Povzetek
Obravnavanje podnebja je pri predmetu 
geografija na vseh stopnjah ključnega 
pomena za razumevanje naravne 
pokrajine in družbenega dogajanja 
v njej. Zato morajo učenci k tej temi 
pristopiti na podlagi kritičnega 
razmišljanja in spoznanja znati povezati 
z drugimi procesi v pokrajini, jih 
ovrednotiti v njihovem medsebojnem 
součinkovanju. Pristop k temu je lahko 
različen. Predstavljen članek podaja eno 
od možnosti obravnavanja podnebja 
Slovenije v 9. razredu osnovne šole. to 
sloni na samostojnem delu učencev, 
kritičnem pristopu ob uporabi kart, 
slikovnega materiala in klimogramov. 
to omogoča tudi urjenje veščin in bralno 
pismenost s poudarkom na kartografski, 
numerični in funkcionalni. Potrebno 
pa je upoštevati, da se v osnovni šoli 
pridobivajo osnovna znanja in da 
poglobljena sledijo na višji ravni. Seveda 
pa je vsako vsebino možno predstaviti in 
obravnavati na več načinov.
Ključne besede: podnebje slovenije, 
samostojno delo, delo s kartami in 
klimogrami, kritično razmišljanje.
Abstract 
a discussion on the climate during 
geography is of key importance at all  
levels for the understanding of natural 
landscape and the social activity within it. 
thus pupils must approach this topic with 
critical thinking and be able to connect  
their findings to other processes in the 
landscape and evaluate their interaction. 
this can be approached in different 
ways. the presented article mentions 
one possibility of discussing the climate 
of Slovenia in the 9
th
 grade of primary 
school. it is based on the independent 
work of pupils, and a critical approach 
to using maps, pictorial material and 
climatograms. it also enables the honing 
of skills and reading literacy, with 
emphasis on cartographic, numerical and 
functional literacy. it must be taken into 
account, however, that pupils gain basic 
knowledge in primary school and that in-
depth knowledge follows at the next level. 
naturally, every type of content can be 
presented and discussed in several ways.
Key words: climate of slovenia, independent 
work, working with maps and climatograms, 
critical thinking. 
zdenka Schauer
Osnovna šola Martina Krpana
zdenka.schauer@os-mk.si
Podnebje Slovenije – primer učne 
ure v 9. razredu osnovne šole
Climate of Slovenia – Example of a Lesson in the  
9
th
 grade of Primary School
Uvod
t ema podnebje se pri predmetu geografija 
pojavlja pogosto. o bravnava se kot samostojna 
ali pa se vključuje v ostale, saj je podnebje tisti 
dejavnik, ki vpliva tako na naravnogeografske 
kot družbenogeografske procese v pokrajini in 
jo v součinkovanju z drugimi oblikuje. v tem 
smislu je tudi opredeljeno njegovo poznavanje in 
razumevanje v splošnih ciljih predmeta geografija 
v učnem načrtu za oš . v operativnih ciljih 9. 
razreda sledimo v povezavi s podnebjem cilju 
spoznavanja geografskih značilnosti slovenije 
in kako naravnogeografske razmere vplivajo 
na razvoj gospodarstva. Do izraza pridejo 
tudi številne spretnosti, ki jih morajo učenci 
razviti za usvajanje in razumevanje vsebin, za 
analiziranje, sklepanje, povezovanje, primerjanje, 
vrednotenje … podatkov, pojavov, posledic … t o 
pa je povezano z bralno pismenostjo, ki zajema 
47
GeOGRAfIJA v ŠOLI  |  1/2016
iz prakse

tudi kartografsko, numerično in funkcionalno 
pismenost. vse se seveda odraža v standardih 
znanja. 
g lede na to je pomembno, da se v učnem 
procesu z vso pozornostjo posvetimo tudi 
tej temi. v članku je predstavljen primer 
usvajanja učnih vsebin o podnebju v sloveniji 
v 9. razredu oš . Učenci podrobneje spoznavajo 
slovenske pokrajine in se seznanijo tudi z 
glavnimi značilnostmi podnebja v sloveniji. 
pri tem je upoštevano: zgoraj navedeni splošni 
in operativni cilji, razvijanje spretnosti ter 
didaktična priporočila, vse za doseganje 
standardov znanja. 
Primer učne ure
predstavljen primer učne ure podnebje  
slovenije v 9. razredu je načrtovan za dve šolski 
uri. sloni na samostojnem delu učencev ob 
»podpori« učitelja. Delo poteka v učilnici za 
geografijo, v skupinski in individualni obliki, z 
različnimi učnimi metodami oz. tehnikami ter 
pripomočki in viri. Učitelj vodi učni proces (daje 
navodila, koordinira delo – spodbuja učence 
h kritičnemu razmišljanju, vodi poročanja in 
razgovore, po potrebi pojasnjuje, dopolnjuje, 
nadzira potek učne ure), sicer pa so akterji 
učenci. 
Zaključek
v zadnjem času se pri pouku vse bolj uporablja 
ikt . vedno pa to ni možno in tudi ne bi imelo 
pozitivnega učinka, če bi to postala stalnica. z ato 
je v tem članku opisana druga možnost, ki jo 
sicer že dobro poznamo, a ravno tako omogoča 
različen pristop in realizacijo. 
v predstavljenih učnih urah je poudarek 
na samostojnem delu učencev, z različnimi 
metodami in tehnikami, ki učence motivirajo. 
t udi delo v skupini jih običajno motivira bolj 
kot zgolj individualno. pri tem je pomembno, da 
sledijo navodilom in ob obravnavanju problema 
kritično razmišljajo. t o omogoča hitrejšo pot 
do rešitev in predvsem sposobnost analiziranja 
in sinteze, ki sta ključni za argumentirane 
odgovore, razlage, pojasnila. t emu sledi 
nadgradnja v obliki vrednotenja (direktne in 
indirektne posledice v sedanjem času in pokrajini 
ter posledice za prihodnost). 
predstavljen učni proces usvajanja vsebin 
o podnebju slovenije je le ena od možnosti, 
kako obravnavati to pomembno temo pri 
pouku geografije v 9. razredu osnovne šole. pri 
obravnavanju vsebin je potrebno upoštevati, da 
se v osnovni šoli pridobivajo osnovna znanja in 
da poglobljena sledijo na višji ravni. seveda pa je 
vsako vsebino možno predstaviti in obravnavati 
na več načinov.
Viri in literatura:
1. Atlas Sveta za osnovne in srednje šole. 1997, 
Ljubljana: Mladinska knjiga.
1. Ogrin, M., 2012. Podnebne klasifikacije in pouk 
geografije, Geografija v šoli, letnik XXi / 1-2, Zavod 
rS za šolstvo, Ljubljana, 100 str.
2. Program osnovna šola. geografija, učni načrt, 2011. 
Ministrstvo za šolstvo in šport. Ljubljana: Zavod rS 
za šolstvo.
3. Program osnovna šola. naravoslovje. učni načrt, 
2011. Ministrstvo za šolstvo in šport. Ljubljana: 
Zavod rS za šolstvo.
4. Program osnovna šola. Fizika. učni načrt, 2011. 
Ministrstvo za šolstvo in šport. Ljubljana: Zavod rS 
za šolstvo.
5. račič, J., Večerič, d., 2003. Geografija za osmi 
razred 8-letne in deveti razred 9- letne osnovne 
šole. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
6. Senegačnik, J., Otič, M., 2012. Geografija Slovenije, 
Delovni zvezek za 9. razred osnovne šole. Ljubljana: 
Založba Modrijan. 
7. Verdev, H., 2011. Raziskujem Slovenijo, učbenik 
za geografijo v devetem razredu osnovne šole. 
Ljubljana: Založba r okus klett.
Gre za primer učne 
ure, ko učitelj vodi 
učni proces, učenci 
so akterji.
48
GeOGRAfIJA v ŠOLI  |  1/2016
iz prakse

UČNA PRIPRAVA 
učna tema: uvod
učna enota: Podnebje Slovenije
operativni učni cilji:
Učenec:
• s pomočjo zemljevida našteje in razloži dejavnike, ki 
vplivajo na podnebje slovenije.
• s pomočjo zemljevida prepozna območja z največ in 
območja z najmanj padavinami v sloveniji ter utemelji 
trditve.
• o b tematskih kartah razloži januarske in julijske 
temperaturne razlike v sloveniji.
• Navede značilne vetrove v sloveniji.
• sklepa na tipe podnebja v sloveniji.
• s pomočjo klimogramov opiše značilnosti tipov 
podnebja v sloveniji.
• Na zemljevidu omeji območja različnih tipov podnebja v 
sloveniji.
• r azloži vpliv podnebja na pogoje za življenje ljudi in 
gospodarstvo v pokrajini.
• s pomočjo opazovanj opiše podnebje domače pokrajine.
Učne oblike:
• frontalna,
• individualna,
• skupinska.
Učne metode in tehnike:
• razlaga,
• razgovor,
• demonstracija,
• delo z zemljevidom slovenije,
• delo s tematskimi kartami,
• v krogu naokrog,
• svinčniki na sredini,
• k WL,
• r equest, 
• r azmisli in izmenjaj v dvoje.
Predstavitev nekaterih tehnik
• V krogu naokrog
 – Potreben material: večji list papirja, raznobarvna pisala 
(omogoča učitelju pregled nad delom posameznega 
učenca).
 – Izvajanje: ko učenci dobijo nalogo, eden od njih na 
list napiše rešitev, misel, pojem … Nato list poda 
naslednjemu v skupini, ki ne sme ponavljati že 
zapisanega. t ako list kroži od učenca do učenca v 
določenem zaporedju, dokler imajo učenci ideje oz. 
dokler se čas za reševanje ne izteče. sledi poročanje.
• Svinčnik na sredino
 – Potreben material: pisala
 – Izvajanje: ko učenci dobijo nalogo (vprašanje, 
problem), najprej odgovarja tisti, ki prvi položi pisalo 
na sredino klopi. Nato mora počakati, dokler se v 
zaporedju ne zvrstijo vsi v skupini. Nato poberejo 
pisala in postopek lahko ponovijo. med potekom 
lahko učitelj pristopi k skupini, izbere pisalo in njegov 
lastnik razloži svoj prispevek v reševanju naloge. 
• KWL/ k (k now) W (Want to know) L (Learn)
 – Potreben material: pisala, list papirja (zvezek), tabla 
(i-tabla, plakat)
 – Izvajanje: učenci narišejo tabelo, nato izvajajo naloge 
po navodilih.
K – Kaj mislim,  
da vem
w – Želim vedeti L – Naučil/-a  
sem se
t ehnika je že dokaj uveljavljena, zato predstavitev ni 
potrebna.
• ReQuest (PoIšči)
 – Potreben material: tekst s pripadajočo vsebino glede na 
predvidena vprašanja.
 – Izvajanje: učenci s pomočjo učbenika in kart v atlasu 
obravnavajo vsebino, ki se nanaša na vprašanja. 
Učenca v paru (tudi trojica, če je v skupini neparno 
število članov) prebereta del teksta (karto), ki je 
vezan na določeno vprašanje, na katerega je v končni 
fazi potrebno odgovoriti. e den od njiju dobi vlogo 
učitelja in iz vsebine teksta (karte) postavlja vprašanja 
drugemu. t a odgovarja na zastavljena vprašanja. 
Nato se v nadaljevanju vlogi zamenjata. po opravljeni 
nalogi sledi poročanje. 
(Zapisana predstavitev je modificirana z dodanimi 
vnaprej zastavljenimi vprašanji, na katere je potrebno 
najti odgovore. V osnovi se tehnika ReQuest izvaja 
le na podlagi besedila, s katerim delo poteka, kot je 
predstavljeno. Lahko poteka hkrati tudi s celim razredom, 
ko se v vlogi izmenjujejo učitelj na eni strani in učenci na 
drugi.)
• Razmisli in izmenjaj v dvoje
 – Potreben material: v obravnavanem primeru 
klimogrami, karta slovenije.
 – Izvajanje: učenci individualno rešujejo nalogo (rešitev 
nekega problema, oblikovanje stališč, predlogov, 
mnenj …), nato rešitev, mnenje … izmenjajo v paru 
49
GeOGRAfIJA v ŠOLI  |  1/2016
iz prakse

z drugim učencem. t a izmenjava sledi še med pari 
znotraj skupine. o b zaključku skupine poročajo. 
Strategija izobraževalno-vzgojnega dela: usvajanje 
novih učnih vsebin.
Učila in učni pripomočki:
• ročni zemljevid slovenije;
• stenski zemljevid slovenije;
• ATLAS SVETA za osnovne in srednje šole, mladinska 
knjiga, 1997;
• Učbenik: r ačič, j ., večerič, 2003, D. Geografija za osmi 
razred 8-letne in deveti razred 9- letne osnovne šole, 
Ljubljana, z aložba mladinska knjiga;
• Delovni zvezek: senegačnik, j ., o tič, m., 2012, 
Geografija Slovenije, Delovni zvezek za 9. razred osnovne 
šole, Ljubljana, z aložba modrijan (vaje 10, 11, 12);
• računalnik in LCD (e-prosojnice (ep), spletne strani);
• listi s fizično karto slovenije;
• listi s klimogrami krajev v sloveniji.
Korelacija: 
Naravoslovje:
• vsebinski sklop: Živa narava – neživi dejavniki okolja. 
• vsebinski sklop: vplivi človeka na okolje. 
fizika:
• vsebinski sklop: gostota, tlak, vzgon – atmosferski 
pojavi in vreme.
Potek dela:
učNI PR oCES Dejavnost učitelja Dejavnost učenca učNE obLIKE metode, tehnike
učila in učni pripomočki
mo TIvACIj A IN 
uv Aj ANjE
Oblikovanje skupin s preštevanjem.
Projekcija rebusa z geslom BurJ a. 
Se preštejejo v skupine (4).
rešijo rebus, nato se o tem 
pogovorimo.
Fr OntaLna
deLO V SkuPini
– razgovor.
– računalnik, LCd,
– e P.
NAPovED učNIh 
CILjEv
Spoznavanje značilnosti podnebja in tipov 
podnebja v Sloveniji.
Spremljajo napoved učnih ciljev. Fr OntaLna
– razlaga.
uSvAj ANjE
– po metodi r WCt 
(BPk M):
E – evokacija
R – realizacija
R – refleksija
∞ - tehnike
E - KwL
∞ v krogu naokrog
– razloži tehniko in nalogo.
– po skupinah preverja izvajanje naloge.
– vodi razgovor (poročanje).
∞ svinčnik na sredino
– razloži tehniko in nalogo.
– po skupinah preverja izvajanje naloge.
izvajajo nalogo: napišejo dejavnike, 
ki vplivajo na podnebje v Sloveniji.
V zvezke narišejo kWL tabelo.
Poročajo o zapisih, ključne besede 
vnesejo v kWL tabelo.
izvajajo nalogo: razložijo, kako 
posamezni dejavniki vplivajo na 
podnebje v Sloveniji.
Poročajo in zapišejo v kWL tabelo.
Fr OntaLna
indiViduaLna
deLO V SkuPini
– kWL
– v krogu naokrog
– svinčniki na sredini
- razlaga,
- razgovor,
- demonstracija,
- delo z zemljevidom.
- stenski zemljevid Slovenije,
- ročni zemljevid Slovenije,
- karta Slovenije,
- računalnik, LCd,
- eP, 
- spletne strani.
R - KwL
- da navodila za reševanje nalog;
- po skupinah preverja izvajanje nalog;
- vodi poročanje in diskusijo;
- po potrebi razloži nejasna dejstva in 
dopolni vsebine za zapis.
∞ request (splošna vprašanja):
1. k aj najbolj vpliva na količino padavin v 
Sloveniji?
V skupini rešujejo naloge in zapišejo 
v kWL tabelo.
Fr OntaLna
indiViduaLna
deLO V SkuPini
– kWL
50
GeOGRAfIJA v ŠOLI  |  1/2016
iz prakse

učNI PR oCES Dejavnost učitelja Dejavnost učenca učNE obLIKE metode, tehnike
učila in učni pripomočki
2. Oglej si karto v a  
»Povprečne letne količine padavin v 
Sloveniji« in ugotovi, v katerih območjih 
je največ padavin.  
utemelji svojo trditev in zapiši.
3. V katero smer se količina padavin 
zmanjšuje? 
utemelji svojo trditev in zapiši.
4. k aj najbolj vpliva na temperature v 
Sloveniji?
5. Oglej si karti v a  
»Povprečne januarske temp. zraka v 
Sloveniji« in »Povprečne julijske temp. 
zraka v Sloveniji«. ugotovi in razloži 
temperaturne razlike za obe obdobji in 
zapiši.
6. navedi vetrove, ki se pojavljajo v 
Sloveniji in zapiši.
Sledi poročanje skupin in hkrati 
diskusija ter dopolnjevanje zapisov 
oz. popravki.
Ob poročanju si ogledajo karto tipov 
podnebja v Sloveniji in preverijo 
svoje ugotovitve.
– request (splošna vprašanja)
- razlaga,
- razgovor,
- demonstracija,
- delo s kartami.
- stenski zemljevid Slovenije,
- ročni zemljevid Slovenije,
- karte v atlasu,
- karta Slovenije,
- računalnik, LCd,
- eP, 
- spletne strani.
7. glede na zgornje ugotovitve premisli 
in sklepaj, kateri tipi podnebja in kje se 
pojavljajo v Sloveniji.
8. k aj je značilno za vsak tip podnebja v 
Sloveniji?
R - KwL
∞ razmisli in izmenjaj v dvoje
- Poda navodila za reševanje nalog.
Proučijo karto vetrov v Sloveniji 
ter jo komentirajo. Ob slikovnem 
gradivu pojasnijo značilnosti in 
pomen navedenih vetrov.
umestijo klimograme na karto 
Slovenije, jo predstavijo in poročajo 
z razlago. 
– kWL
– razmisli in izmenjaj v dvoje
naloga:
1. Prouči klimograme posameznih krajev in 
jih pravilno umesti na karto Slovenije.
2. Predstavi glavne značilnosti podnebja v 
domači pokrajini.
Poročajo o značilnostih podnebja v 
Ljubljanski kotlini.
- stenski zemljevid Slovenije,
- ročni zemljevid Slovenije,
- fizična karta Slovenije - kot 
delovni list,
- klimogrami,
- računalnik, LCd,
- e P.
SINTEzA Poda trditev, da je podnebje v Sloveniji 
precej raznoliko. 
utemeljijo trditev. Fr OntaLna
– razgovor,
– razlaga.
PoNAvLj ANjE IN 
uTRjEv ANjE
Postavi vprašanja glede na obravnavano 
vsebino.
učenci odgovarjajo na vprašanja. Fr OntaLna
indiViduaLna
- razgovor.
- stenski zemljevid Slovenije,
- ročni zemljevid Slovenije,
- računalnik, LCd,
- eP. 
DomA čE DELo Poda navodila za dn. rešijo naloge v dZ –str. 5–6, vaje 10, 
11, 12.
V kWL tabelo v stolpec »želim 
vedeti« (W) vpišejo svoja vprašanja.
razmislijo o podnebnih razmerah 
v Sloveniji in njenih posledicah za 
pokrajino in življenje v njej.
indiViduaLna
- delo z dZ.
- delovni zvezek (dZ),
- ročni zemljevid Slovenije.
51
GeOGRAfIJA v ŠOLI  |  1/2016
iz prakse

Tabelska slika:
– slikovni material (ppt – elektronske prosojnice) se 
predvaja vzporedno z obravnavo pripadajoče vsebine.
Slika 1: REbuS .
Avtor: Zdenka Schauer.
Slika 3: PovPREčNA j ANuARSKA TEmPERATuRA zRAKA 
1971–2000. 
Vir: Narejeno s pomočjo programa ArcGIS Explorer Online. Podatki: 
Geoportal ARSO (http:/ /gis.arso.gov.si/geoportal/catalog/main/
home.page).
Slika 4: PovPREčNA juLIjSKA TEmPERATuRA zRAKA  
1971–2000.
Vir: Narejeno s pomočjo programa ArcGIS Explorer Online. Podatki: 
Geoportal ARSO (http:/ /gis.arso.gov.si/geoportal/catalog/main/
home.page).
Slika 2: vIŠINA PADAv IN 1971–2000.
Vir: Narejeno s pomočjo programa ArcGIS Explorer Online. Podatki: Geoportal ARSO (http:/ /gis.arso.gov.si/geoportal/catalog/main/
home.page).
52
GeOGRAfIJA v ŠOLI  |  1/2016
iz prakse

Slika 5: KAKo NASTANE vETER ? 
Avtor: A. Polšak.
Slika 6: PobočNI IN DoLINSKI vETER .
Avtor: A. Polšak.
Slika 7: PobočNI IN DoLINSKI vETER .
Avtor: A. Polšak.
Slika 8: ob ALNI vETER PoDNEvI . 
Avtor: A. Polšak. 
Slika 9: ob ALNI vETER PoNočI .
Avtor: A. Polšak.
Slika 10: vETER IN oR ogRAfSKE PADAvINE . 
Avtor: A. Polšak.
53
GeOGRAfIJA v ŠOLI  |  1/2016
iz prakse

Slika 11: fEN : NA SEvERNI STRANI jE obLA čNo IN DEŽEvNo.
Avtor: A. Polšak.
Slika 12: fEN : S SEvERNE STRANI PIhAjo močNI vETR ovI .
Avtor: A. Polšak.
Slika 13: učINKI buRjE vIDNI NA DREvju.
Avtor: A. Polšak.
Slika 14: KARTA S PRIKAzANIm območjEm buRjE . 
Vir: http:/ /www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/
sl/weather_events/veter_14-16maj2014.pdf.
Slika 15:PRIKAzANo oPozoRIL o močNEgA goRNIKA - 
SEvERNEgA vETRA .
Vir: http:/ /www.times.si/slovenija/arso-zaradi-pricakovanega-
viharnega-vetra-razglasil-rdeci-alarm--8c93c045af-e45f4a4d6f.
html.
Slika 16: RELIEfNA KARTA SLovENIjE (za umestitev 
klimogramov).
Vir: http:/ /sl.wikipedia.org/wiki/Slovenija#mediaviewer/
File:Relief_map_of_Slovenia.png. 
54
GeOGRAfIJA v ŠOLI  |  1/2016
iz prakse

Slika 17: PoDNEbNI TIPI v SLovENIjI .
Vir: Darko Ogrin.
55
GeOGRAfIJA v ŠOLI  |  1/2016
iz prakse