravos. Včlanitev je brez obotavljanja stekla že naslednji dan. V času, ko je bilo komuniciranje prek interneta še nekoliko »počasno« in manj učinkovito kot danes, je bila zame revija glavni stik z DOPPS-om. Kmalu sem v Svetu ptic izvedel za mladinski ornitološki tabor in se ga z velikim navdušenjem tudi udeležil. Tam sem se prvič srečal z ljudmi, ki sem jih do takrat poznal le iz društvene revije, nekateri so postali dobri prijatelji, drugi pa kasneje tudi moji kolegi. Svet ptic ima zato posebno mesto v mojem spominu, saj je ukoreninjena v same začetke moje ornitološke poti. Verjamem, da je še za marsikoga tako. Tudi v današnji digitalni dobi ostaja revija glavni stik med člani in društvom. Zato je pomembno, da z njo še naprej povezujemo, izobražujemo in navdušujemo člane ter obenem v naše vrste vabimo nove ljudi. Potreba po vse več okoljsko ozaveščenih posameznikih verjetno še nikoli ni bila tako velika kot danes. Pričujoča številka revije je sad dela novega uredništva, a tudi pomoči prejšnje urednice Tjaše Pršin, ki ji gre moja zahvala za temeljito »predajo poslov« in uvajanje v delo. Pri nastajanju revije so mi seveda ob strani člani novega uredniškega odbora: Tilen Basle, Urša Gajšek in Mitja Denac. Vsem trem se iskreno zahvaljujem za angažiranost in da so brez pomislekov sprejeli moje povabilo v uredniški odbor. Seveda gre moja zahvala tudi vsem prejšnjim urednikom in članom odborov, ki so revijo Svet ptic skozi leta pripeljali na zelo visok nivo, na kateremu je danes. Vsak nov urednik prinese nekaj novega in upam, da bodo novosti, ki jih bom uvedel v prihodnje, še dodatno popestrile revijo. Letošnja prva številka izhaja nekoliko v zamudi, a vseeno upam, da bodo vsebine v njej še vedno aktualne in da vam bo revija delala družbo ob trenutkih sprostitve v teh dolgih in vznemirjujočih spomladanskih dneh! DOMEN STANIČ, urednik revije Svet ptic PTICE V KREMPLJIH KMETIJSTVA, PODNEBNIH SPREMEMB IN BOLEZNI // Aleksander Kozina 44 SKRIVNOSTNA FOTOGRAFIJA 45 VTISI O JANUARSKEM ŠTETJU VODNIH PTIC ALI »KAM SO ZDAJ VSE RACE ŠLE?« // Dejan Bordjan // Polona Božič 46 51 NOVICE V SPOMIN BRIGITI MINGOT // Katarina Denac foto: Sara Cernich Svet ptic 01, april 2024 3 PTICE NAŠIH KRAJEV // Blaž Blažič TUNDRSKA GOS (Anser serrirostris) 1 BELOLIČNA GOS (Branta leucopsis) 2 Redek podatek. V začetku decembra 2023 je bila na zadrževalniku Medvedce v jati beločelih gosi (Anser albifrons) opazovana tudi ena tundrska gos [M. Denac, J. Gojznikar, D. Knez, M. Mlakar Medved, lastni podatki]. foto: Zelo redek podatek. V začetku februarja 2024 so bile na Družmirskem jezeru pri Šoštanju opazovane tri belolične gosi [Komisija za redkosti – vir podatka: M. Vajt, D. Pirnat, M. Bera, A. Mlačnik, D. Part, M. Kalorinik]. Mitja Denac izvirni foto: Enej 3 4 NEVESTICA (Aix sponsa) Vrezec 5 Redek podatek. Samica nevestice se vsaj od decembra 2022 zadržuje na Škalskem jezeru pri Velenju, kjer je bila opazovana tudi preteklo zimo. Zelo verjetno gre za ptico, ki izvira iz ujetništva [Komisija za redkosti – vir podatka: K. Gjerkeš Knežević, M. Gamser]. izvirni foto: MANDARINKA (Aix galericulata) 6 Samec mandarinke, ki najverjetneje izvira iz ujetništva, je bil konec januarja 2024 opazovan v Celju [Komisija za redkosti – vir podatka: D. Karapandža]. foto: Alen Alijana Pivko Knežević KOSTANJEVKA (Aythya nyroca) RJAVKA (Aythya marila) Glavnina slovenske populacije kostanjevke gnezdi na zadrževalniku Medvedce, kjer je bilo lani zabeleženih 7–13 parov. Stabilno vodno stanje v času gnezdenja se je tudi tokrat izkazalo za ključno [Denac, K. in sod. (2023): Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 v letu 2023 in sinteza monitoringa 2021–2023. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. DOPPS, Ljubljana]. Regionalna redkost. V letošnji zimi se je v sladkovodnem delu Naravnega rezervata Škocjanski zatok dalj časa zadrževal par rjavk. Vrsta je bila v rezervatu sicer nazadnje opazovana leta 2016 [https://www.skocjanskizatok.org/tmp-12-1-24/]. Ploj izvirni foto: Domen Stanič foto: ČRNA RACA (Melanitta nigra) 7 Po objavi notice o lanskih poznojesenskih opazovanjih vrste v prejšnji številki Sveta ptic je bila črna raca pri nas nato opazovana še dvakrat: sredi decembra 2023 na Brežiški akumulaciji in sredi januarja 2024 na Mariborskem jezeru. Obakrat je bil opazovan po en osebek [Komisija za redkosti – vir podatka: M. Denac, M. Mlakar Medved, L. Božič]. foto: Andy Hay (rspb-images.com) OVRATNIŠKA ČRNICA (Aythya collaris) 8 JESENICE foto: 9 VELENJE 3, 5 CELJE 12 11 NOVA GORICA LJUBLJANA 15 15 POSTOJNA NOVO MESTO Alen Ploj KOČEVJE KOPER Svet ptic 01, april 2024 2, 4 14 KRANJ Izjemno opazovanje. Januarja 2024 se je na Mariborskem jezeru dalj časa zadrževala samica ovratniške črnice. Podatek pomeni prvo opazovanje te vrste pri nas [Komisija za redkosti – vir podatka: L. Božič]. 4 Duša Vadnjal 6, 10, 12, 13, 16 Naslov za kopije objavljenih prispevkov: Blaž Blažič, DOPPS, Tržaška 2, SI-1000 Ljubljana, elektronska pošta: blaz.blazic@dopps.si Naslov za sporočanje opazovanj redkih vrst: Mitja Denac, Komisija za redkosti, DOPPS, Tržaška 2, SI-1000 Ljubljana, elektronska pošta: mitja.denac@gmail.com Obrazec za opis opazovanj redkih vrst: https://ptice.si/ptice-in-ljudje/komisijaza-redkosti/sporocite-redkost/obrazec/ Podatki so še v obravnavi Komisije za redkosti. KOTORNA (Alectoris graeca) 9 10 V gnezditveni sezoni 2023 smo na štirih ploskvah v Julijskih Alpah in štirih ploskvah na Breginjskem Stolu popisali skupaj 41 parov kotorn. Trend populacije na obeh območjih skupaj je za obdobje 2004–2023 zmeren porast. Dobro stanje je najverjetneje posledica planinske paše, ki za vrsto ustvarja in vzdržuje primeren habitat [Denac, K. in sod. (2023): Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 v letu 2023 in sinteza monitoringa 2021–2023. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. DOPPS, Ljubljana]. izvirni foto: Luka Poljanec SVETI IBIS (Threskiornis aethiopicus) PRIBA (Vanellus vanellus) 11 V lanskem letu je bilo v okviru izvajanja kmetijskega ukrepa Varstvo gnezd pribe najdenih 214 gnezd vrste, od tega 57 na Ljubljanskem barju in 157 na Dravsko-Ptujsko-Središkem polju. Od 123 gnezd z znanim izidom gnezdenja jih je 49 propadlo zaradi kmetovanja, 37 je bilo uplenjenih, 18 je propadlo iz neznanega razloga, v 15 so se izvalili mladiči, štiri gnezda pa so bila poplavljena [Denac, K. (2023): Vzpostavitev evidence Priba gnezda za leto 2023 v okviru izvajanja SOPO-sheme INP 8.09 Varstvo gnezd pribe. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. DOPPS, Ljubljana]. izvirni foto: Regionalna redkost. V drugi polovici januarja 2024 se je na Zbiljskem jezeru dalj časa zadrževal drugoletni osebek srebrnega galeba [Komisija za redkosti – vir podatka: N. Primožič, M. Denac]. Zanimiv podatek. V drugi polovici lanskega novembra so bile v polslani laguni Naravnega rezervata Škocjanski zatok opazovane sabljarke. Podatek pomeni četrto opazovanje vrste na območju rezervata v hladnem delu leta [https://www.skocjanskizatok.org/tmp-17-11-23/]. izvirni foto: Nej foto: Primožič SMRDOKAVRA (Upupa epops) MURSKA SOBOTA Neobičajno opazovanje. V začetku decembra 2023 je bil v Zabreznici pri Žirovnici na Gorenjskem opazovan osebek smrdokavre [M. Lužnik, lastni podatki]. Podatek je verjetno prvi primer prezimovanja vrste pri nas. 7, 8 MARIBOR PTUJ 1 foto: KRŠKO 7 Stanič SABLJARKA (Recurvirostra avosetta) 13 14 16 izvirni foto: Domen Blaž Blažič SREBRNI GALEB (Larus argentatus) 12 Od konca decembra 2023 je v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok vsakodnevno prisotna jata vsaj 16 svetih ibisov. Populacija te invazivne tujerodne vrste je v sosednji Italiji v strmem porastu, vse več opazovanj je tudi pri nas. Omenjeni podatek je tako že četrto opazovanje vrste na območju rezervata [https://www.skocjanski-zatok. org/sveti-ibisi/]. Boris Kozinc VIJEGLAVKA (Jynx torquilla) Neobičajen podatek. Letošnjo zimo se je na območju Naravnega rezervata Škocjanski zatok vseskozi zadrževal vsaj en osebek vijeglavke. Podatek je verjetno prvi primer prezimovanja vrste pri nas [https:// www.skocjanski-zatok.org/neobicajnaprezimovalka/]. izvirni foto: Daniela Schiavon Duša Vadnjal 15 ČRNOČELI SRAKOPER (Lanius minor) Vrsta je v Sloveniji kot gnezdilka na samem robu izumrtja. Leta 2023 je bil na Šentjernejskem polju zabeležen en negnezdeč osebek. V Vipavski dolini pa gnezditev lani ni bila zabeležena, edini osebek črnočelega srakoperja na tem območju je bil opažen zunaj ciljnih popisov [Denac, K. in sod. (2023): Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 v letu 2023 in sinteza monitoringa 2021-2023. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. DOPPS, Ljubljana]. izvirni foto: Juaquin Lopez Svet ptic 01, april 2024 5 POLJUDNI ČLANEK »POZOR, PRIHAJAMO!« INVAZIVNE TUJERODNE VRSTE PTIC V SLOVENIJI // Domen Stanič SVETI IBISI (Threskiornis aethiopicus) med pristajanjem v sladkovodno močvirje Škocjanskega zatoka. Od decembra 2023 je manjša jata te močno invazivne vrste vsakodnevno prisotna v okolici Kopra. foto: Iztok Zupan 6 Svet ptic 01, april 2024 Tematika invazivnih tujerodnih organizmov je vse bolj aktualna. Pri tem večina ljudi verjetno sprva pomisli na tigrastega komarja (Aedes albopictus), nutrijo (Myocastor coypus), veliki pajesen (Ailanthus altissima) ali zlato ribico (Carassius auratus). Sicer pa se na spisku invazivnih tujerodnih vrst najdejo tudi nekatere ptice. INVAZIVNE TUJERODNE PTICE V EVROPI IN SLOVENIJI Od leta 1850 je človek v Evropo vnesel skoraj 200 tujerodnih vrst ptic, od tega pa je le okrog 77 vrst tudi ustaljenih oz. takih, ki danes oblikujejo prostoživeče populacije. Vendar niso vse tujerodne vrste tudi invazivne. Na seznam prednostnih organizmov, ki so največje tveganje z vidika invazivnosti v Evropski uniji, je uvrščenih samo šest vrst ptic: belolična trdorepka (Oxyura jamaicensis), domača vrana (Corvus splendens), mrki bulbul (Pycnonotus cafer), nilska gos (Alopochen aegyptiacus), sveti ibis (Threskiornis aethiopicus) in žalostna majna (Acridotheres tristis). Po Uredbi Evropske unije o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst za te vrste veljajo tudi najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja v EU. Invazivnih tujerodnih vrst ptic je v Sloveniji za zdaj zelo malo. Od zgoraj omenjenih prednostnih vrst smo pri nas doslej zabeležili le belolično trdorep- ko (4 podatki), nilsko gos (27 podatkov), svetega ibisa (5 podatkov) in žalostno majno (1 podatek) – skupno torej 37 podatkov. Pri nobeni od teh vrst gnezdenja še nismo zabeležili. V večini primerov gre za občasna opažanja posameznih osebkov, ki jih pri nas opazujemo le omejen čas. Izjema je le sveti ibis, ki se v zadnjem času pospešeno širi iz Italije in ima velik potencial za stalno naselitev pri nas ter je posledično največje tveganje z vidika invazivnosti. Prav tej vrsti bomo v prispevku posvetili nekaj več prostora. Druge vrste pomenijo razmeroma nizko tveganje z vidika invazivnosti za Slovenijo in so na kratko predstavljene na strani 9. Od invazivnih tujerodnih vrst ptic smo v Sloveniji doslej zabeležili belolično trdorepko, nilsko gos, svetega ibisa in žalostno majno. Izmed vseh invazivnih tujerodnih vrst ptic s prednostnega seznama EU, se v Sloveniji zaenkrat najbolj pogosto pojavlja NILSKA GOS (Alopochen aegyptiacus). Fotografija je iz Ormoških lagun. foto: Luka Božič Svet ptic 01, april 2024 7 Življenjski prostor svetega ibisa (Threskiornis aethiopicus) so sladkovodna in polslana mokrišča, kjer se vrsta hrani z nevretenčarji, občasno pa lahko pleni tudi jajca in mladiče drugih vodnih ptic. foto: Iztok Zupan ALI JE VSE, KAR JE SVETO, TUDI DOBRO? Sveti ibis velja za eno najbolj invazivnih tujerodnih vrst ptic v Evropi, kjer skorajda nima naravnih sovražnikov. Poseljuje sladkovodna in polslana mokrišča, kjer gnezdi kolonijsko, pogosto v družbi drugih sorodnih vodnih ptic (čaplje, kormorani, žličarka, galebi). V večji meri se hrani z nevretenčarji, kot prehranski oportunist pa pogosto izkorišča tudi antropogene vire hrane, kot so smetišča. Pleni lahko tudi gnezda drugih ptic, predvsem vodnih, hrani se z njihovimi jajci in mladiči. Dokumentirani so številni primeri lokalnih upadov populaciji ptic, ki so posledica plenjenja s strani svetih ibisov. Poleg tega z drugimi vrstami ptic, ki gnezdijo kolonijsko, tekmuje za gnezditvena mesta. Invazivne tujerodne vrste so danes ena glavnih groženj biodiverziteti na svetovni ravni. Zgodovinsko jedro širjenja vrste v Evropi je bila Francija, kjer so večje prostoživeče populacije svetega ibisa naselile obalna mokrišča vzdolž atlantske in sredozemske obale (leta 2007 so zabeležili več kot 1400 gnezdečih parov). Manjše populacije so se naselile tudi v nekaterih drugih 8 Svet ptic 01, april 2024 državah. Za programe odstranjevanja svetega ibisa iz narave so se v različnih evropskih državah odločili leta 2007, pri tem pa se je kot najbolj učinkovit ukrep za zmanjševanje in obvladovanje gnezdečih populacij izkazal odstrel. Programi obvladovanja so v državah, kjer so jih uvajali, prinesli bistveno INVAZIVNE TUJERODNE VRSTE – KAJ SO? Tujerodne vrste so organizmi, ki jih je človek (namerno ali nenamerno) prinesel v novo okolje, kjer jih prej ni bilo. Nekatere tujerodne vrste se v novem okolju zelo dobro znajdejo in so sposobne samostojnega razmnoževanja in razširjanja. Te vrste so običajno tudi uspešnejše in konkurenčnejše od domorodnih vrst, kar jih torej naredi invazivne. Ponekod lahko tujerodne vrste povzročijo tudi lokalna izumrtja domorodnih vrst, denimo na osamljenih otokih, kjer domorodni organizmi niso prilagojeni agresivnim tekmecem. Dokumentiranih izumrlih vrst ptic je od leta 1500 do danes že več kot 160. Veliko večino teh izumrtij so predvsem na samotnih otokih povzročili invazivni tujerodni organizmi (npr. podgane, mačke, kunci), ki jih je tja naselil človek. Invazivne tujerodne vrste so danes ena glavnih groženj biodiverziteti na svetovni ravni. INVAZIVNE TUJERODNE VRSTE PTIC IZ PREDNOSTNEGA SEZNAMA EU BELOLIČNA TRDOREPKA Oxyura jamaicensis ŽALOSTNA MAJNA Acridotheres tristis Avtohtoni areal: Severna Amerika Avtohtoni areal: zahodna, osrednja in južna Azija Habitat: sladkovodna močvirja, jezera, estuariji Habitat: robovi gozdov, poplavne ravnice, kmetijska krajina, antropogeni habitati Ključne populacije v Evropi: Velika Britanija, Nizozemska, Francija, Belgija, Nemčija, Španija Problematika: križanje z avtohtono in ogroženo beloglavko Oxyura leucocephala foto: Chris Gomersall (rspb-images.com) Trenutno stanje v EU: izkoreninjanje uspešno, populacija trenutno pod nadzorom, le še pribl. 250 osebkov Ključne populacije v Evropi: Turčija, posamezne majhne populacije na jugu Evrope Problematika: škoda na kmetijskih površinah, prenos invazivnih tujerodnih rastlin, tekmovalnost, plenjenje zaroda, prenos parazitov in bolezni Trenutno stanje v EU: posamezne zelo majhne populacije v južni Evropi, majhno tveganje za invazivnost, a možnost hitrega širjenja v luči klimatskih sprememb NILSKA GOS Alopochen aegyptiacus DOMAČA VRANA Corvus splendens Avtohtoni areal: osrednja in južna Afrika Avtohtoni areal: Azija Habitat: antropogeni habitati, obalna naselja Habitat: močvirja, jezera, travnata pokrajina v bližini vode foto: iStock Ključne populacije v Evropi: Velika Britanija, Belgija, Nizozemska, Francija, Danska idr. Problematika: križanje s sorodnimi vrstami, tekmovalnost in agresivnost, škoda na kmetijskih površinah, širjenje nalezljivih bolezni Trenutno stanje v EU: pribl. 30.000 gnezdečih parov v SZ Evropi, v teku izkoreninjanje za obvladovanje števila SVETI IBIS Threskiornis aethiopicus Problematika: plenjenje zaroda in odraslih ptic ter manjših domačih živali, tekmovalnost in agresivnost, škoda na kmetijskih površinah, širjenje bolezni na živino in ljudi foto: iStock Trenutno stanje v EU: do nedavnega manjša gnezdeča populacija na Nizozemskem, sedaj skoraj popolnoma odstranjena Avtohtoni areal: Indijska podcelina, JV Azija, Malajski polotok Habitat: sladkovodna močvirja, jezera, estuariji Habitat: odprta območja, nižavja, kmetijska krajina, gozdovi, urbana okolja Ključne populacije v Evropi: Francija, Italija Trenutno stanje v EU: izkoreninjanje večinoma uspešno, a stanje v Italiji ni pod nadzorom Ključne populacije v Evropi: Nizozemska, posamezni podatki tudi iz drugih držav MRKI BULBUL Pycnonotus cafer Avtohtoni areal: Afrika južno od Sahare Problematika: izjemno hitra rast populacije, plenjenje zaroda vodnih ptic, tekmovalnost, plenjenje dvoživk in nevretenčarjev foto: iStock foto: Iztok Zupan Ključne populacije v Evropi: Kanarski otoki, Španija foto: iStock Problematika: škoda na kmetijskih površinah, razpršitev invazivnih tujerodnih rastlin, tekmovalnost in agresivnost Trenutno stanje v EU: ustaljena, a majhna populacija v Španiji, potencial naselitve na območju Sredozemlja Svet ptic 01, april 2024 9 Populacija SVETEGA IBISA (Threskiornis aethiopicus) v Italiji je v zadnjem desetletju skokovito narasla in se danes širi tudi proti Sloveniji. foto: Iztok Zupan alno primerno območje kolonizacije je še spodnja Vipavska dolina v okolici Gorice, ki tvori geografsko kontinuiteto s Furlansko nižino v Italiji, kjer je vrsta že močno zastopana. POMEMBNOST BELEŽENJA IN SPOROČANJA PODATKOV zmanjšanje gnezdečih populacij vrste. V Italiji takih programov ni bilo in danes ravno ta država gosti glavno jedro evropske populacije svetega ibisa. Največ podatkov o pojavljanju invazivnih tujerodnih ptic v Sloveniji beležimo na podlagi naključnih opazovanj. Od vseh ptic pa je ravno pri tujerodnih vrstah največ težav s pridobivanjem podatkov, saj opazovalci na terenu tem vrstam pogosto ne posvečajo potrebne pozornosti. Posledično se opažanja tujerodnih vrst ne beležijo tako sistematično kot opažanja drugih vrst ptic in je zato poznavanje razširjenosti teh vrst nekoliko manj popolno. Zato je nadvse pomembno, da ornitologi, opazovalci in ljubitelji ptic vestno beležimo in sporočamo svoja opažanja vseh tujerodnih vrst ptic. Podatke lahko vnesemo v spletno bazo Novega Ornitološkega Atlasa Gnezdilk Slovenije, ali pa jih posredujemo Nacionalni komisiji za redkosti prek spletnega obrazca (www.ptice.si/ptice-in-ljudje/ komisija-za-redkosti/sporocite-redkost/obrazec/) ali na naslov mitja.denac@gmail.com. SVETI IBIS PRI ZAHODNIH SOSEDIH DOMEN STANIČ je zaposlen kot varstveni ornitolog na DOPPS-u. V naravnem rezervatu Škocjanski zatok skrbi za monitoring ptic in bazo podatkov, številne popise ptic pa opravlja tudi drugje na terenu. Trenutno je vključen v projekt Kras4us, sodeluje pri mednarodni raziskavi na triprstem detlu in pri raziskavi ptic pogorišča na Krasu. Pred kratkim je prevzel uredništvo revije Svet ptic. Zanimajo ga predvsem gozdne ptice, še posebno detli in drugi duplarji, odvisni od odmrlega drevja. foto: osebni arhiv Italijanska populacija svetega ibisa je po prvi potrjeni gnezditvi leta 1989 ostala razmeroma majhna in omejena vse do leta 2006. Zatem je v kratkem obdobju skokovito narasla in se razširila, tudi na območja, kjer vrste prej ni bilo. Do leta 2019 je bilo tako v 31 kolonijah zabeleženih 1249 gnezd, zimsko štetje na prenočiščih pa je leta 2019 razkrilo kar 10.880 osebkov. O izjemno hitri kolonizaciji svetega ibisa v severni Italiji priča tudi primer iz Beneške lagune. Tam je vrsta z 22–24 pari prvič gnezdila leta 2020, že leta 2022 pa je bilo preštetih 6 kolonij s 188 pari. V nam najbližji italijanski deželi Furlaniji – Julijski krajini (FJK) se je sveti ibis hitro širil od leta 2019 dalje. Gnezdenje v FJK je bilo potrjeno leta 2022 in 2023, med januarskim štetjem vodnih ptic leta 2023 pa je bilo preštetih okrog 180 osebkov. Od junija 2022 je začela uprava dežele FJK s posebnim odlokom izvajati odstrel, vendar podatki o številu odstreljenih osebkov za zdaj niso na voljo. Kot kaže, je populacija svetega ibisa v osrednjem delu italijanskega areala še v ekspanziji, poleg tega pa so podatki obročkanj pokazali, da se lahko osebki selijo na srednje velike razdalje (do nekaj 100 km) od gnezdišč. To pa je potencial za vse večjo disperzijo tudi v smeri Slovenije. V Sloveniji je sveti ibis še zelo redka vrsta, saj smo jo doslej zabeležili le petkrat. Čeprav trenutno ne pomeni neposredne grožnje lokalni biodiverziteti, je nadvse pomembno, da v bližnji prihodnosti spremljamo njeno pojavljanje. Najbolj pričakovana območja pojavljanja pri nas so obalna mokrišča, saj so za vrsto najprimernejši habitat, obenem so to območja, kjer je bila vrsta že zabeležena. Potenci- 10 Svet ptic 01, april 2024 VIRI – Banks, A.N., Wright, L.J., Maclean, I.M.D., Hann, C., Rehfisch, M.M. (2008): Review of the Status of Introduced Non-Native Waterbird Species in the Area of the African-Eurasian Waterbird Agreement, 2007 Update. – British Trust for Ornithology, Thetford, Norfolk (UK). – Bordjan, D. & Šinigoj, E. (2011): Pojavljanje nilske gosi Alopochen aegyptiacus v Sloveniji. – Acrocephalus 32 (148/149): 81-83. – Cohen, T.M., Hauber, M.E., Akriotis, T., Crochet, P-A., K arris, G., Kirschel, A.N.G., Khoury, F., Menchetti, M., Mori, E., Per, E., Reino, L., Saavedra, S., Santana , J., Dor, R. (2022): Accelerated avian invasion into the Mediterranean region endangers biodiversity and mandates international collaboration. – Journal of Applied Ecology 59 (6): 1440-1455. – Cucco, M., Alessandria , G., Bissacco, M., Carpegna , F., Fasola, M., Gagliardi, A., Gola , L., Volponi, S., Pellegrino, I. (2021): The spreading of the invasive sacred ibis in Italy. – Scientific Reports 11: 86. – Gyimesi, A. & Lensink, R. (2012): Egyptian Goose Alopochen aegyptiaca: An introduced species spreading in and from the Netherlands. – Wildfowl 62: 126–143. – Keller, V., Herrando, S., Voříšek, P., Franch, M., Kipson, M., Milanesi, P., Martí, D., Anton, M., Klvaňová, A., K alyakin, M.V., Bauer, H.-G. & Foppen, R.P.B. (2020): European Breeding Bird Atlas 2: Distribution, Abundance and Change. – European Bird Census Council & Lynx Edicions, Barcelona. – Scarton, F. & Valle, R.G. (2023): Settling and winning: massive nesting and huge productivity of Sacred Ibis Threskiornis aethiopicus on a secluded island of the Venetian Lagoon (NE Italy). – Lavori Società Veneziana di Scienze Naturali 48: 39 – 45. – Stanič , D. (2023): Strokovni predlog metodologije za zgodnje odkrivanje invazivnih tujerodnih vrst ptic v Sloveniji. Naročnik: Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. DOPPS, Ljubljana. – Yésou, P., Clergeau, P., Bastian, S., Reeber, S., Maillard, J-F. (2017): The Sacred Ibis in Europe: ecology and management. – British Birds 110: 197– 212. – Yésou, P. & Clergeau, P. (2005): Sacred Ibis: a new invasive species in Europe. – Birding World 18 (12): 517-526. ORNITOFON BELE ŠTORKLJE SE VRAČAJO, NA GNEZDU PA RASTE TRAVA?! // Urša Gajšek B ela štorklja (Ciconia ciconia) je zagotovo ena najbolj znamenitih ptic selivk. Po vsem svetu je znana kot znanilka sreče, pomladi in prinašalka otrok. Prilagodila se je gnezdenju v bližini človekovih bivališč, predvsem na daljnovodnih drogovih, na katerih si zgradi gnezdo. To z leti postaja vse večje in lahko tehta tudi do pol tone. V gnezditveni sezoni bele štorklje gnezdo skrbno urejajo. Vsak dan ga podrobno pregledajo in po potrebi dogradijo. Čeprav se nam od daleč lahko zdi, da je gnezdo spleteno le iz vej različnih velikosti, ga utrdijo tudi z drugimi organskimi materiali, kot sta blato in gnoj. Posledično se na gnezdu znajde tudi veliko semen različnih trav ter drugih rastlin. Ko jeseni štorklje svoje domovanje zapustijo in se odpravijo na selitev, lahko na gnezdu hitro zraste trava. Par belih štorkelj je sam poskrbel za odstranitev trave na gnezdu. foto: Urša Gajšek Takšno gnezdo je videti zapuščeno in neprimerno za gnezditev, zato se večkrat vprašamo: ali bi morali travo iz gnezda odstraniti še pred prihodom štorkelj? A štorklje naše pomoči ne potrebujejo; takoj, ko se spomladi vrnejo iz Afrike, začnejo urejati gnezdo in nemudoma populijo tudi vso zraslo travo. V roku nekaj dni po prihodu štorkelj je gnezdo spet videti kot »novo«. Jeseni lahko na gnezdu bele štorklje zraste veliko “plevela”. Štorklje gnezdo redno dograjujejo s svežim materialom in z njega čistijo odvečno »zarast«. foto: Urša Gajšek foto: Urša Gajšek Svet ptic 01, april 2024 11 ORNITOLOŠKI POTOPIS MAGIČNI SVALBARD – POTOVANJE NA KONEC SVETA // Darja Zlodej Polet z dronom nad ledenikom Negri in pogled na ledolomilec M/S Origo Kot fotografinja divjih živalih sem sanjala o obisku te oddaljene dežele na koncu sveta, dokler mi ni iznenada z neba padla enkratna priložnost. Že sem sedela na letalu na poti v to na prvi pogled suhoparno, vendar v resnici magično deželo številnih ledenikov, med katerimi se bohoti pravo živalsko kraljestvo. S valbard je gorato otočje, ki leži v arktičnem krogu na pol poti med celinsko Norveško in Severnim polom. Za to območje je značilno poletno polnočno sonce oziroma zimska polarna noč. Okoli 60 % celotne površine prekrivajo ledeniki, po katerih lomastijo severni medvedi (Ursus maritimus); teh naj bi bilo več kot ljudi! Kot del naravovarstvenih prizadevanj za ohranitev občutljivega ekosistema otoka in preprečitev, da bi tujerodne vrste porušile naravno ravnovesje, so na celotnem otoku uvedli prepoved posedovanja domačih mačk. TURISTIČEN LONGYEARBYEN Avgustovsko potovanje se je pričelo v glavnem, premogovniškem, mestu Longyearbyen. S fotografskim kolegom sva kar hitro našla prve ptice – 12 Svet ptic 01, april 2024 Združene države Amerike Rusija Grenlandija Islandija No r ve ška Šve . Fin . Kanada ZNAČILNOSTI dežele: Površina: 61.045 km2 Število prebivalcev: 2596 Število vrst ptic: 240 Polnočno sonce: 19. april – 23. avgust Polarna noč: 14. november – 29. januar polarne čigre (Sterna paradisaea). Na prvi pogled ljubkim pticam najina družba v bližini gnezd ni ustrezala, kar so pokazale z značilnim teritorialnim napadom – zaletavanjem v glavo in cufanjem las. Pošteno sva se nasmejala, hkrati pa ujela kakšno fotografijo. Sledilo je nekaj hribolazenja z izposojeno signalno pištolo, ki je obvezna, brž ko zapustiš glavno mesto, in sicer kot obramba pred severnimi medvedi, ki nemalokrat zatavajo tudi v samo glavno mesto. Po hribih so se pasle kratkokljune gosi (Anser brachyrhynchus), po lagunah pa so nabirali hrano belolične gosi (Branta leucopsis) in morski prodniki (Calidris maritima). Naleteli smo tudi na pravo presenečenje – »kokošnjak« številnih belk (Lagopus muta) z mladički, ki so povsem brez strahu tekale med nami in z oglašanjem opozarjale nase. Družbo so jim delali snežni strnadi BODIČASTA GOVNAČKA (Stercorarius parasiticus) 13 BELKA (Lagopus muta) KRATKOKLJUNA GOS (Anser brachyrhynchus) POLARNA ČIGRA (Sterna paradisaea) POLARNA LISICA (Vulpes lagopus) BELI GALEB (Pagophila eburnea) Boj za hrano – severna medveda (Ursus maritimus) se ravsata za mrtvega mroža (Odobenus rosmarus). (Plectrophenax nivalis), edini predstavniki pevk na Svalbardu. Kjer je veliko ptic, pa ne manjka niti polarnih lisic (Vulpes lagopus), ki potuhnjeno čakajo na svojo priložnost za lov. PREOSTALE ZANIMIVE VRSTE PTIC: lastovičji galeb (Xema sabini) pisana gaga (Somateria spectabilis) zlata prosenka (Pluvialis apricaria) kamenjar (Arenaria interpres) zimska raca (Clangula hyemalis) njorka (Alca torda) arktični sokol (Falco rusticolus) snežna sova (Bubo scandiacus) ploskokljuni liskonožec (Phalaropus fulicarius) Z LEDOLOMILCEM NA FOTOLOV Deset fotografov se nas je vkrcalo na 40 m dolg ledolomilec M/S Origo, ki je postal naš dom za naslednjih deset dni na fotografski ekspediciji pod vodstvom Earlenda Haarberga, fotografa revije National Geographic. Kljub prijetnim 5 do 10 stopinjam Celzija smo prejeli topla oblačila za izhode z glavne ladje z gumenjaki. V polnočnem soncu smo oprezali za živalmi in na otoku Amsterdam zagledali prva severna medveda, ki sta mrcvarila mrtvega mroža (Odobenus rosmarus). Priložnost za pojedino so iskali tudi beli galebi (Pagophila eburnea), za katere je značilen piskajoč »lisičji klic«, ki opozarja druge ptice na bližnje plenilce. RAJSKI KLIFI ALKEFJELLET Zaradi razburkanega morja in slabosti potnikov smo spremenili prvotni plan plovbe do severnega poletnega ledu ter zapluli do pravega ptičjega 14 Svet ptic 01, april 2024 raja – klifov Alkefjellet. Sestavljeni so iz do 100 m visokih bazaltnih stebrov, na katerih gnezdi 60.000 parov debelokljunih lumn (Uria lomvia). Magičen prizor v soju polnočnega sonca! Na klifu so se pojavljali tudi rakovičarji (Alle alle) in zvite polarne lisice, ki so oprezale za ranjenimi pticami ali neusmiljeno kradle hrano lednim galebom (Larus hyperboreus). Pri ledeniku Negri smo bili priča glasnemu lomljenju ledu. S čolni smo se prebijali skozi odlomljene ledeniške skale, ki so blokirale ledolomilčev motor, hkrati pa so bile tudi zatočišče bodičaste govnačke (Stercorarius parasiticus), ki je iz zasede oprezala za plenom – tudi za mojim dronom, ki ga je skupaj z lednih viharnikom (Fulmarus glacialis) napadala z eno samo misijo – sklatiti ga v morje. Večje ledene skale pa so bile »prevoz« triprstim galebom (Rissa tridactyla), ki veljajo za zelo razširjeno vrsto ptic na Svalbardu. Ves čas so nas spremljale gage (Somateria mollissima), velike govnačke (Stercorarius skua), pozdravila pa nas je tudi lopatasta govnačka (Stercorarius pomarinus). Pravo presenečenje je bil rdečegrli slapnik (Gavia stellata), ki je nase opozoril z glasnim, mijavkanju podobnim zvokom, nato pa zaokrožil pred ledenikom. DEBELOKLJUNE LUMNE (Uria lomvia) na klifih Alkefjellet VRNITEV V SPREMSTVU KITOV Vračali smo se mimo ledeniškega slapa na ledeniku Austfonna, kjer smo srečali kolonije mrožev in navadnih tjulnjev (Phoca vitulina). Ti so se radovedno potapljali okoli čolnov in mimo otočkov z gnezdečimi polarnimi čigrami, od koder nismo prišli brez prask. V fjordu Magdalena, ob ledeniku Lilliehhok, so se najbolj pogumni potniki izkusili v skoku v ledeno (-1°C) morje. Ustavili smo se pri klifih mormonov (Fratercula arctica), a smo jih videli le peščico, saj so večinoma že odleteli na odprto morje. Do glavnega mesta so našo ladjo veličastno pospremili kiti beluge (Delphinapterus leucas), svojo veličino pa nam je tik ob ladji pokazal tudi ščukasti kit (Balaenoptera acutorostrata), ki lahko zraste tudi do 10 metrov. Ekspedicije je bilo konec in prav tako se je končalo obdobje celodnevnega sonca s prvim čudovitim barvitim sončnih zahodom. Celotna ekspedicija je bila uspešna, saj smo zabeležili rekordno število polarnih medvedov tega leta – v desetih dneh nam je uspelo videti 20 različnih osebkov. Polnočno sonce pa je ves čas botrovalo odlični fotografski priložnosti igre s svetlobo. foto: vse Darja Zlodej Poimenovanje Arktika prihaja iz grške besede arktos, kar pomeni medved (torej dežela medvedov), medtem ko Antarktika na drugem koncu našega planeta z igro besed »anti« pomeni dežela brez medvedov. Šestnajstdnevno potovanje in desetdnevna fotografska ekspedicija brez signala in kakršnega koli stika s preostalim svetom, le uživanjem v lepotah narave, sta mi pustila močan pečat in željo po vrnitvi. Naslednjič morda v zimskem času, kjer je večja možnost plovbe do poletnega ledu, na katerem je moč videti severne medvedke z mladički ali nekoliko več akcije – lov severnih medvedov na obročaste tjulnje (Pusa hispida), ki počivajo in kotijo na ledenih ploščah. Svet ptic 01, april 2024 15 VARSTVO PTIC RAZISKOVANJE HOKOJK V BRAZILSKEM PANTANALU // Martin Senič Družina (pravih) hokojk vrste Crax fasciolata. Na sliki so odrasla samica in samec ter mlad samec. Mladiči z odraslimi živalmi ostanejo tudi do 10 meseca starosti. foto: Martin Senič Z a večino ptic, predvsem gozdnih, razširjenih v Neotropisu (tropskih in subtropskih predelih Novega sveta), še vedno primanjkujejo nekateri osnovni podatki o njihovi biologiji. To velja tudi za predstavnike iz družine hokojk (Cracidae), kot so šakujke, čakalake in prave hokojke. Kljub njihovi pomembni ekološki vlogi in široki razširjenosti v neotropski regiji so hokojke slabo raziskane. V splošnem imamo pri tej skupini opraviti s pomanjkanjem osnovnih informacij o biologiji, kot so reproduktivni vzorci, prehranjevalne navade, velikosti teritorijev in gostote populacij posameznih vrst. Ti podatki pa so ključnega pomena za ustrezno načrtovanje varstvenih ukrepov. Eden glavnih razlogov za pomanjkanje znanja je ta, da so Hokojka vrste Pipile grayi je izmed vseh vrst na območju raziskave najtežavnejša za raziskovanje. Njene populacije so v upadu. foto: Martin Senič hokojke izmuzljive, obenem pa živijo v ekstremnih okoljih, ki terjajo velik logistični, časovni in finančni napor. Sam sem se o tem prepričal med svojim raziskovanjem hokojk v sklopu dolgoročne študije, ki jo opravljam na območju severnega Pantanala v Braziliji. HOKOJKE IN NJIHOVO VARSTVO Hokojke veljajo za najbolj ogroženo družino ptic na območju Južne in Srednje Amerike. Pogosto živijo v okoljih, ki so izpostavljena velikim antropogenim spremembam, kot si jih na evropskem nivoju le težko predstavljamo. Nekateri človekovi posegi so iz socialno-ekonomskega vidika neizogibni. Pretvorba raznolikega avtohtonega življenja v monokulturne nasade in pašnike je pogosto posledica prizadevanj držav globalnega juga po izboljšanju svojega gospodarskega položaja. Izguba habitatov, predvsem kot posledica krčenja »neskončnih« gozdov, skupaj s prekomernim lovom sta glavni grožnji za hokojke. Pri tem je lov pogosto povezan tudi z zagotavljanjem prehranske varnosti ljudi, ki tam živijo. Ne smemo pa prezreti niti negativne vloge vplivnih posameznikov ter multinacionalk, ki na območju globalnega juga delujejo pod manj strogimi regulacijami, pri čemer zasledujejo predvsem lasten dobiček. Družina hokojk obsega 57 srednje velikih do velikih vrst ptic. Med njimi je 25 vrst globalno ogroženih ali pa so tik pred tem, da to postanejo, ena je v naravi že izumrla, za pet vrst pa nimamo podatkov o stanju populacij. Hokojke iz poddružine Cracinae so še posebej občutljive za krčenje habitata 16 Svet ptic 01, april 2024 in prekomerni lov in so zaradi tega v veliki meri izpostavljene lokalnim izumrtjem. Prave hokojke kot največje predstavnice družine navadno ležejo le eno do dve jajci na leto, starša ostaneta z mladičem tudi do 10 mesecev, spolno zrelost pa dosežejo v drugem letu starosti. To velja tudi za hokojko vrste Crax fasciolata, glavno vrsto moje raziskave. Globalno je po kriterijih IUCN-a opredeljena kot ranljiva vrsta (»Vulnerable«) z visoko prioriteto za ohranjanje. Njeno območje razširjenosti se je v zadnjih desetletjih zmanjšalo za velikost približno petnajstih Slovenij! PANTANAL – ZADNJE ZATOČIŠČE MNOGIH OGROŽENIH VRST Pantanal, ki se razteza v osrčju Južne Amerike med Brazilijo, Bolivijo in Paragvajem, je s površino 195.000 km2 in obsežnimi poplavnimi območji največje celinsko mokrišče na svetu. Je še slabo raziskan in razmeroma nedotaknjen, kar omogoča raziskave redkih in ogroženih vrst ter pridobivanje ključnih podatkov v njihovem naravnem okolju. Tu se v velikem številu pojavlja več vrst hokojk, med njimi tudi prej omenjena vrsta C. fasciolata, ki tu dosega največje populacijske gostote. Prizadevanje za izboljšanje obstoječega znanja o predstavnicah družine hokojk je ključno za pripravo ustreznih strategij njihovega varstva. je med spoloma je pri odraslih osebkih uravnoteženo, kar skupaj z visokim številom opažanj kaže na zdravo lokalno populacijo. Ob večjih človekovih vplivih ne bi bilo tako, saj lov povečuje smrtnost samcev. Pri hokojkah smo prvič potrdili, da je v naravi razmerje med spoloma pri mladičih močno v prid samicam, kar nakazuje na višjo stopnjo smrtnosti samic med obdobjem odraščanja. Moje raziskovanje poteka v 4200 hektarov velikem zasebnem rezervatu SESC Pantanal, Baía das Pedras v občini Poconé, v brazilski zvezni državi Mato Grosso. Ta je del večjega zavarovanega območja Estância Ecológica Sesc Pantanal, za katero so značilne močne sezonske poplave, ki ustvarjajo mozaičnost habitatov s pol listopadnimi in obrežnimi gozdovi, močvirji, grmiščnimi sestoji in savanskimi tvorbami. BOLJŠE POZNAVANJE VRST NA OBMOČJU Z NIZKIM ČLOVEŠKIM VPLIVOM Leta 2017 sem se kot magistrski študent v okviru svoje študijske prakse pridružil raziskovalni skupini »Computational Bioacoustics Research Unit« univerze v Mato Grossu. Obisk se je nato hitro razvil v raziskovalno sodelovanje s ciljem prispevati k boljšemu razumevanju hokojk na tem območju. V zadnjih letih sem sodelovanje še dodatno okrepil za namene svoje doktorske naloge, v sklopu raziskovalnega sodelovanja med Oddelkom za biodiverziteto UP Famnit in že omenjeno raziskovalno skupino. V letu 2024 načrtujem že tretji raziskovalni obisk, ki bo v celoti namenjen zbiranju podatkov na terenu. V sklopu dosedanjih raziskav smo preučevali predvsem vrsto C. fasciolata. S pomočjo lovskih kamer smo spremljali njene reprodukcijske, dnevne in sezonske vzorce, socialno organizacijo ter razmerje med spoloma. Prvi rezultati so pokazali, da se vrsta na območju raziskave lahko razmnožuje celo leto, kar je novost glede na pretekle ugotovitve. Razmer- Raziskavo sedaj razširjamo na ocenjevanje populacijskih gostot omenjene vrste na tem območju, obenem pa še na druge vrste hokojk, tj. čakalako vrste Ortalis canicollis, šakujko vrste Penelope ochrogaster in hokojki vrste Pipile cujubi in P. grayi. Med našimi cilji je pridobitev novih informacij o vzorcih njihovega razmnoževanja, teritorialnem vedenju in prehranjevalnih navadah. Za oceno njihovega stanja poleg lovskih kamer uporabljamo tudi bioakustiko in neposredna opazovanja. Naša raziskava poteka na neokrnjenem območju z minimalnimi človeškimi vplivi. To povečuje uporabnost rezultatov za načrtovanje naravovarstvenih ukrepov na območjih, kjer so vrste izpostavljene večjim grožnjam, obenem pa podatki o naravnem stanju niso vedno dosegljivi. Zbrani podatki so pomembni tudi za redkejše, a sorodne vrste hokojk s podobnimi življenjskimi navadami. Pantanal v osrčju Južne Amerike velja za največje celinsko mokrišče na svetu. Njegova obsežna poplavna območja so še slabo raziskana in razmeroma nedotaknjena, kar omogoča raziskave redkih in ogroženih vrst. foto: iStock Na spletni strani: www.linktr.ee/martin.senic (ali prek priložene QR kode) si lahko ogledate kratek predstavitveni video moje raziskave in najdete podrobnejše informacije o vrsti C. fasciolata. Svet ptic 01, april 2024 17 VARSTVO NARAVE ALI JE HROMI VOLNORITEC RES HROM IN IMA VOLNENO RIT? // Barbara Zakšek Samec hromega volnoritca (Eriogaster catax) foto: Barbara Zakšek Gnezdo gosenic hromega volnoritca na glogu. foto: Barbara Zakšek H romi volnoritec (Eriogaster catax) je metulj iz družine kokljic, v katero uvrščamo večje nočne metulje, ki imajo praviloma kosmate gosenice, velikokrat pa gosenice tudi spletejo svilnate zapredke, na katerih preživijo del življenja. Poleg hromega v Sloveniji živita še dve vrsti volnoritcev, in sicer spomladanski (E. lanestris) in hrastov (E. rimicola). Hromi volnoritec bi bil zgolj ena izmed 3400 vrst nočnih metuljev, ki živijo v Sloveniji, če ne bi bil uvrščen v Prilogo II in IV Direktive o habitatih, zaradi česar je deležen posebne pozornosti. Za vrste, navedene v Prilogi II Direktive o habitatih, so namreč države članice Evropske unije zavezane k njihovemu ohranjanju z opredeljevanjem Posebnih ohranitvenih območij (Natura 2000 območja). V Prilogo IV pa so uvrščene živalske in rastlinske vrste v interesu skupnosti, ki jih je treba strogo varovati. ŽIVLJENJSKI KROG NAM RAZKRIJE KAKO JE HROMI VOLNORITEC DOBIL IME Ob prvem stiku z imenom »hromi volnoritec« verjetno nihče najprej ne pomisli na metulja in si težko predstavljamo, katera žival se skriva za tem imenom. Nam pa vpogled v življenje hromega volnoritca hitro razkrije izvor njegovega imena. Odrasle osebke, ki niso najboljši letalci, bomo le redko opazili, a ko se nam le nasmehne sreča, bo to največkrat v mraku, od septembra do začetka novembra. V tem času samice odlagajo jajčeca na vejice črnega trna (Prunus spinosa) ali gloga (Crataegus sp.). Odlagajo jih v skupkih, s tudi več 10 jajčec, ki jih prekrijejo z dlačicami s konca zadka. Tako so skrita pred morebitnimi plenilci in zavarovana pred nizkimi zimskimi temperaturami. Tako jajčeca pred mrazom in plenilci zavarujejo vse tri pri nas živeče vrste volnoritcev in prav po tej lastnosti je rod dobil slovensko ime. V toplejših spomladanskih dneh, praviloma aprila, pred olistanjem hranilnih rastlin, se iz jajčec izležejo gosenice. Te v prvih razvojnih stopnjah živijo skupinsko v gnezdih v bližini mesta, kjer so bila odložena jajčeca, iz katerih so se izlegle. Gnezda iz svilnatih niti spletejo gosenice same in so različnih velikosti, vendar večinoma širine 4–7 cm in dolžine 8–13 cm. Podnevi, ko je gnezdo najbolj 18 Svet ptic 01, april 2024 osončeno, se gosenice zadržujejo na gnezdu. Po treh levitvah pa gnezdo zapustijo in živijo samostojno. Po treh do štirih tednih se gosenice po peti levitvi zabubijo v svilenem kokonu v vrhnjem sloju tal. Iz večine bub se jeseni razvijejo metulji, del bub pa lahko prezimi do naslednje jeseni ali pa do končne razvojne stopnje počaka celo več let. Odrasli metulji se ne hranijo in živijo od zalog, ki so jih pridobili kot gosenice, zato živijo zelo kratek čas. Samci poginejo po parjenju, samice pa po odlaganju jajčec. Zaradi slabe mobilnosti odraslih osebkov je bil rodovnemu imenu volnoritec dodan še pridevnik hromi. OGROŽENOST IN VARSTVO V Sloveniji je hromi volnoritec ogrožena in zavarovana vrsta metulja. Zanj smo razglasili tudi posebna varstvena območja Natura 2000 – trenutno so taka območja tri (Slovenska Istra, Sečoveljske soline in estuarij Dragonje ter Kras). Zaradi slabega poznavanja razširjenosti vrste pa opredelitev območij v Sloveniji še ni zaključena. Pri nas hromega volnoritca najbolj ogroža izginjanje življenjskega prostora zaradi krčenja grmišč, mejic in strukturiranih gozdnih robov. STE GA OPAZILI? SPOROČITE NAM! KDAJ IN KJE GA NAJLAŽJE SREČAMO V NARAVI V nasprotju z večino drugih nočno aktivnih nočnih metuljev odrasli osebki hromega volnoritca neradi priletijo na luči za privabljanje nočnih metuljev. Zato se vrsto v naravi najlažje zazna v zgodnjem spomladanskem času, ko lahko na hranilnih rastlinah opazujemo gnezda gosenic. Časovno okno za opazovanje gnezd gosenic je precej kratko, v Sloveniji traja približno mesec dni. Na časovno okno opazovanja močno vplivajo spomladanske vremenske razmere ter nadmorska višina. Tako lahko gnezda gosenic hromega volnoritca v toplejših predelih Slovenije opazimo že v zadnjih dneh marca, na višjih nadmorskih višinah pa vse do začetka maja, z izrazitim vrhom v aprilu. Hromi volnoritec je vezan na obrobja termofilnih presvetljenih gozdov, zaraščajoče se pašnike in travnike ter grmišča in mejice v toplih in vlažnih legah, katerih glavna gradnika sta črni trn in glog, na katerih lahko v aprilu opazujemo gnezda gosenic. Ta so praviloma na osončeni strani grma, na višini 20–300 cm nad tlemi. Vrsta je razširjena v večjem delu Slovenije, iz alpskega in predalpskega sveta severozahodne Slovenije pa z izjemo Kobariškega Stola nimamo novejših podatkov o njej. Največje zgostitve najdb so v Slovenski Istri, na Krasu in lokalno v severovzhodni Sloveniji. Po doslej znanih podatkih se hromi volnoritec v Sloveniji pojavlja med 0 in 1100 m nadmorske višine. Na najnižji nadmorski višini so populacije tik ob morju v Sečoveljskih solinah, medtem ko je najvišje ležeča najdba na Kobariškem Stolu. Poznavanje razširjenosti in ekologije vrste se je pri nas v zadnjih letih občutno povečalo, kljub temu pa še ni zadostno. Vsako leto namreč odkrijemo nova območja, kjer je vrsta prisotna in pridobimo nova znanja o njeni ekologiji. Zato prosimo vse, ki med aprilskimi sprehodi v naravi opazite zapredke gosenic na črnem trnu ali glogu, da jih fotografirate in opažanja sporočite na barbara.zaksek@ckff.si ali na 031 644 431 (Barbara). Vsako opažanje je dragoceno in bo pripomoglo k poznavanju stanja vrste in njenemu dolgoročnemu varstvu. 1 ŽIVLJENJSKI KROG HROMEGA VOLNORITCA Samice jeseni po parjenju odložijo jajčeca (1) na hranilne rastline, ki jih prekrijejo z dlačicami iz zadka. Spomladi se iz jajčec izležejo gosenice, ki si iz svilene niti spredejo zapredke, ki jih imenujemo gnezda gosenic (2, 3). Poleti se gosenice na tleh zabubijo (4) in jeseni se iz bub izležejo odrasli osebki (5). 2 foto: Barbara Zakšek 5 3 4 Svet ptic 01, april 2024 19 PORTRET PTICE TOGOTNIK // Nik Milek Na oblačno aprilsko sredo smo se s prijatelji odločili za krajši ptičarski izlet na njive v okolici Homca, kjer naj bi se zadrževala večja jata prib (Vanellus vanellus) in zlatih prosenk (Pluvialis apricaria). Ob prihodu smo postavili teleskop in od daleč skrbno prešteli ptice v jati. Kar naenkrat se je v vidnem polju teleskopa prikazal pobrežnik z belo obarvanim vratom. Togotnik! In to samec v dvoritvenem perju! T Jata togotnikov med pomladansko selitvijo v Škocjanskem zatoku. Tretji in četrti osebek z desne imata značilno belino na vratu, ki je spomladi opazna na marsikateremu togotniku. Belina se včasih razteza po večjem delu spodnje strani telesa in glave. foto: Bojan Škerjanc 20 Svet ptic 01, april 2024 ogotnik (Calidris pugnax) spada med pobrežnike. Čeprav ga nekateri viri uvrščajo v ločen rod Philomachus, so novejše genetske raziskave pokazale, da spada med prodnike (Calidris spp.). Njegova bližnja sorodnika sta ostrorepi prodnik (C. acuminata) in ploskokljunec (C. falcinellus). V Sloveniji togotnika redno beležimo med jesensko in spomladansko selitvijo, ki ima izrazit višek v marcu in aprilu, čez zimo pa se pri nas pojavlja zgolj izjemoma. Gnezdi na mokrotnih travnikih in mokriščih severne Evrazije, od nižin Nizozemske pa vse do skrajnega severovzhoda Sibirije. Večinoma prezimuje v podsaharski Afriki ter na azijskih obalah Indijskega Samec togotnika z belim ovratnikom dvori na rastišču. foto: Mike Langman (rspb-images.com) oceana, nekaj prezimovališč pa je tudi v Evropi in na skrajnem jugu Avstralije. Togotnik je zelo socialna ptica, ki se rada združuje v večje ali manjše jate. To je najbolj izrazito med paritvenim obdobjem, a tudi med selitvijo in prezimovanjem, ko se številni osebki skupinsko prehranjujejo. Gre za razmeroma velikega pobrežnika, pri čemer največji togotniki dosegajo tudi čez 30 cm dolžine. Velikostne razlike so med osebki lahko zelo očitne, tako med spoloma kot tudi znotraj njiju. Že v manjši jati lahko med največjo in najmanjšo ptico opazimo več vmesnih velikosti, pri čemer so samci večji od samic. Med predparitveno golitvijo se samcem na vratu in glavi razvije dolgo in izrazito obarvano dvoritveno perje, ki po videzu rahlo spominja na ovratnike in nabornice bogatejših ljudi 16. in 17. stoletja. BOJEVITA PTICA Že vrstno ime pugnax, ki v prevodu pomeni bojevit, nam nekaj pove o naravi togotnika. Tudi slovenska beseda »togotnik« nima ravno prijaznega prizvoka, dobesedni prevodi tujih imen za to ptico pa vsebujejo npr. besedi »ovratnik« in »borec«. Vse to je povezano z videzom in vedenjem togotnikov med paritvenim obdobjem. Samci, ki imajo takrat na vratu izrazit ovratnik različnih barv in vzorcev, postanejo zelo agresivni. Dvorjenje poteka na skupinskih »rastiščih« ali plesiščih (ang. »lek«) velikosti približno enega kvadratnega metra, kar je sicer dokaj redek pojav med ptiči. Samci na rastiščih uprizarjajo različne rituale, ki vključujejo skakanje, mahanje in ploskanje s perutmi, pa tudi zaganjanje v tekmece. ZANIMIVE PARITVENE STRATEGIJE Hierarhija med samci je na rastiščih jasno urejena in jo je moč razbrati po telesni velikosti osebkov in obarvanosti ovratnikov. Teritorialni samci, ki aktivno dvorijo, sestavljajo veliko večino vseh samcev v populaciji. To so največji in najtežji osebki, ki imajo vratove obarvane v kombinacijah rjave in črne barve. Svojim rastiščem so zelo zvesti, saj jih branijo dokaj agresivno in se vse življenje za gnezdenje vračajo na isto mesto. Drugi tip so satelitski samci, ki se jim vratovi obarvajo belo ali rjavkasto belo. So manjši od teritorialnih samcev, njihov delež pa je 15 %. Čeprav so lahko konkurenti v boju za samice, jih teritorialni samci ne podijo s svojih plesišč. Razlog za to je, da navzočnost samcev z različno obarvanimi ovratniki privablja večje število samic. Tretji tip samcev pa je bil odkrit šele nedavno. Gre za 1 % populacije samcev, imenovanih »faeders«, ki v paritvenem obdobju ostanejo obarvani zelo podobno kot samice. Taki osebki se po velikosti uvrščajo med samce in samice, obenem pa ne dobijo tipičnega ovratnika in posebne dvoritvene obarvanosti. Njihova strategija je ta, da »ukradejo« in oplodijo samice, ki so prišle na ogled obarvanih teritorialnih samcev. Pri posameznem samcu se skozi celo življenje izraža en tip obarvanosti in vedenja, ki se deduje po očetu. Zanimivo je, da se kot del dvorjenja na rastišču pogosto dogaja, da samci namesto samice naskočijo drugega samca. To počnejo tudi samci tipa »faeder«, ki s takim vedenjem razkrijejo svoj spol drugim samcem. »Prave« samice namreč nikoli ne naskakujejo samcev. Vseeno pa imajo tudi samice svojo paritveno strategijo. Posebnost togotnikov je zelo visoka raven poliandrije – pojava, ko se ena samica pari z več samci, ti pa pri togotnikih lahko pripadajo vsem trem tipom. Posledično so lahko mladiči iz istega legla potomci različnih očetov in odrastejo v samce različnih tipov. Iz povprečnega legla štirih jajc, ki jih samica leže v plitko vdolbino na tleh, se tako lahko izvalijo vse štiri možne oblike togotnikov – samica in vsi trije tipi samcev. Samci togotnika s temno obarvanimi ovratniki so na vrhu hierarhije rastišča in so najbolj bojeviti. foto: iStock Hierarhija med samci je na rastišču jasno urejena in jo je moč razbrati po telesni velikosti osebkov in obarvanosti ovratnikov. VIRI: – Keller, V., Herrando, S., Vorišek, P., Franch, M., Kipson, M., Milanesi, P., Marti, D., Anton, M., Klvanova, A., K alyakin, M. V., Bauer, H.-G., Foppen, R. P. B. (2020): European Breeding Bird Atlas 2: Distribution, Abundance and Change. – European Bird Census Council and Lynx Edicions, Barcelona. – Verkhuil, Y. I., Jukema, J., Gill, J. A., K arlionova , N., Melter, J., Hooijmeijer, J. C. E. W., Piersma, T. (2008): Non-breeding faeder Ruffs Philomachus pugnax associate according to sex, not morphology. – Bird Study 55 (3): 241–246. – L ank, D. B. & Smith, C. M. (1992): Females prefer larger leks: field experiments with Ruffs (Philomachus pugnax). – Behavioral Ecology and Sociobiology 30 (5): 323–329. Svet ptic 01, april 2024 21 ZIMSKE RADOSTI ALI BOJ ZA PREŽIVETJE? Bilo je mrzlo januarsko jutro. Snežilo je in razmere za fotografiranje so bile res odlične. Nenadoma je iz gozda priletel SREDNJI DETEL (Dendrocoptes medius) in pristal na veji podrtega drevesa. S svojimi čudovitimi barvami in vzorci je bil pravi kontrast sivemu in hladnemu okolju. Zima je čas, ko se mnoge živali bojujejo za preživetje. KANJE (Buteo buteo) pozimi težje najdejo hrano, zato se mnogokrat med njimi vnamejo pravi boji. Da bi ujel takšne trenutke, sem zgradil fotografsko opazovalnico, iz katere lahko opazujem in fotografiram navade in vedenje kanj, ne da bi jih pri tem motil. KROKARJI (Corvus corax) so družabne, igrive, prilagodljive, zelo pametne in previdne ptice. Krokar na fotografiji je zagledal kos mesa in poskakoval okrog njega kot najbolj srečen otrok. Ko se je prepričal, da je vse varno, je kos hitro zgrabil in ga celega pogoltnil. 22 Svet ptic 01, april 2024 SKOZI OBJEKTIV “Le malo kaj je lepše kakor dan, preživet v naravi med raziskovanjem, opazovanjem in fotografiranjem lepot stvarstva.” MILAN VIDAKOVIĆ ZAPOSLITEV: inženir fotografije, tajnik in vzdrževalec računalniške opreme O FOTOGRAFIRANJU: fotografija in narava sta me že od nekdaj zanimali. Ko sem bil star 10 let, sta mi starša podarila prvi analogni fotoaparat, od takrat je ta postal del mojega življenja. S svojimi fotografijami želim gledalce ozavestiti o tem, kako lepa, a krhka je narava okrog nas, in jih spodbuditi k skrbnemu ravnanju z okoljem, ki nam je bilo zaupano. Trenutno pri svojem delu uporabljam fotoaparat Nikon Z9 in objektiv Nikkor Z 400mm f/4.5. foto: avtoportret Svet ptic 01, april 2024 23 IZ ORNITOLOŠKIH RAZISKAV ZDRUŽBE PTIC NA KRAŠKEM POGORIŠČU PRVO LETO PO POŽARU // Domen Stanič in Davide Scridel Požar na Krasu je imel najbolj pozitiven učinek na vrste ptic, ki se hranijo s saproksilnimi nevretenčarji. Na sliki je črna žolna (Dryocopus martius) na zoglenelem črnem boru. foto: Domen Stanič O bsežni požar, ki je poleti 2022 prizadel zahodni del Krasa, je bil največji v zgodovini Slovenije, saj je zajel več kot 3000 hektarov površin, od tega večinoma gozdov. Gorelo je tudi na italijanski strani meje in skupno je požar tako obsegal 4500 hektarov. Znano je, da imajo požari lahko različne učinke na združbe ptic, ki poseljujejo prizadeta območja. V luči tega se je skupina ornitologov z obeh strani meje odločila za monitoring ptic na pogorišču, z namenom raziskati odziv ptic na požar. Tako nas je devet popisovalcev iz Slovenije in Italije spomladi 2023 opravilo popis ptic na čezmejnem območju pogorišča (občine Komen, Miren-Kostanjevica, Sežana, Doberdob, Tržič in Devin-Nabrežina). Po metodi točkovnega popisa smo dvakrat v sezoni popisali 139 točk, ki so bile postavljene tako na pogorišču kot tudi na neprizadetih območjih (kontrolah). Habitat na popisnih točkah in stopnjo pogorelosti smo ocenili že na terenu, natančneje pa smo ju analizirali šele po terenski sezoni s pomočjo satelitskih orodij in z uporabo statističnih modelov. SPLOŠEN NEGATIVNI UČINEK POŽARA V PRVEM LETU Prva obdelava podatkov je pokazala nekatere morda pričakovane, a vendarle zanimive rezultate. Vsi rezultati se nanašajo na stanje združb ptic v prvem letu po požaru in zagotovo niso »dokončni«. Natančnejše zaključke bomo lahko naredili šele po nekaj zaporednih sezonah zbiranja podatkov na terenu. Prvo leto po požaru so bili habitati z drevesno vegetacijo v splošnem vrstno bogatejši od odprtih habitatov, obenem smo več vrst zabeležili na območjih topografskih depresij (v dolinah in vrtačah) ter na območjih srednjih naklonov. Območja, kjer je bil požar silovitejši, so bila vrstno revnejša, najmočnejši upad vrst pa so doživela območja kraške 24 Svet ptic 01, april 2024 gošče z vegetacijo nad petimi metri višine in borovi gozdovi. Manj je požar prizadel vrstno pestrost na območjih nizke gošče (pod petimi metri višine vegetacije) in travnikov. Podoben odziv na požar smo opazili pri številčnosti ptic, kjer je bil zabeležen večji upad številčnosti v gozdnatih habitatih. V splošnem pa smo potrdili negativni učinek požara na združbe ptic prvo leto po požaru. RAZLIČEN ODZIV POSAMEZNIH VRST NA POŽAR Ker so lahko učinki požara vrstno specifični, smo analizirali še odziv nekaterih indikatorskih vrst za tri tipe habitatov. Gozdni indikatorji so pokazali precej raznolik odziv: na nekatere vrste je imel požar pozitiven učinek (veliki detel), na druge negativen (kratkoprsti plezalček), na tretje pa požar navidezno ni imel posebnega učinka (ščinkavec). Na izbrane indikatorje nizke gošče in grmovja (rjava penica, kratkoperuti vrtnik, slavec) je imel požar negativen učinek. Glavna indikatorja odprtih habitatov (smrdokavra in hribski škrjanec) pa sta pokazala pozitiven odziv na požar, verjetno zaradi povečanja odprtih površin ter deleža golih tal in nizke trave. Prvi rezultati naše raziskave kažejo, da je intenziteta požara pomemben dejavnik, ki oblikuje združbe ptic na prizadetih območjih. Zanimivo je predvsem dejstvo, da so med »zmagovalci« tudi nekatere varstveno pomembne vrste ptic, vezane na odprte habitate. Popis ptic na pogorišču imamo namen nadaljevati tudi v prihodnjih sezonah, z namenom spremljanja sprememb združb ptic na pogorišču. Pri zasnovi in izvedbi raziskave so poleg avtorjev prispevka sodelovali še: Primož Kmecl, Kajetan Kravos, Urška Koce, Matija Mlakar Medved, Sara Cernich, Paolo Utmar, Paul Tout in Lucrezia Pacorini. DOPPS PROGRAM PREDAVANJ, IZLETOV IN AKCIJ DOPPS, APRIL – JULIJ 2024 IZLETI NED 28 APR Gregor Domanjko (informacije in prijave na 031 340 399 ali gregor.domanjko@gmail.com) Za dodatne informacije o dogodkih lahko pokličete v pisarno društva na telefon 041/712 796 ali vodjo izleta oziroma delavnice. Morebitne spremembe bodo objavljene na spletni strani društva www.ptice.si in na FBstrani www.facebook.com/pticeDOPPS najkasneje na dan dogodka. parkirišče pred trgovino Spar v Mačkovcih (Mačkovci 48c, 9202 Mačkovci) od 9.00 do 12.00 Hribski škrjanec spada med zelo posebne in bolj redke vrste ptic na Goričkem. Redek je postal zaradi načina življenja in hitrih sprememb v kmetijski krajini v zadnjih dveh desetletjih. Na izletu boste spoznali, ali v Kuštanovcih še poje hribski škrjanec in zakaj je tako poseben. Naučili se boste, kje hribski škrjanec na Goričkem lahko gnezdi, kaj ga ogroža in kako mu lahko pomagamo. Na izletu bomo spoznali tudi druge ptice kmetijske krajine, kot so smrdokavra, prosnik, vijeglavka idr. Dogodek organizirata Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in Javni zavod Krajinski park Goričko. predavanje izlet akcije / delavnice / stojnice / popisi lokacija ura informacije APRIL PON TOR SRE ČET PET SOB NED 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 HRIBSKI ŠKRJANEC (Lullula arborea) MAJ PON TOR ALI NA GORIČKEM ŠE POJE HRIBSKI ŠKRJANEC? SRE ČET PET SOB ilustracija: Mike Langman (rspb-images.com) NED 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 JUNIJ PON TOR SRE ČET PET SOB NED 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 JULIJ PON TOR SRE ČET PET SOB NED 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31. SOB 11 MAJ DAN ODPRTIH VRAT V NARAVNEM REZERVATU ORMOŠKE LAGUNE Naravni rezervat Ormoške lagune (Frankovci 53, 2270 Ormož) ČRNOGLAVKA (Sylvia atricapilla) ilustracija: Jan Hošek NED 12 NARAVOSLOVNI DAN OB MURI MAJ KOORDINIRATA: Martina Vida in Monika Podgorelec (informacije in prijave na 031 875 890 ali vida_martina@ hotmail.com (Martina) ali 031 882 377 ali monika. podgorelec@gmail.com (Monika)) VODI: Željko Šalamun Petanjci (zbirališče pri čolnarni v Petanjcih, pri mostu čez Muro (Petanjci 106a, 9251 Tišina)) od 8.00 do 11.00 V sodelovanju z Lutro, Zavodom Logarica in Zavodom RS za varstvo narave, OE Maribor, bomo na zdaj že tradicionalnem naravoslovnem dnevu ob Muri letos spoznavali območje Mure med Petanjci in Radenci, ki je del 5-državnega Biosfernega območja Mura-Drava-Donava. Poleg značilnih ptic, ki gnezdijo v rečni mehkolesni loki (srednji detel, belovrati muhar, črnoglavka …), bomo s strokovnjaki spoznavali tudi dvoživke, žuželke, sesalce in rastline poplavnega gozda reke Mure. Ogledali si bomo tudi obnovljene habitate v projektu Natura Mura. Vabljeni vsi, še posebej družine z otroki, ki želite doživeti in spoznati enkraten živi svet ob Muri. Ne pozabite na primerno terensko opremo in zaščito proti klopom. REGLJA (Spatula querquedula) ilustracija: Jan Hošek ob 7.00 Vabimo vas, da se nam pridružite pri spoznavanju ptic Ormoških lagun, ki se ravno v tem času vračajo k nam iz toplejših krajev. Več informacij o programu si lahko preberete na Facebook-profilu Naravni rezervat Ormoške lagune ali v napovedniku dogodkov na spletni strani www. ptice.si. V primeru slabega vremena bo dogodek prestavljen na soboto 18. 5. 2024. Svet ptic 01, april 2024 25 PLAKAT TRIPRSTI DETEL (Picoides tridactylus) foto: Zoran Vidrih SOB 18 RAČKI RIBNIKI NED MAJ Rok Lobnik (informacije in prijave na 041 501 923 ali lobnik.rok@gmail.com) parkirišče pri čistilni napravi Rače ob 8.30 Krajinski park Rački ribniki – Požeg je pomembno območje za številne živali, tudi za ptice. Tukaj gnezdijo mali ponirek, čopasta črnica, liska in ogrožena kostanjevka. Na vodenem izletu bomo poskusili poiskati ter si ogledati čim več različnih vrst ptic. ČOPASTI PONIREK (Podiceps cristatus) ilustracija: Jan Hošek 19 PTICE SLOVENSKIH GORIC MAJ Gregor Domanjko (informacije in prijave na 031 340 399 ali gregor.domanjko@gmail.com) Gasilski dom na Janževem Vrhu (Janžev Vrh 68, 9252 Radenci) od 9.00 do 11.00 Ornitološki izlet je namenjen spoznavanju ptic kulturne krajine Radgonsko-kapelskih goric. Bolj natančno bomo na izletu spoznali ptice na Janževem Vrhu, ki mu značilni videz dajejo vinogradi in sadovnjaki. Na raznovrstnost ptic tega območja pa so bistveno vplivale manjše zaplate ostankov visokodebelnih sadovnjakov, »vogračekov«, suhih travnikov po slemenih in vlažnih travnikov po dolinah ter gozdnih otokov. V njih so si življenjski prostor in mesta za gnezdenje našli pogorelček, sivi muhar, smrdokavra, prosnik, rumeni strnad, rjavi srakoper, repnik, zelena žolna idr. Udeležence izleta čaka tudi »neptičarsko« presenečenje v obliki hladne osvežitve. RJAVI SRAKOPER (Lanius collurio) ilustracija: Mike Langman (rspb-images.com) NED 9 JUN ZGODBE RASTLIN IN ŽIVALI MRTVIC OB REKI MURI Branko Bakan (informacije in prijave na 031 390 167) Gramoznica Dokležovje (na makadamskem parkirišču pri gramoznici Dokležovje) od 9.00 do 12.00 KODEKS slovenskih ornitologov Vsak slovenski ornitolog, opazovalec in proučevalec ptic naj: pred vsemi interesi zastopa interese narave in varstva ptic, pri svojem delu in tudi sicer ne vznemirja ptic po nepotrebnem in jim ne škoduje; prav tako naj ne ogroža drugih živih bitij in narave, ne jemlje ptic iz narave in jih ne zadržuje v ujetništvu, bo pri fotografiranju ptic in narave obziren; ogroženih vrst naj ne slika v gnezdu, vestno beleži vsa opažanja in skrbi, da se podatki po beležkah ne postarajo, Ogledali si bomo nekaj nekdanjih stranskih rokavov reke Mure pri Veržeju, ki so danes bolj ali manj gozdne mrtvice z drugačno floro in favno, kot je značilna za bolj znane in večje mrtvice v spodnjem delu reke Mure. Pozorni bomo predvsem na vodne nevretenčarje, kot so sladkovodni polži, vodne stenice, kozaki, postranice ipd. Ker se bomo zadrževali v predelu Mure, ki je zanimiv tudi z ornitološkega vidika, bomo zagotovo srečali tudi kakšne zanimive gozdne vrste ptic, kot so belovrati muhar, srednji detel in črna žolna, morda celo nekaj posebnosti, kot so črna štorklja, belorepec in veliki žagar. Potrebni so primerna terenska obutev, hrana in pijača iz nahrbtnika, daljnogled. sodeluje s kolegi, jim pomaga pri delu in skrbi za dobre odnose z njimi. Naročite se na naše e-novice S prijavo na e-novice boste po elektronski pošti redno obveščeni o aktualnih društvenih novicah, dogodkih in možnostih, da se nam pridružite pri koristnem in zanimivem načinu preživljanja prostega časa ali pri naših prizadevanjih za ohranjanje narave. Na e-novice se lahko naročite na povezavi https://www.ptice.si/enovice. 28 Svet ptic 01, april 2024 ZA NAJMLAJŠE ORNITOLOGE SOVA IN DALJNOVODI // Katja Krivec SOVA JE MOGOČNA NOČNA PTICA. PONOČI AKTIVNO LETA IN SI IŠČE HRANO, PODNEVI PA DOBRO SKRITA POČIVA V SVOJEM BIVALIŠČU. ŽAL LJUDJE S SVOJIMI DEJANJI V NARAVO VSE PREVEČ POSEGAMO IN S TEM OGROŽAMO ŽIVLJENJE SOV. ZANJE SO VELIKOKRAT USODNI DALJNOVODI, KI SE JIH SOVE ZARADI SVOJIH ŠIROKIH KRIL DOTAKNEJO MED POSEDANJEM, ELEKTRIKA JIH STRESE IN SOVA POGINE. OZAVEŠČAJ LJUDI O POMENU VAROVANJA SOV IN TUDI DRUGIH PTIC. ZDAJ PA POMAGAJ NAŠI SOVI NAJTI NAJBOLJ VARNO IN PRAVO POT DO NJENEGA GNEZDA IN, SEVEDA, PAZI SE DALJNOVODOV! Svet ptic 01, april 2024 29 POMLADNA OPAZOVANJA V NARAVI V bližini doma POGORELČEK (Phoenicurus phoenicurus) Če se mlajšim opazovalcem ptic zdi, da je pogorelček razmeroma pogosto vrsta, pa se bodo tisti starejši zagotovo spomnili, da je včasih veljal za precej redkega in ogroženega. Vrsta je namreč med 70. in 90. leti prejšnjega stoletja po vsej Evropi doživela strm upad, vendar je danes v porastu. V Sloveniji je pogorelček najpogostejši v kulturni krajini alpskih dolin in hribovitih predelov vzhodne Slovenije. Navadil se je tudi na urbana območja, zato njegovo petje danes odmeva tudi po ulicah in parkih Ljubljane, Celja, Maribora in nekaterih drugih mest. Prav njegovo melodično in prodorno petje pa je tisto, ki si ga velja zapomniti in bo naš pogled hitro usmerilo na ptico živo oranžnih prsi, ki med petjem navadno sedi vrh strehe, droga ali drevesa. Besedilo: Tilen Basle, foto: Domen Stanič Na terenu LOVOROLISTNI VOLČIN (Daphne laureola) Zablešči se nam, ko se sončni žarki odbijejo od bleščečih listov tega nizkega, zimzelenega, šibko razvejenega grmička. V poletnem zelenilu gozdnih tal in ob strnjenih krošnjah dreves ga le stežka opazimo. Popestri pa nam pomladne sprehode po gozdovih, resda predvsem v dinarskem in predalpskem delu Slovenije, drugod je redkejši, v Prekmurju pa ga bomo iskali zaman. Če opazimo cvetočega, si le vzemimo čas in si njegove rumeno zelene cvetove oglejmo od blizu. Ob običajnih dvospolnih se pojavljajo tudi ženski cvetovi, ki imajo zakrnele prašnike. Kot vsi volčini, je tudi ta strupen, to nam pove že njegovo ime. Kljub temu pa so ga včasih uporabljali v ljudski medicini. Besedilo: Metka Škornik, foto: Alenka Mihorič SMRDOKAVRA (Upupa epops) Usranc petelinc na Pivškem, upkač ali upkaš na Goričkem. Odmev imena s Pivškega prepoznamo v nelaskavem uradnem imenu te ptice - smrdokavra. Mladiči in gnezdeče samice namreč v nevarnosti iz kloake izločijo smrdljivo tekočino, ki lahko odžene plenilce. Goričansko domače ime je onomatopoetično, izhaja iz svatovskega oglašanja »up-up-up«. Ta pisana ptica, ki nas presune z enkratno kombinacijo bledo oranžnega telesa, črno-belih peruti ter perjanice na glavi (dvignjene le ob vznemirjenosti), je prebivalka mozaične kmetijske krajine, ki se k nam vrne konec marca. Njeno gnezdišče so dupla v sadovnjakih ali luknje v kupih kamenja. Hrano najpogosteje išče na travnikih, travnatih robovih cest, netlakovanih dvoriščih, pašnikih. Besedilo: Katarina Denac, foto: Sara Cernich 30 Svet ptic 01, april 2024 DIŠAVKE (Osmia spp.) Ob prvih pomladanskih žarkih lahko v okolici doma na prvih cvetočih rastlinah opazimo majhne samotarske čebele rodu dišavk (Osmia). Vrste tega rodu zelo rade gnezdijo v gnezdilnicah za žuželke, včasih pa si za gnezdenje izberejo bolj nenavadne prostore, npr. lesene okvire vrat ali oken z luknjami ali špranjami primernih velikosti. Najbolj pogosti sta v tem obdobju dve vrsti, in sicer rdeča (O. bicornis) in rogata dišavka (O. cornuta). Samice teh dveh vrst v obstoječih rovih uredijo več zaporednih kamric, ki jih ločujejo stene iz ilovice, v katere ležejo jajčeca. Odrasle čebele se izležejo že proti koncu poletja, vendar ostanejo v gnezdu vse do prvih spomladanskih dni. Besedilo: Sara Cernich, foto: Blaž Koderman Za terenske sladokusce STEPSKI LUNJ (Circus macrourus) Čeprav stepski lunj danes pri nas ne velja več za izjemno redkost in je v nekaterih letih opažen več kot dvajsetkrat, ni zaradi tega nič manj zanimiv, ravno nasprotno! Vse pogostejša srečanja s to elegantno ujedo so čudovita popestritev spomladanskih terenov. Konec marca ali začetek aprila imamo največje možnosti za opazovanje odraslih osebkov. Medtem ko je samec s skoraj galebjo pojavo zares edinstven med našimi ujedami, je določanje samic bistveno trši oreh, ki zahteva boljše razmere in izurjenega opazovalca. Celotno pomlad in jesen moramo biti pozorni tudi na nezrele osebke (prvo- ali drugoletne), ki jih najlaže prepoznamo po izrazitem ovratniku in podrobnostih v peruti. Poudariti velja, da spada določanje lunjev med zahtevnejše terenske izzive pri nas, a bo vsak, ki se jim posveti, prej kot slej nagrajen! Besedilo: Mitja Denac, foto: Jure Novak BLEDA KUKAVICA (Orchis pallens) Konec marca ali v začetku aprila v presvetljenih gozdovih ter na gozdnih robovih in suhih travnikih zacveti najzgodnejša izmed divje rastočih vrst orhidej – bleda kukavica. Njeni rumeno obarvani cvetovi, nameščeni v grozdasta socvetja, popestrijo rjavkasto zgodnje spomladansko travno rušo in še posebej zvečer ter ponoči oddajajo močan vonj po mačkah. Z njim ta »prebrisanka« imitira druge podobno dišeče vrste in tako privablja njihove opraševalce. Ti pristajajo na njenih cvetovih in zaman iščejo nektar, ki ga vrsta ne proizvaja. Preden ugotovijo, da so žrtev prevare, na svojih dlačicah pogosto že prenesejo cvetni prah in tako poskrbijo za njeno oprašitev. Ker je vezana na apnenčasto podlago, raztreseno uspeva po skoraj celotni Sloveniji. Našli je ne bomo le v Pomurju in v više ležečih predelih Alp. Od drugih podobnih kukavičevk jo bomo najlaže ločili po nebleščečih listih brez črnih lis in enotni obarvanosti cveta brez vzorca. Besedilo in foto: Blaž Blažič Svet ptic 01, april 2024 31 MI ZA PTICE IN NARAVO JANUARSKO ŠTETJE VODNIH PTIC 2024 // Luka Božič Na letošnjem IWC-ju smo zabeležili največ konopnic (Mareca strepera) doslej. Foto: Alen Ploj L eta 2024 smo 28. zapored izpeljali januarsko štetje vodnih ptic (IWC) na območju celotne Slovenije. Za uspešno izvedbo gre velika zasluga vsem lokalnim koordinatorjem in drugim sodelavcem, ki so poskrbeli za brezhibno organizacijo štetja. Najpomembnejše delo pa je z udeležbo in vestno opravljenim štetjem na svojem popisnem območju opravilo okoli 250 prostovoljnih popisovalcev. Pomemben je prav vsak zabeleženi podatek, tudi o popisnih odsekih oz. lokalitetah brez vodnih ptic. Za opravljeno delo se vsem najlepše zahvaljujem! Štetje leta 2024 je večinoma potekalo v ugodnih opazovalnih razmerah, v jasnem in vsaj zjutraj precej hladnem vremenu. Zaradi mrzlega tedna pred štetjem je bila velika večina stoječih vodnih teles v notranjosti v celoti ali pretežno zaledenela (mnoga brez ptic), kar je veljalo tudi za nekatera mokrišča na Obali. Pri štetju je sodelovalo več kot 250 popisovalcev, ki so tudi tokrat pregledali vse večje reke, celotno obalno morje in večino pomembnejših stoječih vodnih teles v Sloveniji. Iz rezultatov za 371 popisnih odsekov in 216 lokalitet, vnesenih v bazo januarskega štetja do konca februarja, lahko potegnemo naslednje splošne zaključke: slabih 50.500 osebkov vodnih ptic v tej fazi vnosa obeta skupno število okoli povprečnega (51.300), medtem ko je kar 70 zabeleženih vrst največje doslej v januarskih štetjih vodnih ptic. Videti je, da bodo končna števila vodnih ptic na števnih območjih vzhodnega dela države (Mura, Drava, Savinja) blizu povprečnim, na JV (Spodnja Sava) nadpovprečna, v osrednjem delu (Zgornja Sava) pa podpovprečna. Na zahodu Slovenije je bilo skupno število vodnih ptic občutno pod dolgoletnim povprečjem na števnem območju Obale, občutno nad povprečjem pa na območju Notranjske in Primorske. Slednje je predvsem posledica izjemnega štetja 32 Svet ptic 01, april 2024 na Cerkniškem jezeru (4200 vodnih ptic). Letošnji rezultati na števnih območjih so večinoma nadaljevanje trendov, ki jih beležimo že nekaj zadnjih let. Podobno velja tudi za posamezne vodne ptice z največjimi oz. velikimi števili, saj prevladujejo vrste, pri katerih v zadnjih letih beležimo poraste ali upade njihovih zimskih populacij v Sloveniji oz. v širših regijah. Takšne so med vrstami z naraščajočimi populacijami na primer konopnica (Mareca strepera), dolgorepa raca (Anas acuta) in veliki žagar (Mergus merganser), pri katerih so leta 2024 zabeležena števila največja doslej. Na drugi strani so števila malega žagarja (Mergellus albellus), polarnega slapnika (Gavia arctica) in rečnega galeba (Chroicocephalus ridibundus) med najmanjšimi doslej. Med redkejšimi vrstami, zabeleženimi med štetjem, zbujajo pozornost sploh prvo opazovanje ovratniške črnice (Aythya collaris) v Sloveniji (Mariborsko jezero), drugo opazovanje sabljarke Ledena sveča v ornitološki podobi foto: Anže Bizjak (Recurvirostra avosetta) (Sečoveljske soline) in tretje opazovanje zlate prosenke (Pluvialis apricaria) (zadrževalnik Medvedce, prvič v notranjosti Slovenije) pri januarskih štetjih vodnih ptic. Kravja čaplja (Bubulcus ibis), nekoč redka vrsta slovenske avifavne, v manjšem številu očitno postaja stalnica tudi pri januarskem štetju vodnih ptic. FOTO UTRINKI POPISOVALCEV: Januarske temperature, jasno jutro, meglice, na novo vzpostav ljena prodišča in ptičja diverziteta. Reka Sora ni razo čarala. foto: Anže Bizjak Nova vrsta za Slovenijo! Izjemna redkost, opažena na letošnjem januarskem popisu, je bila samica ovratniške črnice (Aythya collaris), ki jo je Luka Božič našel na Mariborskem jezeru. Gre za prvo opazovanje te severnoameriške vrste v Sloveniji. V Evropi se pojavljajo tako divji osebki kot osebki, pobegli iz ujetništva. Ovratniška črnica je manjša od nam poznane čopaste črnice (Aythya fuligula), že na daleč pa jo izda zelo izrazita bela lisa na kljunu. Naše sosednje države so to redko raco že gostile, in sicer Avstrija 4-krat, Madžarska 6-krat in Italija 9-krat. foto: Alen Ploj Dolenjci so na Vrbini med drug foto: Anja Virc im našli tudi kozico… Popis na obali sta popestrila dva zelo zaupljiva rdečegrla slapnika (Gavia stellata), ki sta pri Žusterni ribarila le nekaj metrov od sprehajalcev. kozica Nekoliko gorvodno ob Savi, v Litiji, je bila prav tako opažena (Gallinago gallinago), a v tem primeru precej živahnejša. foto: Domen Stanič foto: Mitja Denac Svet ptic 01, april 2024 33 V VARŠAVI JE POTEKALO MEDNARODNO SREČANJE O STANJU ZLATOVRANKE V EVROPI // Gregor Domanjko ZLATOVRANKA (Coracias garrulus). foto: iStock Udeleženci srečanja v Varšavi. foto: Gregor Domanjko ZLATOVRANKA – DOMNEVNO IZUMRLA VRSTA PRI NAS Zlatovranka (Coracias garrulus) je bila v drugi polovici prejšnjega stoletja splošno razširjena ptica nižinskih delov Slovenskih goric in Prekmurja, kjer je na ekstenzivno rabljenih travnikih našla dovolj hrane. Gnezdila je v duplih debelejših dreves na gozdnih robovih in v mejicah, v posamičnih drevesih v odprti krajini in sadnem drevju travniških visokodebelnih sadovnjakov. Življenjske razmere zanjo so se začeli slabšati v 70. letih, z obsežnim združevanjem kmetijskih zemljišč. Z izsuševanjem travnikov, intenziviranjem ali preoravanjem v njive ter uničevanjem dreves z dupli, mejic in visokodebelnih sadovnjakov je zlatovranka izgubila mesta za gnezdenje in prehranjevanje. Število gnezdečih parov je začelo drastično upadati, dokler ni leta 2005 gnezdil zadnji potrjeni par v Slovenskih goricah, 2014 pa zadnji na Goričkem. Zelo podobno usodo kot v Sloveniji je zlatovranka doživela tudi v več drugih evropskih državah. Izumrla je npr. v Švici, Nemčiji, na Češkem, Švedskem in Estoniji. Z IZVEDBO NARAVOVARSTVENIH UKREPOV SE STANJE IZBOLJŠUJE Z namenom seznanitve o stanju populacije zlatovranke in izvedenih naravovarstvenih ukrepih v posameznih evropskih državah je OTOP-BirdLife Poljska novembra 2023 v Varšavi organiziral mednarodno srečanje. Na srečanju je več predavateljev predstavilo in poudarilo pomen nameščanja gnezdilnic, ki so se kmalu izkazale kot uspešen ukrep za povečanje števila gnezdečih parov zlatovrank. Po zaslugi nameščenih gnezdilnic se je število gnezdečih parov zlatovrank v Vojvodini iz 20 v letu 2000 povečalo na 450 parov v letu 2023. Na Madžarskem so v okviru projekta LIFE v zadnjih osmih letih namestili 2280 gnezdilnic tipa Schwegler. Gre za gnezdilnice primerljivih dimenzij, kakršne nameščamo na Goričkem za velikega skovika (Otus scops) ali zlatovranko. Sestavljene so iz materialov, ki so mešanica lesa in betona. Zaradi sestave so veliko bolj obstojne in odporne proti vremenskim vplivom od primerljivih gnezdilnic iz lesa. Zaradi tega je vzdrževanje lažje in cenejše, hkrati pa niso nikakršna past za gnezdeče ptice. Večina od 2500 parov zlatovrank, ki so lani gnezdile na Madžarskem, naj bi gnezdila v gnezdilnicah, 34 Svet ptic 01, april 2024 nameščenih pretežno na električnih drogovih. Podobno so poročali tudi iz Srbije. V Romuniji so med drugim sadili topole (Populus spp.), v katerih bodo v prihodnosti nastala naravna dupla za gnezdenje zlatovrank. Na Slovaškem je vrsta že veljala za izumrlo, od leta 2020 pa ponovno gnezdi (17 parov v letu 2023), kar je prvi tovrstni primer v eni izmed evropskih držav. Zlatovranka (Coracias garrulus) posneta 1985 pred gnezdom v hrastu v Jakobskem dolu. ki smo jih skupaj z DOPPS-om izvedli za velikega skovika, smrdokavro (Upupa epops) in druge ptice in bi lahko pomagali pri ponovni naselitvi zlatovranke na Goričkem. Na srečanju smo se pogovarjali tudi o možnostih sodelovanja v čezmejnih projektih in izvedbi ukrepov za zlatovranko. Madžarski kolegi so predstavili model širjenja zlatovranke glede na ustreznost habitata. Po njihovih napovedih naj bi se zlatovranka v naslednjih dveh desetletjih razširila po celotni državi in deloma v sosednje države. Tudi v Slovenijo. V projektu Gorička krajina smo na 950 jablanah izvedli pomladitveni rez oz. na njih odstranili belo omelo. foto: Gregor Domanjko foto: Franc Bračko Žal število gnezdečih parov zlatovranke še naprej ostaja na enaki ravni ali celo upada v Črni gori s 14 pari, Latviji s 13, v Litvi z 8, na Poljskem s 5 in v Avstriji s samo 2 gnezdečima paroma. Stanje v Sloveniji sem v imenu Javnega zavoda Krajinski park Goričko predstavil pisec tega prispevka. Med drugim sem predstavil številne neposredne ukrepe na terenu, Po zaslugi nameščenih gnezdilnic se je število gnezdečih parov zlatovrank v Vojvodini iz 20 v letu 2000 povečalo na 450 parov v letu 2023. V okviru projekta Gorička krajina smo vzpostavili 24 ha novih travniških visokodebelnih sadovnjakov. foto: Gregor Domanjko Svet ptic 01, april 2024 35 PRIGODE ČEBELARJI TRKAJO NA VRATA NOTRANJSKE // Peter Krečič Mlad, a že v celoti operjen ČEBELAR (Merops apiaster) kuka iz gnezditvenega rova. foto: Domen Stanič Gnezditveni rov čebelarja v useku brežine nad kolovozom. foto: Domen Stanič V se se je začelo 10. julija 2023 z dopisom na sedež našega društva. V njem je g. Iztok Devetak sporočal, da okolico Razdrtega pri Postojni redno preletava okoli 10 čebelarjev (Merops apiaster). Novica se je hitro razširila med zaposlenimi v društveni pisarni in čez teden dni jo je kolega Domen Stanič posredoval tudi meni. Izziv je bil tako rekoč na dosegu roke in zelo vabljiv, še posebej ob dejstvu, da je bila moja ornitološka »bera« v praktično že končani gnezditveni sezoni dokaj klavrna. Kmalu je napočil konec julija in z njim moj letni dopust. Bil je ponedeljek, 31. julij 2023, in nakazoval se je lep, poletni, a ne prevroč dan, skoraj idealen za opazovanje ptic. Nisem odlašal in že zgodaj sem se odpravil na Razdrto. Najprej sem se ustavil na makadamskem parkirišču nad vasjo, sicer izhodišču za planinske pohode na Nanos in obenem dobrem razgledišču nad neposredno okolico. Seveda sem bil opremljen z daljnogledom in spektivom. A čebelarjev ni bilo. Zato sem se odpravil dalje in zavil na pot, ki pelje proti Velikemu Ubeljskemu. Tam pa se mi je nasmehnila sreča: na območju aktivnega, ne pretirano velikega pašnika sem opazil kakih 10–12 osebkov čebelarjev, ki so lovili žuželke med letom in jih odnašali v bližnje krošnje dreves ter se ob tem značilno oglašali. Mrzlično, v naglici sem sestavil stojalo, nanj pritrdil spektiv, ga naravnal v smeri dogajanja, željno prislonil oko na okular in že sem se potopil v stanje raziskovalne vznemirjenosti in hkrati osrečujoče, blagodejne zamaknjenosti. Čarobni trenutki, ko na vsem svetu obstajajo samo ptice in jaz. Redki, a neprecenljivi trenutki, vredni vsakršnega truda! Šele ob predajah hrane drugim osebkom v krošnjah dreves sem se zavedal, da so v skupini morda tudi že poleteli mladostni osebki. Podrobnejše opazovanje barvnih vzorcev teh čudovitih ptic mi ni več dopuščalo dvomov – med odraslimi pticami so bili tudi mladi operjeni osebki s svojimi manj vpadljivimi, zelenkastimi peresi na hrbtih. Na območju so se zadrževali najmanj uro in pol, nato pa so se med kroženjem dvignili v zrak in mi izginili izpred oči. Pot sem nadaljeval v upanju, da najdem brežine ali peščene stene, primerne za gnezditev čebelarjev. Tamkajšnji teren je razgiban, valovit, prevladujejo pašniki in travniki, prepredeni z mejicami in skupinami dreves, v bližini omenjene vasi se raztezajo vrtovi, manjše njive ter sadovnjaki. Pri iskanju nisem bil uspešen in že ko sem se vračal k avtu, sem zopet zagledal čebelarje v zraku in krošnjah, nedaleč od prvotne lokacije. Po nadaljnjem iskanju sem kakih 80 do 100 metrov stran ugledal manjši usek nad kolovozom, ki preči pašnik. Usek je iz zemlje, velik vsega približno 2 x 3 metre. In glej, sredi njega sem opazil luknjo, ki je obetala. Občutek me ni varal, saj je kmalu iz nje pokukal 36 Svet ptic 01, april 2024 mladi čebelar, pa spet smuknil nazaj v varno zavetje gnezditvenega rova. Ni minilo dolgo in že sem ugledal enega od staršev, ki je priletel k vhodu v rov, iz njega se je prikazal mladič in prejel hrano od starša, le-ta pa je takoj odletel. Ta prizor se je nato ponovil še večkrat, vmes sta starša iskala in lovila plen ter občasno za minuto ali dve posedela na žicah bližnjega elektrovoda. Ker sem našel samo en aktiven gnezditveni rov, obenem pa sem opazoval že poletele mladiče, sem sklepal, da so morali v okolici obstajati tudi drugi rovi. In res je bilo tako. Nekaj dni za mojim obiskom je širšo okolico pregledal še Domen, ki je pri tem našel dodatne štiri rove. Gnezda niso bila skupaj na isti brežini, ampak razpršena na večjem pašniku. Brežine so nastale z erozijo, ob kravjih stečinah na delih pašnika z naklonom. Vsa nova gnezda so bila že zapuščena, a so vseeno kazala znake sveže naselitve v letu 2023. Nisem sicer dober poznavalec čebelarjev, pa vendar (ali pa morda prav zato) me je majhnost brežine z aktivnim gnezditvenim rovom presenetila. Možnosti za gnezditev pravzaprav ni tako malo, kot bi sklepal nekdo, ki ima kot primerno gnezdišče čebelarjev v mislih zgolj od vode izpodjedene rečne brežine in velike peskokope. Dalje - očitno se čebelarji prav dobro počutijo na izrazito pašniškem območju, kjer je navsezadnje na voljo obilica žuželk. S tem boš: • postal(a) del društva, ki trenutno z več kot 1000 člani rešuje največje naravovarstvene probleme in aktivno prispeva k veljavi varstva narave v naši družbi, • dobil(a) obilo priložnosti za sodelovanje na različnih delavnicah in pri prostovoljnem naravovarstvenem delu, • lahko postal(a) aktiven(a) član(ica) regionalnih ali Mladinske sekcije in se udeleževal(a) ornitoloških taborov in srečanj za mlade, Pašnik z dvema rovoma čebelarja v majhnih erozijskih usekih (v rdečih krogih). foto: Domen Stanič Pa še nekaj: to gnezdišče gotovo sodi med najvišje ležeča gnezdišča čebelarja v Sloveniji, morda je celo najvišje izmed vseh. Nadmorska višina te lokacije dosega okrog 600 metrov. Kdo bi si mislil, da so lahko gnezda čebelarjev posejana po pašnikih na tako majhnih mikrolokacijah, pa tudi na takšni nadmorski višini? Tovrstnih območij je na Postojnskem kar nekaj, v celotni Sloveniji pa seveda še toliko več. Klasičnih velikih zemeljskih ali peščenih sten pri nas primanjkuje, a se čebelarji očitno že nekako znajdejo, če je ostalim habitatnim zahtevam zadoščeno. • se lahko udeleževal(a) mesečnih predavanj o pticah in naravovarstvu in vodenih izletov po Sloveniji in tujini, • prejemal(a) poljudno revijo Svet ptic (4 × letno) in po želji strokovno ornitološko revijo Acrocephalus. Informacije dobiš na: DOPPS, Tržaška c. 2, 1000 Ljubljana, GSM: 041 712 796 (pisarna) dopps@dopps.si www.ptice.si Svet ptic 01, april 2024 37 FOTOULOV SPOMLADANSKA SELITEV ŽERJAVOV // Dejan Bordjan Letošnja spomladanska selitev žerjavov (Grus grus) je za nami in že drugo leto zapored smo jih prešteli več kot 100.000. Največja jata je štela krepko čez 1000 žerjavov. Selitev se je začela zgodaj, in sicer že 12. februarja 2024. Bila pa je tudi dolga, saj so nas žerjavi razveseljevali več kot mesec dni. Zbrali smo več kot 600 opazovanj, ki jih je prispevalo 272 opazovalcev. Hvala vsem! Spodaj je nekaj foto utrinkov, posnetih letos spomladi na različnih koncih Slovenije. foto: Rafael Hribar foto: Miran Krapež 38 Svet ptic 01, april 2024 foto: Janez Veršič foto: Miran Krapež foto: Janez Veršič foto: Jasna Šafarič Svet ptic 01, april 2024 39 V EVROPI BOMO OBNAVLJALI NARAVO (A NE ŠE ZDAJ?) // Urška Koce K onec februarja je Evropski parlament s solidno večino izglasoval Uredbo o obnovi narave (ang. Nature Restoration Law) in tako Evropi dal zgodovinsko priložnost, da s skupnimi napori v naše življenje vrnemo izgubljeno naravo. V obdobju, ko našo celino pretresajo poplave, suše in požari in se spopadamo z vse bolj intenzivno degradacijo okolja, nam ta uredba obeta varnejšo in bolj zdravo prihodnost, saj pomembno prispeva k prilagajanju na podnebne spremembe, prehransko varnost, čisto pitno vodo in kakovostno ozračje. Vse to nam namreč kot naš ključni zaveznik v boju z vsesplošno okoljsko krizo zagotavlja ohranjena narava. Besedilo Uredbe je dostopno na povezavi: https://www.europarl. europa.eu/doceo/ document/TA-9-20240089_SL.html#title2 40 Svet ptic 01, april 2024 Uredba, ki zdaj čaka še na potrditev s strani Evropskega sveta, je bila predmet dolgotrajnih pogajanj med evropskimi institucijami in v trilogu med Komisijo, Svetom in Parlamentom je bil v začetku lanskega novembra vendarle sprejet politični dogovor o njeni končni vsebini. Uredba je po eni strani že ves čas tarča različnih interesnih skupin, ki si neusmiljeno prizadevajo za njeno razgradnjo ali celo popolno zavrnitev, po drugi strani pa je prejela podporo več kot enega milijona prebivalcev EU, ki se zavedamo, da brez ohranjene narave za naše skupnosti ni prave prihodnosti. Z velikim olajšanjem smo torej prejeli vest, da Evropski parlament naših glasov ni preslišal. Žal pa se je konec marca zgodil nepričakovan obrat, ki je uveljavitev Uredbe pomaknil v nedorečeno prihodnost. Glasovanje Evropskega sveta, ki je zadnje, praviloma zgolj formalno dejanje v zakonodajnem procesu EU, je belgijsko predsedstvo taktično umaknilo z dnevnega reda, saj je po posvetu z okoljskimi ministri držav članic ocenilo, da Uredba ne bo prejela potrebne večine. Zgodila se je namreč nepričakovana blokada s strani nekaterih držav članic, kar na evropskem političnem parketu velja za izredno nehigieničen politični manever, saj gre za prelamljanje že sprejetega političnega dogovora. Uredba torej ni bila dokončno zavrnjena, so pa obeti za njeno uveljavitev ta hip slabi. Slovenija sicer sprejem Uredbe še naprej podpira. Zakaj je Uredba o obnovi narave tako pomembna? Dosedanji instrumenti ohranjanja narave v EU, med katerimi je gotovo najbolj širokopotezen projekt Nature 2000, doslej žal niso prinesli želenih rezultatov in stanje narave na evropski celini se neprenehoma slabša. Odgovor na to je nova uredba, ki je ključen zakonodajni okvir za uveljavljanje Strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naše življenje, ki v središče postavlja obnovo vseh degradiranih ključnih evropskih eko- Tradicionalna kmetijska krajina Goričkega zagotavlja primeren habitat velikemu številu vrst ptic. sistemov. Uredba je dodaten sunek v jadra držav članic, da naravi damo novo priložnost, pri čemer vsa določila dosedanjih naravovarstvenih pravil v EU ostajajo nespremenjena. Kaj je torej novega? Uredba postavlja zelo konkretne zahteve glede uvajanja ukrepov za obnovo že degradirane narave, ne le okvirnih pravil za njeno ohranjanje, kot to velja za obe naravovarstveni direktivi. Državam članicam nalaga, da s skupnimi napori te ukrepe do leta 2030 vzpostavijo na vsaj 20 % površine kopnega in 20 % površine morja v EU, do leta 2050 pa v vseh ekosistemih, ki so potrebni obnove. Svoj prispevek k temu cilju bodo začrtale v nacionalnih načrtih obnove, v katerih bodo opredelile konkretna območja obnove in ukrepe za izboljšanje stanja narave na teritorijih svojih držav. Te načrte bodo morale pripraviti v dveh letih od dneva uveljavitve uredbe. foto: Katarina Denac MLADI ORNITOLOGI, POZOR! // Urša Gajšek Uredba predvideva velikopotezno obnovo narave, ki zajema zelo raznolike segmente biodiverzitete, ne le na varovanih območjih narave Če želiš izpopolniti svoje znanje o pticah, se zabavati s sovrstniki in mentorji ter z njimi po taborniško preživeti teden dni v objemu narave čudovitega Goričkega, se moraš nedvomno udeležiti Mladinskega ornitološkega raziskovalnega tabora »Goričko 2024«. S prijavo pohiti, saj je število mest omejeno, zanimanje pa veliko! Letos bomo v začetku poletnih počitnic v okviru projekta LIFE for Seeds organizirali že tradicionalni mladinski tabor. Potekal bo na območju Goričkega od ponedeljka, 24. junija, do nedelje, 30. junija 2024. Na taboru bo delovalo pet skupin, ki jih bodo vodili izkušeni mentorji – ornitologi. V skupini bo največ štiri udeležencev, vsaka skupina pa se bo lotila raziskovanja določene teme. Udeležbo priporočamo mladim med 12. in 18. letom starosti. KAKO SE PRIJAVIŠ NA TABOR Če se želiš udeležiti tabora, izpolni prijavni obrazec, dostopen na www.ptice. si, ali prek spodnje QR kode. Prijave zbiramo do 3. maja 2024, vse prijavljene pa bomo o izboru za udeležbo na taboru obvestili po elektronski pošti najkasneje do 10. maja 2024. Za več informacij pokliči na številko 051 222 350 ali piši na ursa.gajsek@dopps.si. (Natura 2000), marveč tudi zunaj njih. Predmet obnove so tako (1) habitatni tipi v kopenskih, obalnih, sladkovodnih in morskih ekosistemih, ki so varovani po Direktivi o habitatih in natančno opredeljeni tudi z uredbo, (2) habitati vrst, varovanih po Direktivi o habitatih in Direktivi o pticah, (3) urbane zelene površine in urbano drevje, (4) povezljivost rek in naravne funkcije poplavnih območij, (5) populacije opraševalcev, (6) kmetijski ekosistemi in (7) gozdni ekosistemi. Kot poseben cilj pa Uredba predvideva tudi zasaditev treh milijard dodatnih dreves na ravni EU. Za vsak cilj obnove so v Uredbi podana tudi jasna navodila glede vzpostavitve ukrepov in spremljanja njihovih učinkov na osnovi merljivih kazalnikov. foto: Tilen Basle Svet ptic 01, april 2024 41 PTICE V KREMPLJIH KMETIJSTVA, PODNEBNIH SPREMEMB IN BOLEZNI // Aleksander Kozina V arstvo ptic in narave je pogosto boj z mlini na veter. Kljub velikemu naporu naravovarstvenih organizacij po celem svetu, se število ogroženih vrst še vedno povečuje, ptice pa se vedno znova spopadajo z novimi grožnjami. Čeprav bi ob tem marsikdo lahko izgubil upanje, pa vendarle ni vse tako črno. AFRIŠKA SULTANKA (Porphyrio porphyrio) in BELOGLAVKA (Oxyura leucocephala), ki imata v Narodnem parku Doñana eno izmed najpomembnejših populacij v Evropi, sta zaradi izsuševanja mokrišč za namene kmetijstva doživeli strm upad številčnosti. foto: Domen Stanič STANJE PO SVETU IN V EVROPI Relativna pomembnost različnih groženj na globalno ogrožene vrste ptic, temelječa na številu prizadetih vrst. Številne vrste so podvržene več kot eni grožnji. shema: prirejena po BirdLife International BirdLife International je pripravil svojo šesto izdajo »Stanja ptic sveta« (State of the World's Birds), ki povzema ključne točke s področja raziskovanja in varstva ptic v letu 2023. Poročilo prikazuje zaskrbljujoče stanje populacij ptic po celem svetu. Na svetovnem rdečem seznamu ogroženih ptic se je na primer zaradi poslabšanja stanja enajst vrst pomaknilo v višjo kategorijo ogroženosti, medtem ko so bile samo štiri vrste zaradi izboljšanja stanja njihovih populacij premeščene v nižje kategorije ogroženosti. Med vrstami, ki so bile prestavljene v višje kategorije ogroženosti, prevladujejo predvsem otoške vrste, ki jih ogroža vnos tujerodnih invazivnih vrst. Tako sta na primer dve vrsti s Havajev, Magumma parva in Chlorodrepanis stejnegeri, doživeli več kot 60-odstotni upad populacije v manj kot desetih letih, predvsem zaradi virusne ptičje gripe, ki jo prenašajo tujerodni komarji. Stanje v Evropi ni bistveno bolj rožnato, saj je med 546 vrstami kar 38 % takih, ki so ogrožene oziroma potrebujejo naravovarstveno pozornost. Številne od teh vrst se že več desetletij spopadajo z upadanjem populacij. Med njimi so predvsem številne vrste kmetijske krajine, pa tudi stepske vrste, vodne ptice, ujede, selivke na dolge razdalje idr. 42 Svet ptic 01, april 2024 Dejavniki, ki grozijo ogroženim vrstam, so številni, med njimi pa stopa v ospredje kmetijstvo, ki ogroža kar 73 % ptic iz Rdečega seznama. Kmetijstvu sledijo sečnja gozdov, ki prizadene 51 % ogroženih vrst, invazivne vrste (42 % ogroženih vrst) in lov, ki ogroža 37 % ogroženih vrst. Zanemarljivi dejavniki pa niso niti podnebne spremembe, onesnaževanje, širjenje urbanih območij, vznemirjanje ipd. Žalosten primer uničujočih kmetijskih praks je Narodni park Doñana na jugozahodu Španije. Tamkajšnji veliki kmetje so na obrobju parka izkopali več kot 1000 ilegalnih vodnjakov, v katerih z močnimi črpalkami črpajo vodo iz parka. Posledično se največja vodna laguna v parku v zadnjih letih izsušuje že v začetku pomladi, parku pa grozi, da bo v naslednjem letu postal popolnoma izsušen. Vlada pa kljub temu razmišlja, da bi legalizirale te, za zdaj uradno nedovoljene vodnjake. Vpliv na ptice je že sedaj uničujoč. Marmornata raca (Marmaronetta angustirostris), beloglavka (Oxyura leucocephala) in afriška sultanka (Porphyrio porphyrio), ki imajo v parku ene izmed najpomembnejših populacij v Evropi in so povsem vezane na mokrišča, so že sedaj doživele strm upad populacij. V zadnjih letih je številne, predvsem vodne ptice po Evropi prizadel tudi nov sev ptičje gripe. V letu 2021 je prej razširjeni sev H5N8 nadomestila nova različica H5N1, ki se je nato iz Evrope s selivkami razširila v Afriko, Azijo, Ameriko in celo na Antarktiko. Novi sev je za ptice zelo smrtonosen, hkrati pa ima zelo dober potencial za prenašanje in lahko okuži širok spekter vrst. Prizadetih je bilo več kot 400 vrst ptic, nekatere so zaradi tega doživele tudi močan populacijski upad. Tako je v Grčiji leta 2022 za ptičjo gripo umrlo več kot 1700 kodrastih pelikanov (Pelecanus crispus), na škotskih otokih pa več kot 2200 velikih govnačk (Stercorarius skua). V Ameriki je leta 2023 gripa dosegla celo kritično ogrožene kalifornijske kondorje (Gymnogyps californianus) in jih 21 tudi pokončala. Več primerov smo leta 2023 zabeležili tudi v Sloveniji, med drugim pri žerjavih (Grus grus) na Cerkniškem jezeru, labodih grbcih (Cygnus olor) in celo pri veliki uharici (Bubo bubo). UPANJE OSTAJA Vse pa le ni tako črno, kot se mogoče zdi po prebiranju zgornjih vrstic. V marsikaterem primeru so se ptice pozitivno odzvale na naravovarstvene ukrepe. Za varovanje ptic in drugih vrst je nadvse pomembno varovanje ključnih biodiverzitetnih območij (KBA – Key Biodiversity Areas). V svetovnem merilu se delež tovrstnih območij, ki je zavarovan, stabilno povečuje. Tako je danes zavarovanih že dobrih 43 % teh območij, kar je ogromen napredek v primerjavi z letom 1980, ko je bil ta delež le 11 %. V Evropi je med 546 vrstami kar 38 % takih, ki so ogrožene oziroma potrebujejo naravovarstveno pozornost. Za uspešno varovanje ptic sta pogosto potrebna tudi močna politična volja in meddržavno sodelovanje. Trenutno povsod po svetu potekajo številni zelo obetajoči projekti, ki vlivajo upanje za ogrožene vrste. Tako, na primer, več evropskih držav sodeluje pri projektu za izboljšanje stanja male gosi (Anser erythropus). Gre za najbolj ogroženo evropsko gos, saj je njena populacija v 20. stoletju strmoglavila z 10.000 na zgolj okoli 100 parov. V projektu poskušajo izboljšati tako gnezditvene habitate v Fenoskandiji kot tudi prezimovališča v Grčiji, prvi rezultati pa so že opazni. 50 Globalna povrprečna pokritost KBA-jev z zavarovanimi območji (%) ČLOVEK, PODNEBNE SPREMEMBE IN BOLEZNI 43,5% 40 vsakega KBA-ja pokrivajo zavarovana območja ali druge oblike varstvenih ukrepov 30 shema: prirejena po BirdLife International V povprečju, 45 35 Delež ključnih biodiverzitetnih območij (KBA - Key Biodiversity Areas), ki so zavarovana, se je od leta 1980 bistveno povečal. 25 20 15 10 5 0 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 2020 Eden izmed največjih naravovarstvenih uspehov prihaja z otoka Mavricij, ki je bil nekoč edini dom izumrlega dodoja (Raphus cucullatus). Po njegovih sledeh bi skorajda šla še ena tamkajšnja vrsta, mavricijska postovka (Falco punctatus). Leta 1974 so bili na svetu znani samo štirje prostoživeči osebki. Na tej točki je bila to najredkejša vrsta ptice na svetu. A situacija se je z močnimi naravovarstvenimi napori, ki so vključevali umetno inkubacijo mladičev in ohranjanje življenjskega okolja v naslednjih letih, močno izboljšala. Danes populacija šteje že več kot 400 osebkov, vrsta pa je leta 2022 postala tudi uradni državni simbol Mavricija. Ena izmed najuspešnejših naravovarstvenih zgodb nam tako vliva upanje za nadaljnji boj, za ohranjanje čudovitega sveta ptic in narave. Celotno poročilo s poudarki na posameznih raziskavah, ki ga je pripravil BirdLife International, je dostopno na spletni strani: https://datazone. birdlife.org/2024-annual-update ali prek spodnje QR kode. Svet ptic 01, april 2024 43 SKRIVNOSTNA FOTOGRAFIJA // Dejan Bordjan V živo si lahko za prepoznavanje ptic pomagamo na različne načine. Vsaj meni so zelo v pomoč oglašanje, velikost, gibanje in seveda splošni vtis. Pomaga pa tudi, če poznaš nabor vrst, ki je značilen za območje, ter življenjsko okolje, v katerem je ptica opazovana. Večina tega nam seveda ni na voljo na priloženih fotografijah. Nekoliko sta nam v pomoč občutek velikosti ter življenjsko okolje. Obe tokratni skrivnostni fotografiji sta bili posneti v posebnem življenjskem okolju, trstičju. Obe vrsti se tudi dejansko pogosto pojavljata v njem in sta celo vezani nanj. Še nekaj je skupnega obema vrstama: precej lažje ju prepoznamo po značilnem oglašanju. Ptico v enostavnejši kategoriji je pravzaprav foto: Dejan Bordjan foto: Dejan Bordjan foto: Dejan Bordjan foto: Dejan Bordjan res lahko prepoznati. V Sloveniji ni prav veliko takih dolgorepih ptic, ki bi lahko stale na vrhu trsta. Med pevkami so to dolgorepka (Aegithalos caudatus), pastirice (Motacilla spp.), cipe (Anthus spp.) ter ptica na sliki. Ob dolgem repu ptico izdaja še rdečerjava barva telesa s črno-belo-rjavim vzorcem na perutih. Gre za pri nas lokalno razširjeno brkato sinico (Panurus biarmicus). Siva glava nam izdaja še to, da gre za samca. Obrnjena proti nam pokaže še za samce značilen črni brk. Kot že rečeno, za prepoznavanje te vrste nam v naravi pogosto sploh ni treba dvigniti daljnogleda, saj je zelo komunikativna in ne prav sramežljiva. Pogosto se brkate sinice v skupinah spreletavajo nad trstičji ter med letom poskakujejo kot namiznoteniške žogice. Drugo ptico je, kot pravi tudi ime kategorije, zahtevnejše prepoznati. Je manjša, na hitro bi rekli, da manjša od brkate sinice, bolj ali manj enotno rjava in živi v trstičju. Žal je ta kombinacija znakov zelo značilna za trstnice (Acrocephalus spp.), cvrčalce (Locustella spp.), mnoge listnice (Phylloscopus spp.) in tudi vrtnike (Hippolais spp.). V teh skupinah so si vrste večinoma zelo podobne. Zato je lahko pot izločanja posameznih vrst na podlagi vidnih značilnosti zelo dolga. Tako bi lahko zaradi izostanka rumenkastih odtenkov izločili večino listnic in kakšnega vrtnika. Tanek kljun bi izločil npr. rakarja (Acrocephalus arundinaceus), noge rožnate barve pa še nekaj preostalih trstnic. Pot pa je lahko precej hitrejša, če si ogledamo na sliki lepo vidno primarno projekcijo, t. j. dolžino za kolikor primarna letalna peresa ob zloženi peruti presežejo terciarna peresa. V omenjeni skupini možnih ptic je večina vrst t. i. »dolgoprogašev« oz. vrst, ki se selijo na dolge razdalje. Za učinkovit let imajo razvita dolga primarna peresa, kar se kaže tudi v daljši primarni projekciji. Če pa si ogledamo ptico na sliki, lahko vidimo, da primarna peresa komaj zbujajo kako pozornost. Zaradi tega je iztegnjena perut pri tej vrsti dokaj zaokrožena. To je značilno za vrste, ki živijo v gosti vegetaciji in se hkrati ne selijo na zelo dolge razdalje. Po domače bi jim rekli stalnice. Med prej omenjenimi trstnicami, cvrčalci, listnicami in vrtniki se tako poleti kot pozimi pri nas pojavljata samo dve vrsti. Prvi in bolj razširjen je vrbji kovaček (Phylloscopus collybita). Druga vrsta pa je svilnica (Cettia cetti). Da gre za slednjo, nam potrjujejo tudi preostali vidni znaki na sliki: rdečkasto rjav hrbet, zaokrožen kratek rep, rožnate noge, nadočesna proga in svetlo grlo. V naravi nam za prepoznavo te ptice k sreči ne bo treba vložiti toliko truda. Zadovoljni bomo že, če jo bomo sploh lahko videli. Zagotovo pa jo bomo slišali, saj je pogosto najglasnejša ptica primorskih mokrišč. VABLJENI, DA SE PREIZKUSITE V NOVI DOLOČEVALSKI UGANKI! enostavnejša 44 Svet ptic 01, april 2024 zahtevnejša PRIGODE VTISI O JANUARSKEM ŠTETJU VODNIH PTIC ALI »KAM SO ZDAJ VSE RACE ŠLE?« // Polona Božič V letošnjem letu sem se prvič pridružila januarskemu štetju vodnih ptic (IWC). Ker se pred zaposlitvijo na DOPPS-u s pticami nisem ukvarjala, na ornitološke terene pa že skoraj s statistično značilno verjetnostjo prinašam nesrečo, sem s precejšnjo zaskrbljenostjo sprejela vabilo k sodelovanju pri letošnjem popisu. Dodeljena sta mi bila zgornja dva odseka reke Kokre, kar me je malo pomirilo, saj Kokro izmed vseh rek verjetno poznam najbolje. Takšna je namreč usoda otroka, ki je odraščal na spodnjem Gorenjskem: vsak prosti dan, naj bo zimski ali poletni, se je bilo treba peljati na Jezersko. Zato sem imela v glavi predstavo o racah mlakaricah Planšarskega jezera, ki brodijo po zeleni vodi in iščejo hrano, večino dneva pa se uživaško sončijo. Na terenu se mi je pridružil oče, še en odličen poznavalec ceste, ki vijuga po dolini reke Kokre. Kmalu po začetku opazovanj pa sva opazila, da ptic ob reki skoraj ni videti. Na 15 km dolgem rečnem odseku sva opazila štiri sive čaplje, štiri »race« in tri povodne kose. Še en povodni kos pa je bil na Planšarskem jezeru. Torej skupno le 12 ptic, kar se mi je zdelo zelo malo, a povsem ustreza mojemu začetniškemu ornitološkemu znanju. VELIKI ŽAGAR (Mergus merganser) foto: Alen Ploj Po naknadnem strokovnem posvetu (pošiljanju obupno približanih fotografij štirih »rac«) so se tri izkazale za domače race, ki so počivale ob reki v varni senci mosta. Četrta, tista, ki je v ledeni reki najbolj uživala ob iskanju hrane v svojem tolmunčku, pa je bil veliki žagar, ki tako visoko na Kokri doslej še ni bil zabeležen. Od popisa dalje me oče redno obvešča, če so tri race še vedno v svoji rezidenci pod mostom. Po koncu terenskega dne je priznal, da krasni reki Kokri še nikoli ni posvetil toliko pozornosti, kljub temu, da se ob njej vozi že praktično vse življenje. In da se nekaterih stvari zaveš šele, ko se ustaviš na tempo ornitologa, ki išče svojo raco. NAMENITEV DELA DOHODNINE ZA DONACIJO DRUŠTVU Hvala vsem, ki ste že v preteklih letih namenili do 1 % svoje dohodnine našemu društvu. S tem ste pripomogli k ohranjanju ptic in njihovih življenjskih okolij in posledično k povečanju blaginje za celotno družbo. Vsem, ki bi nas na ta način radi na novo podprli, sporočamo, da lahko to storite: 1. Po pošti Finančnemu uradu: Izpolnite in natisnite obrazec ter ga pošljite na naslov Finančni urad Ljubljana, Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana ali na vam najbližji finančni urad. Povezava do obrazca Povezava do navodil za izpolnjevanje obrazca 2. Prek portala e-Davki: Na kazalu na levi strani vašega uporabniškega računa na e-Davkih izberite rubrike: Vpogledi → Podatki o zavezancu → Namenitev dela dohodnine. V razdelek ‘Ime oziroma naziv upravičenca’ vpišete: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. V razdelek ‘Davčna številka upravičenca’ vpišete: 68956029. V razdelek ‘Odstotek’ vpišete poljubno vrednost do 1. Izbor potrdite s pritiskom na gumb Oddaj vlogo. Če portala e-Davki še ne uporabljate, vam sporočamo, da je po novem prijava in uporaba povsem enostavna in zanjo več ne potrebujete veljavnega certifikata, saj je registracija na portalu e-Davki možna z vašo davčno številko in geslom, ki si ga nastavite sami. Pri registraciji z geslom poleg davčne številke potrebujete enega izmed informativnih izračunov dohodnine iz zadnjih let, s katerega prepišete ID številko. Če informativnih računov ne hranite, pa to številko lahko tudi naročite v enem izmed korakov registracije z geslom in vam jo FURS pošlje na domači naslov v nekaj dneh. Vzelo vam bo le nekaj minut, ki vam jih bomo v naslednjem letu ali letih zagotovo povrnili z novimi uspehi pri varstvu ptic in narave. 3. Ustno na zapisnik pri finančnem organu Če ste nam že v prejšnjih letih namenili del dohodnine, vaša namenitev ostaja veljavna do preklica in vam tega postopka ni treba ponavljati. Svet ptic 01, april 2024 45 NOVICE DOPPS Varuhi bele štorklje »družini Štrk« na Ljubečni uredili nov dom // besedilo: Milan Brecl, foto: Vesna Brecl in Urša Gajšek Ko se je aprila leta 2014 par štorkelj ustavil in nastanil na Ljubečni, smo krajani začeli živeti z njimi v dobrem in slabem. Postale so del našega življenja. Že leta 2016 smo jim s pomočjo Mestne občine Celje, Elektra Celje d.d. in Zavoda RS za varstvo narave prestavili gnezdo na nov drog brez električnih vodnikov. To opravilo je bil pravi dogodek za številne vaščane, ki so že "posvojili" te priljubljene ptice. Krajevna skupnost Ljubečna in številni krajani v zaselku smo pripravili tudi zanimiv program s predstavitvijo štorkelj in njihovega življenjskega okolja. Ob tej priložnosti smo izdali tudi foto bilten, v katerem smo zbrali številne zanimivosti. Po prestavitvi gnezda so štorklje "uživale" v novem domovanju in vsako leto napolnile gnezdo s številnimi mladiči. V desetih letih je iz gnezda »družine Štrk« poletelo 32 mladičev. Lansko neurje pa je gnezdo močno poškodovalo. 28. oktobra 2023 je del gnezda odpadel, pozneje je bilo le-to vsak dan bolj poškodovano in je nujno zahtevalo popravilo, zato smo varuhi bele štorklje na Ljubečni o tem nemudoma obvestili pristojne institucije. 29. februarja 2024 so delavci Elektra Celje prestavili gnezdo na novi, večji podstavek. Da je vse uspelo, so poleg krajanov posebej zaslužni še Gregor Kalan iz Zavoda RS za varstvo narave (OE Celje), Jurij Jakop in ekipa Elektra Celje d.d., Ingrid Holobar iz Mestne občine Celje, Martin Holobar – dijak programa veterinarski tehnik ŠC Šentjur, Urša Gajšek – DOPPS ter sosedi »družine Štrk«. Varuhi belih štorkelj na Ljubečni smo zelo veseli in zadovoljni, da nam je uspelo urediti "dom" za prihajajoče štorklje. Upamo, da bo zdržalo vsaj novih 10 let. Udeležba na „Conservation Standards Training Workshop“ v Novem Sadu // besedilo: Rok Lobnik, foto: Društvo za zaštitu i proučavanje ptica Srbije Med 16. in 22. januarjem so v Novem Sadu potekale mednarodne delavnice na temo sodobnih naravovarstvenih standardov. Delavnice je organiziral EuroNatur v sodelovanju z BirdLife Europe, udeležila pa sta se jih tudi predstavnika DOPPS-a. Glavna tema je bil divji lov ptic v Sredozemlju, kjer smo se prek študij primerov učili uporabe orodij za adaptivno načrtovanje in vodenje varstvenih projektov ter se seznanili s programsko opremo Miradi. 46 Svet ptic 01, april 2024 Vsi nabirki že očiščeni // besedilo in foto: Katarina Denac Z lanskim zelo uspešnim nabiranjem semen na travnikih v sklopu projekta LIFE FOR SEEDS je bila opravljena šele polovica dela. Druga polovica pa se je pričela jeseni, saj je bilo treba do letošnje nabiralne sezone vseh okoli 3200 nabirkov iz leta 2023 posušiti, očistiti, zapakirati v aluminizirane vrečke in shraniti pri zelo nizki temperaturi. Čiščenje je potekalo v dveh stopnjah: v prvi smo nabirke očistili na grobo (npr. z drgnjenjem na narebrenih gumah in presejanjem na sitih), v drugi pa na fino s pomočjo naprave za prepihovanje semen (angl. seed blower), sit z odprtinami različnih dimenzij in pincete. Izkazalo se je, da je čiščenje semen skoraj tako zamudno kot njihovo nabiranje. Poleg samega odstranjevanja nečistoč je namreč mnogokrat treba preverjati, ali so semena sploh zrela in nepoškodovana, da bodo lahko kalila. Pri tem preverimo njihovo barvo, polnost, s pomočjo ročne ali stereolupe pa tudi morebitne luknjice ali poškodbe, ki lahko nastanejo zaradi žuželk. Med nabiranjem na terenu se včasih osnovnemu nabirku po nesreči primešajo tudi semena kake druge vrste, tako da med čiščenjem odstranimo tudi ta. Do sredine marca 2024 smo na fino očistili vse nabirke, zatorej bomo v novo nabiralno sezono, ki se bo začela konec maja, vstopili brez »dolgov« iz prejšnjega leta. Udeležba na mednarodni delavnici o selitvah ptic // besedilo in foto: Tilen Basle Med 28. februarjem in 1. marcem 2024 sva se z Rujem Miheličem udeležila mednarodne delavnice o varstvu ptic selivk, ki je bila organizirana v okviru programa Evropsko sodelovanje na področju znanosti in tehnologije, kjer aktivno sodeluje tudi DOPPS. Delavnica je potekala v vasi Jastarnia na idiličnem polotoku Hel, severno od mesta Gdansk na Poljskem, v organizaciji Raziskovalne postaje za spremljanje selitve ptic Univerze v Gdansku. Na delavnici sva se udeležila razprave o pomenu komuniciranja znanosti za varstvo ptic selivk in dveh praktičnih izobraževalnih delavnic, kjer sva se urila v programskem orodju R in spoznavala sodobne načine in možnosti sledenja manjšim pticam pevkam v raziskovalne namene. Hkrati sva spoznala mnogo vrhunskih strokovnjakov s področja raziskovanja in varstva ptic selivk, s katerimi sva izmenjava izkušnje, poglede in priložnosti za prihodnje sodelovanje. Svet ptic 01, april 2024 47 Projekt POSEIDONE in Svetovni dan mokrišč 2024 // Besedilo: Tina Primožič, Bia Rakar in Bojana Lipej, foto: Tadeja Oven V petek, 2. februarja 2024, je v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok potekal dogodek ob zaznamovanju Svetovnega dneva mokrišč pod geslom »Življenjska povezanost mokrišč in ljudi«, v sklopu projekta POSEIDONE. V sodelovanju z Regionalnim razvojnim centrom Koper je DOPPS v centru za obiskovalce gostil drugi partnerski sestanek ter sestanek upravnega odbora projekta POSEIDONE (Program Interreg VI-A Italija-Slovenija 20212027), ki se je zaključil z vodenim ogledom območja ter predstavitvijo izvedene projektne investicije. Predstavniki slovenskih in italijanskih partnerjev so si ogledali prve rezultate poglabljanja sekundarnih kanalov ter ureditve habitatov v brakični laguni rezervata. Glavni cilj teh ukrepov je zmanjšati vpliv podnebnih sprememb na mokrišča, s čimer se zmanjšujejo grožnje podnebnih sprememb za varovane habitate in vrste v Škocjanskem zatoku. Pomen teh ogroženih ekosistemov je bil na primeru Naravnega rezervata Škocjanski zatok predstavljen tudi skupini učencev iz Osnovne šole Elvire Vatovec Prade. Učenci pod vodstvom mentorice Ksenije Pfeifer, prof. likovne umetnosti, so ustvarjali grafične liste v tehniki belega tiska, pri čemer so kot motiv izbrali ptice mokrišč, ki so redke in zaradi človekovih dejavnosti vse bolj ogrožene vrste. Ta umetniška dela ne pričajo le o lepoti naravnega sveta, marveč tudi opozarjajo na krhko ravnovesje, ki ga podnebne spremembe lahko ogrozijo. Dogodek je poudaril pomen povezanosti med mokrišči in ljudmi ter kako skupna prizadevanja prek projektov, kot je POSEIDONE, lahko prispevajo k ohranjanju teh dragocenih ekosistemov za prihodnje generacije. Prijava projekta CREA+BIRD na razpis Erasmus+ // besedilo: Bojana Lipej Februarja 2024 smo v sodelovanju z Univerzo v Jyväskyli (Finska), Univerzo v Bolzanu (Italija), Univerzo v Timișoari (Romunija) ter Univerzo v Ljubljani, Pedagoško fakulteto, uspešno oddali na razpis programa Erasmus+ projekt z naslovom »Creative Methodologies for Sustainability Education Inspired by Birds« v okviru programa Erasmus+. Cilj projekta CREA+BIRD je spodbuditi učitelje k soustvarjanju in deljenju novih pedagoških orodij za kreativno izobraževanje o trajnostnem razvoju, kjer ptice prispevajo kot navdihujoča skupna tema. V nasprotju s tradicionalnimi metodami izobraževanja, ki temeljijo zgolj na prenosu dejanskega znanja, ta projekt poudarja celosten pristop; z inovativnim združevanjem znanstvenih podatkov in umetnosti bodo v okviru projekta izdelana didaktična orodja za izobraževanje o trajnostnem razvoju in s tem izboljšano razumevanje medsebojne odvisnosti med človekom in naravo. Z uporabo sodelovalnih in participativnih raziskovalnih metodologij si projekt prizadeva za izobraževanje učiteljev in študentov, obogatitev izkušenj učenja ter spodbujanje aktivnega vključevanja v vprašanja trajnostnega razvoja. 48 Svet ptic 01, april 2024 Ponovno je za nami zelo uspešna Gugalnica // besedilo: Tomaž Mihelič in Domen Stanič, foto: Gregor Bernard Skrb za veliko uharico je tudi letos povezala več kot 180 srčnih ljudi. Na Gugalnici – skupinskem popisu velike uharice, ki smo jo skupaj s Parkom Škocjanske jame v začetku marca organizirali že 26. leto zapored – nam je v večernih urah sinhrono uspelo popisati celotno območje Krasa in okolice. Kljub muhastemu vremenu smo opravili kakovostno delo. Popisali smo 13 teritorijev znotraj SPA Kras. Ker pa je to območje zaradi števila udeležencev postalo »pretesno« za vse popisovalce, smo v Vipavski dolini in na Postojnskem evidenti- rali še osem teritorijev in tako popisali skupaj 21 teritorijev, kar je izjemen uspeh. Naslednji dan smo sodelovali na zrcalnem popisu prek meje v Italiji, ki so ga organizirali kolegi iz italijanskega BirdLife partnerja LIPU. Na Tržaškem krasu smo tako popisali dodatne štiri teritorije. Kraške uharice res ne poznajo meja! Popise teritorijev in mladičev bomo nadaljevali – če te stvar zanima, se nam pridruži! Več lahko prebereš na spletni strani Varuhov velike uharice: https://uharica.ptice.si/ Živi kameri na gnezdih velike uharice // besedilo in foto: Tomaž Mihelič Že peto leto zapored lahko kar od doma spremljate gnezditev velike uharice na dveh živih kamerah. Poleg tega, da kamere približajo intimne trenutke gnezdenja ljudem, imajo izjemno raziskovalno vrednost. Na zgornji kameri bomo tako verjetno ponovno priča neuspešni gnezditvi, saj je samica v petih letih legla samo eno, neoplojeno jajce. Glede na barvni vzorec samice in čas spremljanja osebka sklepamo, da gre za zelo staro ptico, ki je slabo plodna ali celo popolnoma neplodna. Na spodnji kameri pa je slika povsem drugačna, saj je samica letos legla kar štiri jajca in se že sedaj veselimo vragolij njenih mladičev, ki jih bomo lahko opazovali od sredine aprila naprej. Žive kamere so dostopne na spletni strani: https:// uharica.ptice.si/v-zivo/ Svet ptic 01, april 2024 49 Simpozij Zeleni dialogi v turizmu // besedilo: Bojana Lipej, foto: Ekaterina Donetskaia 15. marca 2024 je na Fakulteti za turistične študije - Turistica v Portorožu potekal enodnevni simpozij "Zeleni dialogi v turizmu", ki je vsebinsko nadaljevanje spominskega simpozija dr. Mateju Vranješu. Tematike simpozija so bile usmerjene v turizem v zavarovanih območjih in izzive upravljanja, sonaravni trajnostni razvoj, zelena arhitektura, aktivni turizem na prostem, interpretacija naravne in kulturne dediščine ter pomen uvrstitve zavarovanega območja v UNESCOV program "Človek in biosfera" z vidika turizma. Na simpoziju je bil predstavljen tudi Škocjanski zatok, ki je primer uspešne trajnostne prakse v razvoju Kopra. Zelena površina zmanjšuje urbane vplive in izboljšuje kakovost življenja ljudi, je pa tudi dodana vrednost mesta Koper s prostorskega vidika. Rezervat je idealno območje za razvoj okolju prijaznega turizma, kar potrjuje naraščajoče, a še vedno obvladljivo število obiskovalcev po letu 2016. Temu se posveča posebna pozornost v okviru trenutnega Interreg-ovega projekta POSEIDONE »Promocija zelene in modre infrastrukture za nov okoljski razvoj«. Za ohranjanje izjemne biodiverzitete je ključna priprava marketinške strategije in programov obiska, ki bodo zagotovili ohranjanje območja ter spodbudili razvoj trajnostnega in odgovornega turizma. Simpozij je bil organiziran v okviru aktivnosti projekta Zelena, digitalna in vključujoča Univerza na Primorskem (GDI UP). Vaja na morju v okviru projekta NAMIRS // besedilo in foto: Bojana Lipej V sklopu evropskega projekta NAMIRS (North Adriatic Sea Incident Response System) je 20. novembra 2023 potekala mednarodna vaja, katere cilj je bil preveriti pripravljenost in odzivnost na večje ekološke nesreče na morju in ob obali v severnem Jadranu. Projekt NAMIRS je bil ustanovljen z namenom razširitve in povezovanja obstoječih operativnih postopkov za ukrepanje ob onesnaženjih morja med Hrvaško, Slovenijo in Italijo ter oblikovanja skupnega operativnega mehanizma za ukrepanje na severnem Jadranu, s čimer bi prispeval k izpolnjevanju Barcelonske konvencije v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite. Scenarij vaje je predvidel trčenje tankerja in trajekta v italijanskih teritorialnih vodah blizu Debelega rtiča, pri čemer je izteklo približno 20.000 litrov nafte v morje. Takoj po nesreči je na morje odplulo več čolnov, vlačilcev in celo helikopter, da bi skupaj omejili nastalo onesnaženje, medtem ko se je na palubo poškodovanega plovila spustila ekipa strokovnjakov, ki so jo sestavljali gasilci vseh treh držav, osebje pristaniških uprav, specializirano 50 Svet ptic 01, april 2024 za varnost plovbe, ki so ocenili nevarnost požara ter nato preverili plovnost in varnost plovila. Istočasno je bil na Lazaretu vzpostavljen štab Civilne zaščite, odgovoren za koordinacijo dela kopenske ekipe. V štabu so se hitro zbrali različni predstavniki, med njimi Prostovoljno gasilsko društvo Hrvatini, Direkcija RS za vode, Območno združenje Rdečega križa Koper, VGP Drava Ptuj, Služba za varovanje obalnega morja, Krajinski park Debeli rtič ter DOPPS. Ekipa delavcev VGP Drava Ptuj je z amfibijskim vozilom napeljala v morje plavajoče baraže za zamejitev oljnega madeža, medtem ko je DOPPS z ekipo prostovoljcev poskrbel za primerno ukrepanje ob pojavu zaoljenih ptic. Po končani vaji so vsi udeleženci soglasno ugotovili, da je bil odziv vseh treh sodelujočih držav hiter in učinkovit, vendar so bile opažene nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo treba v prihodnosti odpraviti. V SPOMIN BRIGITI MINGOT // Katarina Denac, foto: Bojan Vilhar B rigito sem spoznala leta 2015, na akciji postavljanja lovnih prež za črnočelega srakoperja v Vipavski dolini. Dve stvari sta me presenetili - Brigita je skopala dvakrat globlje luknje kot kdorkoli drug in do njih sama nosila brutalno težke robinijeve kole, po končanem delu pa se ni hotela pritakniti sadnih rezin Frutabel, ki jih je na akcijo prinesel Peter Krečič. Tiha, skrivnostna, komaj smo jo prepričali, da se je slikala z nami, pa še takrat je svoj obraz skrila pod klobučkom. Enigma. Potem je pričela kot prostovoljka popisovati ptice na Krasu, Pivškem, v Vipavski dolini. V delu Slovenije, ki ji je bil najbolj pri srcu in ki ga je izjemno dobro poznala. Čez par let se je pokazala potreba, da bi jo na DOPPS zaposlili za čas gnezditvene sezone. »Zakaj hočete mene, če nisem biolog po izobrazbi, če je toliko drugih, boljših?« Težko jo je bilo prepričati, da si želimo prav njo, bila je preveč skromna, preveč samokritična. Kdor jo je poznal, ve, kako izjemno delovno etiko je imela. Kar si se z Brigito dogovoril, to je držalo, delo je bilo opravljeno brezhibno, obrazci se niso nikoli izgubili, kadarkoli je v svojem urniku našla kakšno časovno luknjo, je prosila za dodatno delo. Veliko ji je pomenilo, da je razbremenila nekoga drugega, predvsem pa, da je optimizirala poti. »Zakaj bi se ti vozila štet kosce na Planinsko polje, če sem pa jaz doma 10 minut stran?« Bolelo jo je, kako ljudje delamo z naravo, v to pa so štele tudi dolge poti in z njimi povezani izpusti plinov. Na svoje službene popise se je vozila z avtom, v katerem pa je vedno imela kolo, tako da je dobršen del poti opravila prav z njim, če je le teren to dopuščal. Enkrat mi je zaupala, da ima slabo vest tudi zaradi kolesa, saj so bili tudi za njegovo izdelavo potrebni materiali in energija. Po drugi strani ji je kolo dajalo svobodo. Kadar je v začetku popisne sezone prišla po službeni avto, se je iz Postojne v Ljubljano pripeljala s kolesom, redkeje z vlakom. Enkrat je šla iz Postojne peš na Planinsko polje, tam cel dan popisovala pokošenost travnikov, proti večeru pa se je peš, čez gozdove, vrnila domov. Ko sta ji takratni sodelavec Tomaž in njegova hčerka prinesla plastenko vode, je ni hotela vzeti, saj ni želela podpirati proizvodnje plastike in potrošništva. Delo, za katero smo ocenili, da bo vzelo tri dni, je opravila v enem dnevu, da se ji ne bi bilo treba še dvakrat voziti nazaj in s tem škodovati naravi. Imela je ogromno njivo, ki jo je obdelovala sama, travnik okoli nje je kosila na roke, s koso. Iz leta v leto je sejala svoje doma vzgojeno seme bele koruze, fižola, soje, kumar, bučk in druge zelenjave. Pripravljala je kisano zelenjavo, ki jo je potem uživala čez leto. Pekla je svoj kruh, delala kefir iz mleka, kupljenega na kmetiji blizu doma. Nabirala je zelišča in rože za čajne mešanice. Ni jedla hrane, uvožene z drugega konca sveta - čokolade, kakava, kave, banan. Ni jedla predelane, industrijske hrane, prisegala je na enostavne, doma pripravljene jedi. Priznam, kadar se je zgodilo, da se je peljala z menoj v avtu, sem skrila lonček od kave s Petrolove črpalke, saj me je bilo sram. Pri teh stvareh je ni motilo le onesnaževanje narave, marveč tudi izkoriščanje delavcev, tudi otrok. Ko sva s sodelavcem Blažem na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pred nekaj leti predstavljala idejo za projekt LIFE FOR SEEDS, je bilo prvo, s temo sestanka povsem nepovezano vprašanje, ki nama ga je zastavila gospa z ministrstva: »Kako si DOPPS predstavlja samooskrbo?« Povedala sva ji za Brigito, za njen način življenja in prehranjevanja - če bi se vsi Slovenci odločili, da bodo kupovali le v Sloveniji ali njeni bližnji okolici pridelano hrano, hkrati pa še sami obdelovali vrt ali njivo, bi bili slovenski kmetje v hipu na boljšem. Ponavadi sva se srečali na Gugalnici, popisu uharice na Krasu. Sedli sva v kak kot in se pogovarjali, saj ni marala množic in hrupa. Bili sva podobnih let, Brigita je bila rojena 30. marca 1976. Nisem je veliko spraševala, vse, kar mi je povedala, mi je povedala sama od sebe, jaz pa njej. Tako kot zrak in vodo je potrebovala tudi to, da je bila vsak dan nekaj ur v naravi, njen Bojan je to razumel. Pravila mi je, da bi živela s kakšnim staroselskim plemenom, da bi se zlila z naravo. Nič se ni »šparala«, nič ni pazila nase. Ne na akcijah, ne na popisih, vselej je šla do svojih skrajnih meja in malo čez. Nikoli ni iskala bližnjic, lažjih poti, kompromisov, vse krivice tega sveta je čutila pregloboko. Njena prva misel je bila narava. Še celo klope, ki so ji z meningitisom in boreliozo pustili hude zdravstvene posledice, je nosila nazaj ven, če jih je našla na sebi. Če si ji kdaj omenil, kako občudovanja vreden je njen način življenja, ni hotela nič slišati o tem. To je bil njen standard, zanjo nekaj povsem običajnega, za nas ostale smrtnike pa verjetno nedosegljivo v enem človeškem življenju. Poznate občutek, ko nekoga globoko, globoko začutite, pa ne zaradi besed, marveč nečesa neizrekljivega, kar sije iz njega? To se je meni zgodilo z Brigito. Vem, da takšnega človeka srečaš enkrat v življenju, pa še to le, če imaš srečo. S tega sveta je odšla 22. decembra 2023 v naravi, na gozdni poti nad Velikim Otokom pri Postojni, vzrok njene smrti pa ostaja neznan. Svet ptic 01, april 2024 51 Kazakhstan Malawi Greece Jordan Madagascar Nepal Puerto Rico Gibraltar Japan Luxembourg Myanmar Portugal Syria Italy Lithuania Morocco Philippines Romania Tanzania Thailand Senegal Netherlands Guinea Estonia Ghana El Salvador Egypt Chile Bahamas Ecuador Cape Verde Austria Canada Australia Canada Argentina Tunisia Serbia New Caledonia Malaysia Kenya Hungary Ethiopia China (Hong Kong) Belgium Turkey Seychelles New Zealand Falkland Islands (Malvinas) Colombia Belgium Uganda Sierra Leone Nigeria Cook Islands Belize Ukraine Singapore Norway Côte d’Ivoire Bhutan United Kingdom Slovakia North Macedonia Faroe Islands Croatia Bolivia Uruguay Slovenia Palau Iceland Fiji Cuba Botswana Uzbekistan South Africa Palestine Malta Kuwait India Finland Cyprus Brazil USA Spain Panama Mauritania Latvia Indonesia France Czech Republic Bulgaria USA Sri Lanka Paraguay Mauritius Lebanon Iraq Zimbabwe Switzerland Sweden Zambia Poland Montenegro Liechtenstein Israel Peru Mexico Liberia Ireland Germany Georgia French Polynesia Ecuador Denmark Dominican Republic Cambodia Burundi Burkina Faso