Novice. — Osebne vesti. Pravosodni minister je dovolil, da gg. deželne sodnije odvetnik Pavel JuvanciČ v Kranju in okrajni sodnik Ivan Pogačnik v Krškem menjata svoji mesti. — V VIII plačilni razred je pomaknjen profesor obrtne strokovne Šole gospod I. Springer v Ljubljani. — Železniški inžener v Ljubljani gosp. Josip Kordin je imenovan strojnim nadkomisarjem. — Trgovska in obrtnijska zbornica je v svoji zadnji redni seji imenovala: koncipista gosp dr. Viktorja M urni k a drugim zborničnim tajnikom, kancelista gosp. Jos. Hauptmanna oficijalom in pomožnega uradnika gosp. Jos. Goloba kancelistom. — Novo strokovno društvo se je ustanovilo v Ljubljani in sicer strokovno društvo tapetnikov in preprogarjev. — Novo mlekarno so ustanovili v Kočah pri Sla-vini na Notranjskem Posebnih zaslug za to mlekarno si je pridobil trgovec na Eeki gosp. Bole. — Odločba za zadruge. Na neko pritožbo je upravno sodišče razsodilo, da sme gospodarska zadruga, če tudi je po pravilih opravičena, da prodaja svojim članom blago, le tedaj dajati svojim članom pivo in vino čez ulico, če dobi za to od obrtne oblasti potrebno koncesijo. — »Pariška razstava« pevskega društva „Liubljana", tretja velika maskarada, vzbuja že sedaj mej občinstvom veliko zanimanja. To je pa tudi samo ob sebi umevno, kajti odbor stavil si je v nalog, da letošnja maskarada ne bode samo vredna vrstnica svojih prednic, temveč, da mora iste glede dovršenosti daleč nadkriliti. 2e naslov sam nudi glede kosti-mirancev najraznovrstnejše ideje, tako da je upati, da se na-pominani maskaradi posestniki odzovejo v najrazličnejših svetovnih nošah. Ker sta letos 2. in 3 februvaria slučajno dva praznika skupaj, in ker imamo jako ugodne železniške zveze za vse dežele, dana je rodoljubom z dežele najlepša prilika, da si ogledajo velezanimivo pariško razstavo ter se udeleže različnih zabav in presenečenj polnega večera. Vabila se bodo pričela razpošiljati začetkom prihodnjega tedaa, ter tem potom društveni odbor prosi, da, ako vsled preobilnega razpošiljanja kedo ne bi dobil vabila, naj se glede istega blagovoli direktno na odbor društva obrniti — Alfonz Mosche t Dne 15. t. m. je umrl v Ljubljani odvetnik in piezident odvetniške zbornice dr. Alfonz Mosche. Pokojnik je bil rojen 1. 1839 v Ljubljani. Bil je nekaj časa advokat v Slov. Bistrici, 1. 1869. pa se je preselil v Ljubljano L 1882. je vstopil v ljubljanski občinski svet, 1. 1886. pa je bil voljen v dež. zbor. Mosche je bil tudi prvi načelnik ^Narodnega doma" in prvi izdajatelj „Slo-venskega Pravnika". Prezident odvetniške zbornice je postal 1. 1898. Bodi mu žemljica lahka! — Češki kolesarji prirede letos poleti skupen izlet v naše slovenske pokrajine. — Društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani naznanja, da se je srečkanje Se enkrat in sicer zadnjikrat moralo odložiti. Radi različnih neugodnih razmer sedanjega časa se dosedaj še ni dalo zadostno število srečk razpečati Društvo upa, da se bo z božjo pomočjo to leto vsa stvar ugodno izpeljala. Dan žreb^^nja se naznani v kratkem. — Za osuševanje loškopotoške doline je poljedelsko ministrstvo k že prej dovoljenim 2000 kron podpore dovolilo še primanjkujoČih 1000 kron. ¦— Pasja steklina Meseca decembra se je v Ljubljani pri nekem psu uradno dognalo, da je bil stekel. Vsled ministrske naredbe poslala se je glava dotičnega psa na Dunai, in tam se ie dognalo, da je bil pes res stekel. — Sentjanska železnica. Železniško ministrstvo je dalo pred kratkim dvoje dovoljenj za izvrševanje tehničnih priprav v svrho zgradbe šentjanške železnice ; jedno je dobila sentjanska premogarska družba, ki hoče železnico speljati na Sevnico, drugo pa gosp. Ivan Pavlin, ki hoče. naj bi tekla železnica v Trebnje Mej člani premogarske družbe šentjanŠke, mej katerimi je gosp Pavlin prvi, je nastal radi tega razpor, in konec bo morda ta, da se železnica še ne zgradi Nam se dozdeva, da je vse eno, katera proga se izvrši, vsaj je brez dvoma, da^se proga potem na nasprotno stran podaljša. — Strajk v Idriji. Dae 18 novembra je zboroval v Ljubljani jedinstveni urad. Pri istem sta bila med drugimi sprejeta naslednja predloga zastopnikov idrijskih delavcev: 1) Zahteva dolavcev, da bi bili vsakih pet let pomaknjeni v višji plačilni razred, ni neprimerna. 2) Terjatev za zvišanje obstoječ^ navadne dninske plače (Herrenschichtenlohn) v obsegu, kakor je stavljena, je popolnoma opravičena. Zvišala naj bi se namreč temeljna plača za 60 odstotkov in sicer takoj s 1 januarjem 1901. Dne 6 decembra je rudniška direkcija razglasila odgovor: z odlokom z dne 1. decembra t 1, št. 30 318 ni c. kr poljedelsko ministrstvo dovolilo zvišanja temeljne plače za 60 odstotkov in je odredilo, da izdela novo plačilno pravilo, katero se sedanjemu stanju razmer prilaga, in katero bo tudi za preskrbnino merodajno. Začasno je ministrstvo zvišalo temeljno plačo z dnem 1 januvarja 1901 za 15 odstotkov. Delavci s tem niso bili zadovoljni, kar ]e popolnoma opravičeno, in so sklenili, da stopijo dne 7. januvarja v štrajk. Rudniška direkcija pa je s pomočjo njenih agentov dosegla, da se je štrajk izjalovil. Delavci se boda torej zopet pod nosom obrisali, dasi morda ne pridejo kmalu za uspešen štrajk tako ugodne razmere, kakor so sedanje. — Izpred sodišča. Kari Rom po dr. Furlanu tožil je tukajsnega stavbenika dr. Faleschinija na povračilo 1561 K, češ, da mu jih je pri popravku njegove po potresu poškodovane hiše na Poljanskem nasipu št. 12 preveč zaračunal. Dne 8. t. m. vršila se ]e pred deželnim sodiščem pod predsedstvom gosp. svetnika Polca glavna razprava, pri kateri so priče potrdile, da je toženec Faleschini svoje starejše knjige iz časa, ko je popravljal tožnikovo hišo, požgal, da je imel takrat knjigovodja, ki je imel nalogo, da pravi račun za posamezne stranke in osobito za tožnika za 20 o^ na ta način zviša, da posamezne postavke glede delavcev in glede porabljenega materijala tako zviša, da hišni posestnik in naročnik tega ne opazi, in da se je tako toženec izdatno na škodo naročnikov okoristil. Priče so nadalje potrdile, da je toženec svojemu uradniku, ki je imel take račune sestavljati, plačal okolo 3000 gld , da molči, in da je jeden uslužbenec, ko je te nedostatke opazil, izstopil iz službe, da se izogne vsakim posledicam. Deželno sodišče je po osemurni razpravi sklenilo, da odstopi celo zadevo c. kr. državnemu pravdniStvu. — Zadružni inštruktorji. Pred dvema letoma so se v Avstriji upeljali zadružni obrtni inštruktorji. V letošnjem državnem proračunu je večja svota, da se nameste taki inštruktorji po vseh deželah. Tako dobi končno tudi Kranjska svojega inštruktorja. — Kužne bolezni. V Kranjskem političnem okraju razsaja škrlatica, v kočevskem političnem okraju pa trahom. Stran 27. stran 28. — Orožniki na Kranjskem. Pri štabu so; 1 podpolkovnik, 1 nadporočnik, 1 nadporočnik kot adjutant, 1 stotnik-računovodja, 2 nadstražnika in 1 pisarniški sluga. Pri dopolnilnem oddelku sta 2 nadstraŽnika. V službi so: 1 stotnik, 2 nadporočnika, 11 nadstražnikov, 87 postajevodij in 242 orožnikov. Vseh postaj je 90 — Državnozborske volitve na Slovenskem so končane in sicer so se končale za nas neugodno Slovenci smo izgubili dva mandata, namreč mandat kmetskih občin Celovec-Velikovec in mandat zapadnih kmetskih občin istrskih Pri volitvah 1. 1897 so izgubili tudi dva mandata: v treh letih torej štiri. Pridobili nismo nobenega mandata, dasi je bil boj v Trstu in v Celju jako hud Na ti dve postojanki je bila koncentrirana občna pozornost. V Trstu in v Celju se je storilo vse, kar ie bilo možno, a zmagati ni bilo mogoče. Dosegel se je pač najlepši moralni uspeh. Slovenci imamo torej v drž. zboru, vštevši Spinčiča, 15 poslancev. — K protestantizmu je minolo leto prestopilo v Celovcu 52 katoličanov — Gozdni požari v tržaški okolici. Dne 9. t. m. je nastal v občinskem gozdu pri Bazovici požar, ki je uničil kacih 15 000 kvadratnih metrov novega nasada Okolu 4000 mladih dreves je zgorelo, 5000 so jih pri gašenju poškodovali. Mestni gasilci in okoličani so pogasili ogenj. — Nova nemška šola v Pulju „Naša Sloga" poroča, da hoče vlada za ustanovitev nove nemške šole v Pulju postaviti v proračun 100.000 kron. Za slovenske in hrvatske šole na Primorskem, zlasti.v Trstu, pa nima država nikdar nobenega krajcarja. — Vojaki na volišču. V volitvi iz V kurije. kakor ob volitvi iz IV. kurije je vlada poslala vojaštvo iz Pulja v Poreč, ker se je bala izgredov, zlasti v slučaju, ee bi zmagali Hrvatie. — Umrli. Na Dunaju je umrl slikar gospod Josip , Plan k, star 85 let Plank je 1. 1861. naslikal križev pot v stolni cerkvi ljubljanski in pozneje tudi neko altarno sliko v Marijanišču — V Griesu pri Bolcanu je umrl visji nadzornik državne železnice gosp Fran Hauser, ki je svoje-dobno več let služboval v Ljubljani. — V Braslovčah je umrl v starosti 70 let dekan velečast. gospod Matija Stoklasa — Dne 17 t. m. je umrl v Ljubljani vposojeni deželnosodni svetnik gosp Ludovik Ravnihar v starosti 73 let. N. v m. p.! — Lovska sreča. Minoli teden je grcf Khevenhiiller na Gorenjskem v dobri pol uri ustrelil 7 divjih koz. — Ogenj, V Št Vidu pri Prevojah je bil 6. t. m. velik požar, ki je posestniku Jerneju Kvedru uničil hišo in gospodaisko poslopje z vsem, kar je bilo v njem. Škode je bilo 2400 K Kveder je bil zavarovan le za 800 K. — Ustrelil se je v Celju bivši komi v Idriji Janez Kramar. — Nesreča. V sredo dne 9. t. m. je povozil vlak na prehodu pri Zalogu necega slabo oblečenega človeka. Vlak je tujcu zmečkal glavo. — Nevarno tatico so prijeli v Ljubljani in jo izročili sodišču Imenuje se Marija Škafar in je doma iz Bresta. Kradla in goljufala je tako v Ljubljani, kakor na deželi. — Samomor. Ustrelil se je v Žužemberku 11. t. m. 22Ietni finančni nadstražnik Franc Prosenc, doma iz Moravč. V smrt ga je gnala — nesrečna ljubezen. — Poskusen umor na Reki. Lani je na Eeki zgorelo skladišče necega kolarja Hermanna. Zdaj se je pokazalo, da je bil ogenj namenoma zaneten. Kečeni Hermanu je namreč dne 8. t. m. poskusil umoriti svojega bivšega hlapca 301et- nega Franca Lerinčika iz Ljubljane. Ta je potem izpovedal, da je Hermanovo skladišče zažgal in v družbi s Hermanom samim. Herman je dobil zavarovalnine 2600 K. Obljubil je Lerinčiku 400 K, a jih ni plačal, in ko ga je Lerinčik tirjal, ga je poskusil zaklati. Hermanna so še tisti večer zaprli. — Okrepčevalne postaje za siromake. Ker v Trstu vže kakih 10 dni vlada huda zima in burja, so si predvzreli nekateri premožnejši sloji meščanstva osnovati ljudske okreČevalne postaje, katere so odprli v raznih krajih mesta in v novi luki. V take postaje se ob določehih urah spuščajo ljudje, da se ondi okoli peči ogrejejo in popijejo gorko kavo s primernim kosom kruha. Hvale vredna misel, katere se ljudstvo v velikem številu poslužuje. — Burja. Še siloejšo burjo ko pri nas, imajo v hrvatskem primorju Iz Reke se poroča: Te dni se je peljal s svojo kočijo Andrej C^bular v Jelenje. Pri Kamenjaku je burja dvignila kočijo v zrak, ter jo vrgla preko nekega zidu. Seveda se je razsula. Konja sta s sprednjima kolesoma pri-bežala domov. Oebular pa je obležal nezavesten na cesti, kjer so ga tudi našh. Ob Primorju se je pripetilo tudi še več drugih nezgod radi burje. — Starčka soproga skupaj umrla. V ulici Krožada v Trstu sta bivala soproga Skumovie Mož je bil star 72 let in je bil upokojen, žena pa je bila stara 76 let. V torek zjutraj so ju dobili oba mrtva. Trupla so bila prenesena v kapelo pri sv. Justu in zdravniško preiskana, ker se je sumilo, da so mogoče žrtve kake osvete ali drugega zločina. Zdravniška komisija je konstatirala, da sta soproga oba umrla od srčne kapi. — Vsled sneženih žametov imajo v Slavoniji vlaki velike zamude. Iz zahodnega Ogrskega, Sedmograškega poročajo o mno2:ih nesrečah, ki so se pripetile vsied viharjev. Na Sedmograškem je zmrznilo te dni 9 oseb. — Istotaka javljajo iz Petrograda o silnih sneženih zametih in viharjih po Rusiji Na mnogih mestih so telegrafske zveze pretrgane, železniški promet ustavljen. — Izseljevanje avstro-ogrskih Slovanov. Po poročilu našega konzulata v Novem Jorku je prišlo od 1. juli)a 1. 1899 do 30 julija 1. 1900, 2329 Čehov, 8905 Slovencev in Hrvatov, 36 855 Poljakov in 25 352 Slovakov iz naše države v Severno Ameriko. Avstro-Ogrska je, kar se tiče izseljevanja, druga država v Evropi; prekosi jo samo še blažena Italija Slovani se izseljuj«^jo iz domovine, a v njihove dežele silijo tujci. Slovani iščejo pravice, sredstev za svoj obstanek v daljni premorski zemlji, zakaj v njihovem rodnem kraju se godi priseljencem bolje, kot njim. — Strašna rodbinska žaloigra. Iz Felso Grherega v komitatu Komorn poročajo, da so posestniku Aleksandru pl. Davidu nakrat umrli trije otroci za aifterijo. Otroci so imeli 7, 9 in 10 let. O Božiču sta prišla z Dunaja dva sina, ki sta bila gojenca v Terezijanišču, in sta imela 15 in 17 let. Mladeniča sta pri stariših zbolela na škrlatici in umrla. Par dni na to je umrla še mati iz žalosti. David pa se je na novo leto na grobeh žene in otrok ustrehl v srce. — Parnik v nevarnosti Pretečene dni je prispel pred luko Marzelj na Francozkem domači parnik „Russie", pod poveljstvom kapitana Jou^e. Vsled hudega viharja in velikega morja m mogel naravnost v luko, ampak je bil vržen na peščeno plitčino pod svetilnik „Faraman", eno uro daleč od Marzelja Luške oblasti so poskusile vse mogoče, da bi pomagale parniku in spasile potovalce in moštvo parnika. Na parniku je namreč 46 potovalcev in 56 oseb moštva, parnik prihaja iz Orano. Potovalci so večinoma Francozje, večji del istih pripada^ potovalnim gledališkim družbam. Parnik je kakih 1500 metrov od obali obležal na pesku, v kateri je propadel vsako uro za kakih 15 centimetrov. Pomoč noseče ladije^ stran 29, Katere eo Diie iz marzeijSKe lUKe m iz arugiu iuk aopusiaue, BO se vse morale nazaj vrniti, ker bi jih bilo sicer morje uničilo. ParDik „Rus8ie" je od ogromnih valov popolnoma razbit, in s« je mislilo, da bode vsak čas uničen Parnik „Ru-sie" je nov in je izdelan 1 1897. po najmodernejših zahtevah, last je družbe „Societe Generale des trasports marit-times", dolg je 85 metrov in nosi 1995 tonov blaga. V sredo zjutraj se je ponesrečenemu parniku približala ladija za epasavanje „Danemark" ali le na kakih 1500 metrov, ker bliže ni mogla. Na znakove, katere je „Danemark" dajal niso iz ^Russie" odgovarjali, kar pomeni, da nimajo več potrebnih „raket" za slučaj nevarnosti. Videli pa so, da moštvo parnika „Eussie" deluje na vse hriplje, da spasi parnik sebe . in potovalce, kateri so v notranjosti parnika skriti. Parnik je bil oni čas z zadnjim delom precej pogreznil in na eden bok nagnjen, vzlic temu je poveljnik parnika in drugi častniki zmiraj na svojem mestu, mcStvo pa je prihajalo splavi, katere 60 valovi razbijali. V sredo popoludne so uspeli iz svetilnika ^Faraman" vreči vrv na parnik, katera pa se je precej po tem pretrgala, druge poskušnje, da bi se s parnikom upeljala komunikacija niso uspele. V sredo popoludne se je vender zdelo, da bode mogoče parnik in osebe rešiti, ker je morje parnik dvignilo in ga pognalo nekaj metrov obali bližje. V petek so po močnem delu vender rešili potovalce in moštvo: vsi so se spasili preko vrvi, katero so na ponesrečeni parnik vrgli v njegovo bhžino prispele ladije za pomoč. Opomniti moramo, da se je poskusilo vse, da se reši iz nevarnosti na parniku živeče osebe, v to svrho se je tudi streljalo s posebnim topom, kateri hiteč je imel nesti vrv na parobrod. Konečno se je v petek zjutraj vihar nekoliko pomiril in precej 60 poskusili rešenje oseb, katere so bile na parniku „Russie**. Prva ladija, kateri se je posrečilo prebiti napade valov in približati se ponesrečenemu parniku' je oskrbela stradajoče z jedjo in pijačo, ki niso več dni imeli ničesar za okrepčavo. Ta posrečeni poskus je za obali pričajoče ljudstvo z veselja klici pozdravilo Potem je šel drug parnik, kateri je naprej prepeljal na suho ženske in otroke (12 oseb), potem ko so prepeljali vse potovalce, se je ukrcalo tudi moštvo parnika in med temi najzadnji poveljnik Jouve. Na svetilku „Faraman" 60 ponesrečence sprejeli in jih oskrbeli z vsem potrebnim. — Mraz v Parizu. Po parižkih ulicah dobijo vsak dan kojo osebo mrtvo, vsled mraza in gladu. Pretečeni ponedeljek so bile na parižkem sodišču pretrgane seje, ker niso 6odniki vsled mraza mogli obstati. Po dvoranah je bilo 8 stopinj mrzline pod ničlo in sicer zavoljo tega, ker niso poprejšnjega dne kurili peči, drugi dan v ponedeljek pa so služabniki prekasno zakurili, in toplota peči ni mogla v par urah dvoran ogreti. — Ura za 1,250.000 frankov. Neki Seligmann je ponudil parižkemu bankirju grofu Camondo 1,250 000 trankov za uro, katero se navadno postavlja na omaro ali na mizico. Ura izkljesana iz belega mramorja, jako ukusno in umetno, po znamenitem francozkem klesarju Fal9onuet. Za isto uro so 1. 1855. plačali v Frankfurtu 1700 frankov. Kupil jo je bil neki Mannheim, katerega je oče še kregal, da je to starino predrago plačal. Pozneje je uro isti Mannheim prodal baronu Double za 7000 frankov Leta 1881. je grof Camondo kupil celo ostavino barona Double, mej katero je bila tuii ta znamenita ura. Ta ura je po grofu Camondo določena za muzej v Louvreu, zato si on misli, da bi napravil pregreho, ako bi to starino prodal judu, mesto da jo da na določeni kraj. — Obešeno so našli v nekem hotelu v Nizi boga-gatinko Lujizo Bare. Usmrtila se je, ker je v igralnici Monte Carlo zaigrala 300.000 frankov. — Španjski kraljic za svojo državo. Ker vlada v Španiji velika beda, štedita vlada in dvor na vseh krajih. Tudi kraljic hoče storiti nekaj za svoje stradajoče ljudstvo. Nedavno je dejal materi kraljici regentinji: „Sklenil sem, da se kraljestvu na k^^rist izognem tudi jaz nepotrebnim izdatkom. Zategadelj ne bom več — kadil!" — Papeževe obleke. Papež nosi vedno bele — svilene ali suknene — obleke, katere je seveda treba čistiti in likati. Navadno je oblečen v priprosto belo obleko iz svilenega moireja Okoli ledij ima bel, zlatoobrobljen pas. Na glavi ima belo ali rudečo čepico iz baržuna in harmelina Pri velikih slavnostih pa nosi toli težko toaleto, da v njej ne more hoditi, nego ga morajo nositi. — Novoletni darovi v starih časih. Že naši pradedje poznali so navado novoletnih daril, samo da so bila darila navadno večje vrednosti, kakor dandanes V letu 1730, je bilo posebno v navadi, dati vsakemu podobo kakega sveta. Tako je bil napravljen tintnik v podobi lože, seveda iz zlata, škatlje za dragocenosti bile so kakor srebrni svet posipljen z dragimi kamenji mesto rože Neveste darovale so svojim zaročencem zlate in srebrne ščipke. Marsikateri je bil prijetno iznenaden ko ga je — ravno ko je hotel iti domov — čakala zunaj krasna kočija in konji, kot novoletno darilo kakega prijatelja. Neki francoski grof poslal je svoji nevesti škatljo sladkorij in vsaka je bila zavita mesto v papir, v denarni banbovec. Sploh so bili Francozi v takih prilikah iznajdljivi in jako potratni. Tako je Filip Orleanski daroval svoji hčeri več kipov prvih umetnikov, katerih vsakteri je stal 800.000 fr. Eavno isti Filip poslal je neki grofici za novo leto enako veliko punČiko, kot je bila grofica, odeto v najdražja obUčila in lišp, ki je bil vreden mnogo tisoč Tako so delali vladarji in po njih se je ravnalo ljudstvo, posnemajoč jih v potrati in gizdavosti. Sedaj pa so prišli treznejši časi in potomci onih zadovoljujejo se z neznatnimi spomini in niti ne pogrešajo vsih onih veličin, ki cesto niso prihajale iz odkritosrčnega prijateljstva, ki edino stori drag še tako neznaten dar — Denar uničili družino. V vasi Lipto Savale na Ogrskem se je zgodila sledeča nesreča: Kmet Dop je bil na semnju, kjer je prodal nekaj prašičev in dru^jega blaga, za katero je prijel veČ stotakov Prišedši domu je začel šteti denar, a ker je imel opravek zunaj sobe. je denar pustil na mizi ležati in odšel V tem času se je k mizi približal Dopov sinček in videč denar je segel po njem, ter ga začel s |kar-jami rezati. Oče je veČ časa ostal zunaj sobe, in ko se je vrnil, je dobil vse banknote na koščeke izrezane. V nagli jezi in brez prevdarka je zgrabil fantiča za lase in ga nesel pred hišo, kjer je bil postavljen Čok za sekanje drv in tudi je bila pri rokah sekira. Dop je v svoji jezi položil otrokovo glavo na čok in jo s sekiro odsekal. Soproga Dopova je v hiši kopala enoletnega otroka in ko je opazila odsekano glavo svojega starejšega sina, je od strahu izpustila otroka v kopelj, in padla mrtva na tla Mlajši otrok se je v vodi zadušil, ker oče ni več pri sebi in ni opazil, da je otrok v kopelji. Ko se je Dopu zavest vrnila, in ko je videl grozo, katera ga je obdajala, ter v strahu pred posledicami, hitel je v bližnji gozd L^r se obesil. Tako je bila v par minutah cela družina uničena. — Kaj prorokuje Falb o novem letu? Falba še ni minulo veselje do prorokovanja. Za bodoče poletje napoveduje to-le: Januvar. Prvo polovico meseca bo mraz, ozračje bo suho, snežilo bo malo. Sredi meseca bo mraz odnehal, in snežilo bo vedno bolj. Zadnji teden bo padlo mnogo snega, vreme bo vlažno. Februvar. Prvo tretjino meseca bo deževna vreme. Nato veliko snega. V drugi trejbjini bo manj snežilo, tudi se bo nekoliko ogrelo; v tretji tretjini nenavadno gorko in veliko dežja. Na zadnje povodnji. Marci j. V prvi polovici veliko snega, v zahodnji Evropi dež. V drugi polovici v za-hodnji Evropi suša, v osrednji Evropi dež. 20. marca je najkritičuejši dan celega leta. Koncem meseca bo dež ponehal. stran 30, postajalo bo vedno gorkeje, tu in tam bodo viharji. Celi mesec bo zelo vlažen, April. V začetku mraz nekoliko snega. Potem suho, toplota primerna. Od 12. dalje dež, viharji, vedno bolj hladno. Okrog 18 suho, nekoliko snega. Po 24. dež zelo toplo, viharji. Maj. Splošno malo dežja V drugi polovici meseca zelo toplo. Od 10 —20. veliko viharjev. Celi mesec precej vlažen. Junij. Splošno bolj suho vreme, kakor v maju. Od 10-20. veliki nalivi. Od 20. do konca meseca veliko viharjev Prvi teden bo vroŽe, drugi teden bo vročina odnehala, tretji teden bo precej hladno, četrti primerno gorko. Gorenjec je na to dejal: Tisti proroki, ki žgaoce jedo, nič ne vedo. — Veliki požar v luki. Iz Novega Jorka se poroča, da je v luki BrockJyna na nekem parniku nastal požar, kateri je poškodoval veČ parnikov in poslopij. Škode je okoli 3 milijone kron. — Kai vse premore Dewet. Neki angleški list je na temelju oficialnih angleških brzojavk dognal, da je Dewet izgubil doslej 24 000 konj in 50 000.000 patron, da je bil tekom 6 mesecev že neštetokrat od treh strani obkoljen, ter je vedno bilo pričakovati, da se uda : njegovi Buri umirajo od gladu in so brez poguma. Dewet je bil že dvakrat ubit in trikrat ranjen. Na svojem begu je izgubil več živil, kakor jih more vsa angleška armada pojesti v treh letih, ter da je pretekel distanco, ki je dvakrat tako velika kakor je ekvator. — Nič več ni treba kuhati, to je najnovejši sklep nekega društva v Chicagu v Ameriki. Društvo nosi ime ^Jejmo vse surovo". Člani društva se morajo odločiti, da dado slovo kuhanim in pečenim jedilom — k^r bi seveda marsikakemu sladkosned« bilo jako težko — se hočejo posluževati samo surovih jedil. Na prvem občnem zboru govcril je predsednik tako-le: Ali ste že kedaj slišali, da bi bilo drevo zrastlo iz kuhanega semena, ali žito na polju, če bi mu po-parili semensko kal z vročino? Ali bi morda iz pečenega kostanja zrastlo drevo? Vidite, dejal je, vse kar je živo, uniči ogenj, in b;ezdvomno bi tudi mi ljudje živeli vse zdraveje in čvrsteje, morda bi celo še enkrat tako veliki vzrastli, ako bi poskusili ravnati se po naravi, in uživati jedi, kakor nam jih ona daje, ne pa vse prenarejeno in z ognjem umorjeno Tako se je društvo razšlo, s trdim sklepom poskusiti to najnovejše sredbtvp za moc življenja. Gospodinje in kuharice bi gotovo ne imele ničesar zoper to.