f, ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 : 1990 . Г. 49—71 49 ; :;-» • v. , *"• n V1 a d o V a 1 e n č i č Г' IZSELJEVANJE SLOVENCEV V DRUGE DEŽELE •> '-• .HABSBURŠKE'MONARHIJE Obseg in smeri slovenskega odseljevanja v tuje, neslovenske dežele nekda­ nje 'avstro-ogrske monarhije moremo zasledovati po statistiki ljudskih štetij.1 Ob popisih je bilo treba,odgovoriti na razna vprašanja, na podlagi katerih se je , mogla 'določiti domovinska', rojstna'ali. narodna pripadnost prebivalstva. Sicer ni bilo pri vseh štetjih obdelano prebivalstvo po vseh teh znakih, vendar razpolagamo za vsako, štetje s podatki, ki dajejo vsaj približno sliko o številu prebivalcev; ki so pripadali po domovinstvu) rojstvu ali narodnosti sloven­ skemu ozemlju, živeli pa so ob času popisa v neslovenskih deželah. Seveda nam statistika prebivalstva po domovinski ali rojstni pripadnosti ter po narodnosti ne pokaže izseljevanj a'kot množičnega pojava vvsej njegovi celoti in njegovih značilnostih.' Saj tildi ni ta statistika ustrezajoč način za ugotavljanje izselje­ vanja, ampak je v pomanjkanju posebne statistike izseljevanja le njeno nado­ mestilo.2 / . ' r •>',.'.,' Štetje za leto^ 1857 je bilo obdelano in rezultati objavljeni za vso tedanjo monarhijo enotno,, tore j, je vsebovana v rezultatih tudi poznejša ogrska polo­ vica. Rezultati tega štetja so glede domovinske občine odsotnih domačinov ob­ javljeni, toda le'v. skupnih številkah za' domačine iste dežele. Iz te statistike vidimo, koliko, Štajercev, Korošcev, Kranjcev in Primorcev je živelo v drugih deželaH, ne.vidi pa "se, koliko jih odpade na posamezne okraje ali slovenske dele Štajerske, Koroške in Primorske in koliko oseb iz slovenskega ozemlja je živelo v neslovenskih delih omenjenih dežel. V tabeli I. in v naslednjih, ki vse­ bujejo pregled stanja našega izseljevanja v tuje dežele nekdanje monarhije, so posebej navedene tiste, v katerih je živelo večje število naših ljudi ali so bile drugače značilne za naše izseljevanje. "' Tabela I: Domovinsko prebivalstvo v tujih deželah avstrijske monarhije leta 1857 Dežela bivanja Dol j na Avstrija Gornja Avstrija, Solnograško, Tirolsko, Predarlsko Češka, Moravska," Slezija, Galicija, Bukovina Dalmacija Hrvaška in Slavonija, - Vojna Krajina Ogrska Benečija in Lombardija : Štajerska 6.381 1.293 623 7 3.701 1.321 Л22 13.448 D om o v i n s k e d Koroška 1.161 706 1 3 186 204 187 2.447 1 Kranjska 469 469 1.084 187 1 35 2.995 602 10 4.913 [ e ž e le Primorska , 749 89 84 87 830 129 1.552 3.520 t. . >' Podatki so vzeti iz »Statistische Uebersichten über die Bevölkerung Viehstand von Oesterreich nach der Zählung vom 31. October 1857«. Skupaj 9.375 2.275 1.176 132 7.712 2.256 1.871 24.797 und den 1 Razprava je poglavje iz neobjavljenega dela Migracije in strukturne spremembe prebival­ stva na Slovenskem v dobi liberalnega kapitalizma; delo je bilo napisano okoli 1950. 2 Pri proučevanju slovenskega izseljenstva so uporabljali objavljeno statistično gradivo in podobne metode tudi drugi avtorji npr. Zivko Sifrer, Matjaž Klemenčlč in drugi. 50 V. VALENCIC: IZSELJEVANJE SLOVENCEV V DRUGE DEŽELE Med nemškimi deželami je bila Spodnja Avstrija glede števila tam pri­ sotnih oseb iz naših dežel daleč pred drugimi. V tem se izraža vpliv Dunaja kot upravnega in gospodarskega središča države, ki je privlačevalo prebival­ stvo vseh dežel. Druge avstrijske dežele za izseljevanje iz naših krajev skoraj niso prihajale v poštev, nekaj več koroških deželanov je bilo le na Tirolskem in Solnograškem, štajerskih pa v Gornji Avstriji, toda čeprav so te dežele me­ jile ena na drugo, je ostalo migracijsko gibanje med njimi v skromnem obsegu in tudi pri tem je bilo slovensko ozemlje kot bolj oddaljeno prizadeto le v manjši meri. Kakšen obseg je tedaj zavzemalo slovensko naseljevanje v nem­ ških delih Štajerske in Koroške, statistika iz leta 1857 ne pove. Iz Štajerske in Kranjske je bil že tedaj usmerjen močan izseljeniški tok na Hrvatsko in v Sla­ vonijo ter tudi na Ogrsko. Osebe z domovinsko pravico na Štajerskem, ki so živele na Hrvatskem in v Slavoniji, so bile predvsem iz slovenskega dela de­ žele, kar nam dokazujejo statistike poznejših štetij, ki so izkazovale avstrijske izseljence v ogrski polovici države po okrajih porekla ali po maternem jeziku. Tudi precejšen del Štajercev, ki so živeli na Ogrskem, je bil brez dvoma iz Slovenske Štajerske. Ljudsko štetje 1857 je imelo svoje pomanjkljivosti, vendar se mi zdi, da v posameznih deželah ugotovljeno število oseb s tujim domovinstvom več ali manj ustreza resnici. Po navodilih za popis je bilo treba popisati domačine z domovinsko pravico in tujce, to je osebe s tujim domovinstvom. Sicer so bile kot domačini štete tedaj osebe, za katere ni bilo dokazano domovinstvo druge občine, toda tudi pri poznejših štetjih so avstrijske državljane, katerih domo­ vinstvo je bilo neznano, šteli kot pristojne v občini bivanja. Bistvenejši po­ mislek, ali rezultati leta 1857 dajejo pravo sliko o obsegu prisotnosti tujega prebivalstva v posameznih deželah, pa vzbuja sprememba v predpisih za pri­ dobivanje domovinske pravice, ki je nastala v času do prihodnjega ljudskega štetja. V času štetja leta 1857 je veljal občinski zakon iz leta 1849, ki je poznal še pridobitev domovinske pravice po samem zakonu (ipso iure) pri dopušče­ nem štiriletnem bivanju brez domovnice. Cesarski patent z dne 24. aprila 1859 je kot razlog za pridobitev domovinstva po zakonu dopustil le še stalno na­ stavitev za uradnika v javni službi, po štiriletnem bivanju je dal samo pravico, zahtevati podelitev domovinske pravice, po domovinskem zakonu iz leta 1863 pa je bila vsaka taka pravica izključena. V skladu s predpisi o domovinstvu si je mogel doseljenec pred letom 1857 pridobiti domovinstvo v tujih avstrijskih deželah, kjer je živel štiri leta v isti občini; s pridobitvijo domovinske pravice je prenehal biti tujec, v statistiki je bil izkazan kot domačin. Gotovo so bili s pridobitvijo domovinstva zabrisani marsikateri primeri izseljevanja, vendar taki primeri niso mogli biti številni, če sodimo po tem, kar je znanega o takrat­ nem odseljevanju s slovenskega ozemlja. Odseljevanje v tuje dežele bivše mo­ narhije je zavzelo večji obseg šele v naslednjih desetletjih. Rezultati štetja 1869 so bili obdelani in objavljeni tako, da so izkazani v naših deželah odsotni domačini po deželah, v katerih so ob času štetja živeli, na drugi strani pa so osebe z našega ozemlja izkazane med tujci po posameznih okrajih tujih avstrijskih dežel. Oba načina ugotavljanja sta prišla do zelo raz­ ličnih rezultatov, število odsotnih domačinov je v primeri s številom prisotnih tujcev mnogo nižje; razlike so tako velike, da nima statistika naših odsotnih domačinov, ki so bili v tujih avstrijskih deželah, nobenega praktičnega po­ mena, ker mnogo bolje služi statistika prisotnih tujcev. Glede oseb, ki so živele v ogrski polovici, pa smo navezani le na podatke o odsotnih domačinih. Sicer tudi te številke niso v vsakem pogledu zanesljive, vendar se zdi, da vsaj za ocenitev migracij iz Kranjske niso brez'vrednosti. V tabeli II. je prikazano šte­ vilo oseb, ki so imele domovinsko pravico v štirih deželah, kjer so živeli Slo­ venci, bile pa so v drugih avstrijskih deželah štete kot prisotni tujci. Pregled števila oseb v ogrskih deželah je napravljen na podlagi statistike o odsotnih K ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 • 1990 - 1 51 Tabela II: Domovinsko prebivalstvo v tujih avstrijskih deželah leta 1869 Dežela bivanja Doljna Avstrija Nemška Štajerska Nemška Koroška Gornja Avstrija, Solnograško, Tirolsk'o, Predarlsko Češka, Moravska, Slezija, Galicija, Bukovina Hrvaška Istra Dalmacija Štajerska 11.561 2.380 2.602 1.003 140 ' 81 17.767 Domovinske dežele Koroška 2.298 8.085 1.459 272 128 21 12.263 Kranjska 2.493 3.590 1.498 640 608 509 235 9.573 Primorska 1.428 1.117 250 275 200 — 544 3.814 Skupaj 17.780 12.792 4.137 4.976 2.083 777 881 43.426 Tabela je sestavljena na podlagi podatkov v »Bevölkerung und Viehstand der im Reichsrathe vertretenen Königreiche und Länder, dann der Militärgränze nach der Zählung vom 31. December 1869«. Številke pomenijo v tujih deželah kot prisotne štete osebe z domovinstvom v navedenih deželah s slovenskim prebivalstvom. domačinih. Ker so prisotni tujci razvrščeni le po deželah domovinstva, je mo­ goče v pregledu upoštevati glede razdelitve po domovinstvu cele dežele, pač pa so posebej izkazani neslovenski deli Štajerske, Koroške in Istre, da se vidi, ko­ liko je tam živelo oseb z domovinstvom v drugih slovenskih deželah. Pri tem niso zajeti doseljenci iz slovenskega dela dežele, v kateri so imeli domovinstvo, nasprotno pa so zajeti doseljenci iz neslovenskih delov drugih" dežel. Na pod­ lagi objavljenih podatkov se slovenski deli dežel v pogledu domovinstva pre­ bivalstva ne dajo ločeno prikazati od neslovenskih. Ker je Nemška Štajerska že tedaj bila važen cilj za slovensko doseljevanje, je potrebno prikazati, koliko oseb, pristojnih v drugih slovenskih deželah, je tam živelo. Več kot tretjina oseb, ki so bile pristojne na Kranjskem in živele v tujih avstrijskih deželah, od Korošcev skoraj dve tretjini, od Primorcev več kot četrtina, je odpadlo na Nemško Štajersko. Med Korošci je bil sicer gotovo velik del iz nemškega dela dežele, ki je mejil na Nemško Štajersko, vendar delež slovenskega dela ver­ jetno ni'mnogo zaostajal. Pri doseljevanju v Dolnjo Avstrijo je bil najmočnejše udeležen kočevski okraj ; po statistiki o odsotnih domačinih je tam živelo 1006 oseb z domovinstvom v kočevskem'okraju, tolminski okraj je izkazoval 179 oseb v Dolnji Avstriji, ostali so .bili zastopani le z nekaj desetinami izseljencev. Kakšen je bil delež iz slovenskega dela Štajerske in Koroške v Dolnji Avstriji, je težko presojati. Posebno pomemben tedaj najbrž še ni bil. Ostale tuje av­ strijske dežele za doseljevanje Slovencev niso imele skoraj nikakega pomena. Večje važnosti so bile za slovensko izseljevanje dežele ogrske polovice. Statistika prebivalstva z.avstrijskim domovinstvom v teh deželah sloni na po­ datkih o odsotnih domačinih. Čeprav ti podatki, kot je bilo že omenjeno, niso vedno zanesljivi, se zdi, da je izseljevanje v ogrske dežele zajeto vsaj v neka­ terih deželah v popolnejšem obsegu kot pa izseljevanje v tuje avstrijske dežele. Na to kaže število oseb, ki so bile pristojne na Kranjskem in so po statistiki 1869 živele v deželah, ogrske krone. Vendar je tudi to število zaostajalo za resničnim in je bila pri teh podatkih še druga netočnost, navedbe svojcev o de­ želi ogrske polovice, v kateri naj bi bili odsotni domačini, so bile v veliki meri napačne. Pri štetju 1869 so v deželah ogrske polovice našteli skoraj petino več oseb z domovinstvom v avstrijskih deželah, kakor pa jih je bilo v teh deželah navedenih odsotnih z bivališčem v ogrskih deželah. Razen tega so bile znatne razlike v navedbi dežel, v kateri naj bi odsotni živeli. Po teh navedbah bi mo­ ralo biti na Hrvatskem, v Slavoniji in Vojni Krajini, ki je bila tedaj sicer še posebna upravna enota in je bila pozneje priključena Hrvatski, 3205 oseb iz avstrijskih dežel, po ogrski statistiki jih je bilo dejansko 20.583, na drugi strani 52 V. VALENCIC: IZSELJEVANJE SLOVENCEV V DRUGE DEŽELE pa je bilo navedeno'ža'mnogo več'Avstrijcev,'da živijo na Madžarskem in Sed- mograškem, kot so jih v teh deželah v resnici našteli. Svojci so za odsotnega domačina mnogokrat navedli kot bivališče le Ogrsko, ne da bi bližje označili deželo, v kateri je živel.3 Kér so bile zlasti netočne navedbe o bivališču oseb na Hrvatskem, v Slavoniji in Vojni Krajini in so ravno te dežele v prvi vrsti pri­ hajale v poštev za naše izseljevanje, je treba številke o razdelitvi izseljencev po" deželah vzeti s pridržkom. Isti pridržek velja glede skupnega števila izse­ ljencev v deželah ogrske krone; to število je bilo v resnici višje, kot ga je izka­ zovala avstrijska statistika, ne da se pa presojati, kakšne so bile razlike posebej za naše dežele. • Število'ha slovenskem ozemlju pristojnih oseb, ki so bile po navedbi nji­ hovih svojcev odsotne v ogrskih deželah, se je v primeri z letom 1857 zelo po­ množilo. Pretežni del izseljencev je dala Kranjska, kjer je bil najmočneje zastopan kočevski okraj' (2118 oseb na Hrvatskem in v Slavoniji, 2184 na Ogr­ skem), sledili so postojnski,'Črnomeljski, novomeški in logaški okraj, od katerih je vsak imel od 1000 do 1300 •domačinov na Hrvatskem ali na Ogrskem. Tudi ostali kranjski'okraji 'so bili vsi udeleženi z'večjim ali manjšim številom'pri izseljevanju v ogrsko polovico države, od slovenskih okrajev v drugih deželah so imeli več izseljencev voloski, brežiški in ptujski okraj, od drugod jih je bilo le,malo. Od naših kranjskih izseljencev, ki so bili šteti v deželah ogrske polo­ vice, je prišlo na 1000 moških le 161 žensk, med izseljenci iz kočevskega okraja je bil delež moških še dosti višji. Računano na vse izseljence iz slovenskega ozemlja je bil ženski delež nekaj višji, na* 1000 moških je prišlo 230 žensk. To številčno razmerje med obema spoloma dokazuje, da je imelo izseljevanje na Hrvatsko in-Ogrsko poseben značaj. , Tudi.med tistimi Kranjci in Primorci, ki so bili v tujih avstrijskih deželah po navedbah o odsotnih domačinih, i so • znatno prevladovali moški, med temi odseljenci je bilo 174 žensk na 1000 moških. To razmerje je drugačno, če se računa na pristojne na Kranjskem in Primorskem, ki so bili šteti kot prisotni v tujih avstrijskih deželah, tedaj pride 602 žensk na 1000 moških. Tudi pri od- seljencih iz Štajerske in Koroške so moški znatno prevladovali, čeprav ne v tor liki meri kot pri Kranjski in Primorski, vendar številke za ti dve deželi, v ka­ terih so bili Nemci v večini, za slovensko ozemlje ne morejo biti značilne, zato jih rajši ne upoštevamo. Razlika v številčnem medsebojnem razmerju obeh spo­ lov kaže, da so svojci navajali,sorazmeroma vedno dosti manj odsotnih žensk kot moških. Mislim, da je bilo to odvisno v veliki meri od razlike v trajanju odsotnosti pri obeh spolih. Svojci so kot odsotne navajali predvsem tiste, ki so bili odsotni le za krajši čas in glede katerih so pričakovali, da se vrnejo domov. Na tiste, ki so bili že dalj časa v tujini in je njihovo bivanje izven doma po­ stalo trajno ter domači na vrnitev niso več računali, so pa več ali manj pozabili in jih pri štetju sploh niso omenjali med odsotnimi domačini, čeprav so še imeli staro domovinstvo. Zdi se, da so bili taki primeri pri ženskah mnogo številnejši kot pri moških in so bili posledica različnega značaja izseljevanja. Pri ženskah je prevladovalo trajno, pri moških začasno izseljevanje. Številčno razmerje med obema spoloma pri tedanjih izseljencih ter zna­ čilnost okrajev, iz katerih so največ prihajali, kaže, da je takratno izseljevanje bilo v glavnem sezonskega značaja. Ljudje niso odhajali iz domačega kraja v tuje dežele zato,, da bi se tam za stalno naselili, ampak so šli zato, da bi si s kakšnim sezonskim delom zaslužili nekaj denarja in se s prihranjenim za­ služkom vrnili domov. Pri tem izseljevanju niso bili prizadeti vsi okraji enako­ merno; kolikor odkriva statistika, ki smo jo navajali glede odsotnih oseb z do­ movinsko pravico na slovenskem ozemlju,, in pa poročila tedanjega časa, je bilo sezonsko izseljevanje razširjeno v istih predelih, ki so nekaj desetletij po- ? Bevölkerung und viehstand ... nach der Zählung vom 31. December 1869, v. H. Erläute­ rungen zu den Bevölkerungs-Ergebnissen, str. 66. "; ZGODOVINSKI; ČASOPIS 44 : 1990 •' 1- 53 zneje dajali največje deleže našega ameriškega izseljevanja, to je Bela Krajina, kočevski okraj in loška dolina. ; Kočevarjiso si iskali zaslužka največ s krošnja'rstvom; s svojo robo, juž­ nim sadjem, citronanii, pomarančami, • olivami, mandeljni, dateljni, z inozem­ skimi buteljčnimi vini in tržaško rozoljo nišo obiskovali le sosednih dežel, ampak'tudi oddaljenejše kraje." Kupčevali so tüdi ž razno kranjsko železno robo, ki so jo razpečavali po svetu.4 Po svoji kupčiji so ostali včasih več let odsotni od svojih domov, dasi so se v pretežni večini podajali v svet le čez zimo. Tako so v krajih ob Kolpi od Metlike do Osilnice hodili iskat zaslužka v tujino, Osilničani s kVošnjo" po svetu pa tudi z žago v hrvatske gozdove, Ko- stelčani s krošnjo na Ogrsko,- Poljanci in Semičani so kot Kočevarji hodili krošnjarit v Nemčijo. Zaslužili so si toliko denarja, da so plačali davke in si v Karlovcu kupili kak mernik žita za dom. Dopis iz Kostela v «-Novicah« na kratko ugotavlja: >»Na. jesen, kmalu o malem šmarnu se pobere vse, kar je mo- žkega kaj vrednega ali na nemško ali'na magjarsko po trgovini, doma ostanejo le ženske. Vrnejo se o veliki noči.«5 S krošnjarstvom so si hodili služit kruha tudi moški iz Banje Loke, kupovali so po bližnji okolici domače pridelke in jih prodajali v Reki in po Istri.6 , t in ' •' Krošnjarstvo je svojevrsten primer sezonskega izseljevanja. Pravo sezon­ sko izseljevanje'je tisto, ko se izseljenec poda v tujino na delo, ki ga je treba opraviti v določenem letnem času, kot so tò razna opravila v kmetijstvu in go­ zdarstvu. Tako sezonsko izseljevanje je bilo v navadi vraznih predelih sloven­ skega ozemlja, kjer domača kmetija ni-dajala dovolj kruha. Iz vasi ob vznožju Gorjancev, od Kostanjevice do Čateža in Velike Doline, so hodili Hrvatom mlatit žito, za kar so dobili plačilo v žitu. Poleg vina je bil glavni pridelek teh krajev krompir, ki je bil vsakdanja-hrana. Prediva'so si pridelali komaj "za obleko, volne za sukno tudi niso imeli dovolj, mnogi, ki so šli na Hrvatsko mlatit, so si morali izposoditi celo vrečo za žito.' V Vinici; v Beli Krajini, kmetija ni mogla preživljati družine. Fantje so hodili v Nemčijo na delo, toda zaslužek je bil skromen. Kmetje so hodili kosit v Bjelovar, Fužine in Petrinjo, da so si prislužili nekaj denarja.8 Iz loške doline, Starega trga, Babnega polja in z Blok, kjer so bili ljudje vajeni gozdarskega dela, so hodili vsako zimo delat v gozdove na Hrvatskem, Ogrskem, v Galiciji in celo v Rusiji. Iz nekaterih vasi so odšli za zaslužkom skoraj vsi moški.9 V Loškem potoku je zemlja revna in ni mogla preživljati vseh ljudi, ki so si zato iskali zaslužka na Hrvatskem, v Slavoniji, na Ogrskem, Erdeljskem in v Romuniji, kamor so ho­ dili vsi moški, »štirinajstletni fantje in možje, ki so jim krepke moči že začele pojemati«.,Zaposleni so bili različno, največ so sekali in tesali hraste. Prevze­ mali, so delo po navadi v »kompanijah«, ki so se za delo pogodile s trgovci. Delo v gozdovih je bilo težko, živeli so ob skromni hrani, največkrat ob nezabeljenih koruznih žgancih. Zaslužek čez zimo, ako je bil dober, je znašal okrog 100 gol­ dinarjev na osebo. Od dela so se vračali ob Veliki noči ali ob Binkoštih.10 Iz Strug so pozimi moški hodili na Dunaj ali na Hrvatsko za zaslužkom. Razen na krošnjarjenje so Kostelčani in Osilničani, moški od 12-letnih fantov naprej, od septembra do novembra odhajali na delo v hrvatske, slavonske in ogrske gozdove, maja in junija so se vračali. V ogrskih gozdovih so kot tesaci delali Banjaločani. Tudi moško prebivalstvo župnije Draga si je služilo kruh z izde- * B. Hacquet, Abbildung und Beschreibung der südöstlichen und östslichen Wenden Illyrer und Slaven usw.. Leipzig 1801, str. 85. ' s Bell Krajnci unikraj hribov Gorjancov ob геИ Kolpi od Metlike do Osilnice. Novice 1847 str. 167. Dopis iz Kostela, Novice 1867, str. 197. . 8 St. Tomšič in Fr. Ivane, Kočevsko okrajno glavarstvo. LJubljana 1887, str. 95. 7 Beli Krajnci unkraj Kerke in Save od Kostanjevice do Jesenic. Novice 1845, str 7 in 15 " Iz Vinice na Dolenjskem. Novice 1854, str. 35. 9 Mnogoteri dobrovoljni sveti našim gospodarjem. Novice 1855, str. 145. — Vojteh Ribnikar Logaško okrajno glavarstvo, 1889, str. 3, 7 si. in 72 si. 10 Jan. Vesnin, »Ložki potok-. Novice 1861. str. 110. . . : t 54 V. VALKNCIC: IZSELJEVANJE SLOVENCEV V DRUGE DEŽELE lovanjem dog in s tesanjem v hrvatskih, slavonskih, ogrskih in erdeljskih pa tudi v romunskih in južnoruskih hrastovih gozdovih." Ribničani so si vkljub lesni obrti in lončarstvu morah iskati pozimi za­ služka pri gozdnih delih na Hrvatskem in v Slavoniji.13 Fantje iz kočanske do­ line, vasi Kuteževo, Zabiče, Trpčane in Podgraje, so hodili pozimi delat na Hrvatsko; iz jelšanske župnije, ki je obsegala tudi nekaj hrvatskih vasi, je šlo vsako zimo do 600 mož na Hrvatsko tesat doge.u Iz Brkinov in Cičarije so si iskali zaslužka v bosanskih, slavonskih in ogrskih gozdovih; v času, ko so gra­ dili sueški prekop, so nekateri iz teh krajev šli na delo v Egipt, od koder so pošiljali »napoleondore in šterlinge svoji družinici za obleko in kašo«.14 Na delo v hrvatske, slavonske, ogrske in tudi romunske ter gališke gozdove so hodih možje in fantje iz mnogih vasi postojnskega okraja, iz okolice Ilirske Bistrice in Postojne. V teh krajih so bili že doma vajeni dela v gozdu, ker pa jim domači gozdovi niso nudili dovolj zaslužka, iskali so ga v tujini z drvar- jenjem, tesarjenjem in pripravljanjem dog. Iz trnovske župnije se je konec oktobra podalo 200 do 300 moških na Hrvatsko, Ogrsko ali v Romunijo kjer so sekali v gozdovih, pripravljali drva, največ pa so izdelovali doge za sode Jeseni so prihajali gozdni agentje najemat delavce za velike trgovce in sklepat za nje pogodbe, dajali so tudi predujme za pot. Delavci so se zbrali in odšli na delo v skupinah od 30 do 40 oseb. Vračali so se z dela navadno okrog Velike noci, »s krvavimi žulji si prislužijo kakov krajcar. Prinesejo 100—200 goldi­ narjev marljivi, nekateri se pa tudi vrnejo s praznimi rokami, manj pridni ali pa opeharjeni po brezvestnih kupcih«. Iz nekaterih krajev postojnskega okraja so hodih čez zimo v Reko in Trst, tudi dekleta so mnogokrat šla.služit do po­ mladi, ko so se vrnila domov pomagat obdelovati polje.15 Na Hrvatsko so hodili delat iz Štajerske. V Čakovcu je bil vsako leto ob sv. Katarini konec novembra semenj, na katerega je prišlo 300 do 400 mladih deklet iz slovenskega Stajerja,,ki so se udinjala čez zimo za predice. Zaslužek je bil slab, kajti »pridno je moralo biti dekle, da zraven živeža naprede en dan eno cevko, za ktero ji je plačilo 1 groš slabega dnara«.16 S Tolminskega so hodili na poljsko delo na Koroško, iz Drežnice so šli fantje in možje aprila meseca in so ostali do sv. Jakoba, nekateri celo do vseh svetih. Ko so se vračali, so prinesli s seboj 20 do 100 goldinarjev.17 Bovčani, ki so poleti obdelovali svoje polje, so v drugih letnih časih krošnjarili po svetu s suknom, galanterijsko robo in podobnim. Med Furlani so moški v velikem številu hodili poleti v tujino kot zidarji.'" Slika, ki smo jo na podlagi sodobnih in drugih poročil dobili o takratnem sezonskem izseljevanju, gotovo ni popolna, verjetno so bili pri tem udeleženi tudi še drugi predèli, za katere pa manjkajo podatki. Toda tudi ta slika zado­ stuje, da nam odkriva značilnosti našega takratnega sezonskega izseljevanja. Bilo je v glavnem usmerjeno na delo v ogrskih, hrvatskih, slavonskih in drugih gozdovih v vzhodnih deželah, zato je razumljivo veliko število moških, ki so bili pristojni na Kranjskem,-pa so jih ob ljudskih štetjih 1857 in 1869 našteli v ogrski polovici monarhije. Kolikor je bilo sezonsko izseljevanje povezano s krošnjarstvom, je bilo usmerjeno največ v Dolnjo Avstrijo, kjer je Dunaj nudil tej obrti največ možnosti zaslužka. " St. Tomšič in Fr. Ivane, n. o. m., str. 59, 95 in 103. " Janez ziegler. Kratek popis kmetijstva po ribniškem okraji. Novice 1857, str 304 si z Blle' Kočanska dolina. Novice 1856, str. 397. — Iz Jeläan v СШп. Novice 1865 str " Dopis iz Kastva. Novice 1866, str. 65. 100 ^ost°3msko okrajno glavarstvo. Postojna 1889, str. 22, 33 si., 36, 52, 57, 68, 79, 83, 87, 92, 96, " Dopis iz Ormoža. Novice 1853, str. 411. Iz Drežence na Tominskem. Novice 1864, str. 147. Volkswirtschaftliches Leben in Küstenland. Oesterreichisch-ungarische Monarchi» in Wort und Bild, Bd. Küstenland, str. 285 si. ""«reme in ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 • 1990 • 1 55 Tabela III: Domovinsko prebivalstvo v tujih avstrijskih deželah leta 1880 Dežela bivanja Doljna Avstrija Nemška Štajerska Nemška Koroška Gornja Avstrija, Solnograško, Tirolsko, Predarlsko Češka, Moravska, Slezija, Galicija, Bukovina Hrvaška Istra Dalmacija 01 M СЛ u cu •r—t a 19.115 3.358 6.125 2.117 672 212 31.599 cd X •s u o 4.654 16.641 4.352 543 287 81 26.558 Domovinske co •1—> a ço 5.787 6.746 1.731 1.433 1.076 1.122 336 18.231 çfl 982 489 36 232 204 1.667 584 4.194 dežele 0} 40 •c o Ü 630 977 290 364 118 1.521 225 4.125 £0 h 05 t—t 405 474 172 157 144 — 753 2.105 co a 3 X. w 31.573 25.327 5.587 12.663 4.202 5.269 2.191 86.812 Tabela je sestavljena na podlagi podatkov štetja iz leta 1880 objavljenih v »Oesterreichische Statistik, I. Bd., 1. Heft«. Rezultati štetja iz leta 1880 (tabela III) kažejo, da je izseljevanje s sloven­ skega ozemlja v nemške avstrijske dežele močnejše naraslo. Dolnja Avstrija z Dunajem in Nemška Štajerska sta sprejeli od prejšnjega ljudskega štetja naj­ več novih slovenskih izseljencev, toda njihovo število se je pomnožilo tudi v deželah, kjer je prej živelo le malo naših ljudi. Izseljevanje v tuje dežele je začelo zavzemati večji obseg, saj se je v razdobju med obema štetjema število oseb, ki so živele izven svoje domovinske dežele v tujih avstrijskih deželah, na Koroškem in Primorskem več kot podvojilo, na Štajerskem in Kranjskem pa skoraj podvojilo. V nadaljnjih dveh desetletjih se je, kot kažeta tabeli IV in V, razvoj nadaljeval. Za leto 1890 so bili objavljeni podatki o domovinski pri­ padnosti in deželah bivanja štajerskega prebivalstva ločeno za Spodnjo, Sred­ njo in Zgornjo Štajersko, kar nam omogoča, da je tudi v našem pregledu Slo­ venska Štajerska posebej izkazana. Niso pa bili publicirani podatki o deželni domovinski pripadnosti prisotnega prebivalstva po okrajih, zato se ne da ugo­ toviti, koliko oseb iz drugih slovenskih dežel je živelo v nemškem delu Koroške ali v hrvatskem delu Istre. Pri naslednjih dveh štetjih 1900 in 1910 so bili re­ zultati o domovinskem poreklu prebivalstva obdelani in publicirani po okrajih, Tabela IV: Domovinsko prebivalstvo v tujih avstrijskih deželah leta 1890 Dežela bivanja Dunaj Ostala Dolnja Avstrija Nemška Štajerska Gornja Avstrija, Solnograško, Tirolsko, Predarlsko Češka, Moravska, Slezija, Galicija, Bukovina Dalmacija £3 4.451 1.854 31.668 1.856 918 244 40.991 tO «5 «s 5.243 2.307 23.796 6.383 1.013 179 38.921 Dom ovi n ske cO VI "S 4.780 1.657 10.295 2.082 1.343 838 20.995 e 966 160 499 220 212 549 2.606 dežele Tj o O 777 281 2.166 646 412 441 4.723 437 102 239 182 318 789 2.067 co a. si 16.654 6.361 68.663 11.369 4.216 3.040 110.303 Tabela je sestavljena na podlagi podatkov štetja iz leta 1890 objavljenih v »Oesterreichische Statistik, XXXII. Bd., 2. Heft, Tabelle XXX«. 56 V. VALENClC : IZSELJEVANJE SLOVENCEV V DRUGE DEŽELE Tabela V: Domovinsko prebivalstvo v tujih avstrijskih deželah leta 1900 • Domovinske dežele rt ca Dežela bivanja u ž •" -a l! II i e I it t mm wW M HO ЗД M Doljna Avstrija ч 9.040 6.908 8.240 1.178 1.353 -225 . 26.944 Nemška Štajerska 43.556 15.575 12.513 553 2.866 187 75:250 Nemška Koroška 1.945 13.836 1.818 38 368 6 18.011 Gornja Avstrija, •. -• Solnograško, Tirolsko, Predarlsko 2.558 5.017 3.038 391 1.133 97 12.234 Češka, Moravska, Slezija, Galicija, Bukovina 1.611 1.015" 2.423 '246 732 129 6.156 Hrvaška Istra ' 1.516 352 1.932 2.155 2.926 5.146 14.027 Dalmacija 321 168 842 811 618 340 3.106 60.547 42.871 30.806 5.372 9.996 6.136 155.728 Tabela je sestavljena na podlagi podatkov štetja leta 1900 objavljenih v «Oëster- reichische Statistik, LXIV. Bd., 1. Heft«. za prisotno prebivalstvo je navedena ne le domovinska dežela, ampak tudi do­ movinski okraj. Na podlagi tako objavljenih rezultatov sta za ti dve štetji se­ stavljena pregleda o prisotnosti oseb v tujih avstrijskih deželah za vse sloven­ sko, ozemlje, torej tudi za slovenske dele posameznih dežel. Pri medsebojni primerjavi tabel se je treba vedno ozirati na teritorialni obseg, za katerega na­ vedene številke veljajo. . ' ' Od leta^ 1890 naprej, ko imamo Slovensko Štajersko posebej izkazano, se vidi prav posebno; kako velik obseg je imelo izseljevanje s slovenskega ozemlja na Nemško Štajersko. Dve tretjini oseb z domovinsko pravico na Slovenskem Štajerskem in živečih v nekdanji Avstriji izven slovenskega ozemlja, je bilo v nemškem delu Štajerske. Tudi število oseb, ki so bile pristojne na Kranjskem in Slovenskem Koroškem, je bilo na Nemškem Štajerskem prav znatno, za do­ deljevanje s Kranjskega je bil v mejah Avstrije večjega pomena tedaj le Trst, za Slovensko Koroško pa je bila Nemška Štajerska na prvem mestu. Celo od goriškega izseljevanja v tuje avstrijske dežele je sprejela Nemška Štajerska precejšen del. Doseljenci s slovenskega ozemlja so se naseljevali največ v Grad­ cu in njegovi okolici, iz Slovenske Štajerske zlasti še v nanjo meječiH okrajih Deutschlandsberg, Leibnitz in Radgona ter v industrijskih okrajih.Srednje in Zgornje Štajerske, Bruck, Leoben in Voitsberg. Pri teh migracijah iz sloven­ skih dežel na Nemško Štajersko so bili v največji meri udeleženi tudi slovenski kmetijski delavci, ki so si iskali v nemških krajih boljšega zaslužka.19 Nad po­ lovico oseb, ki so živele na Nemškem Štajerskem, imele pa so domovinstyo v slovenskih štajerskih okrajih, je bilo iz okrajev Maribor in Celje; ne le abso­ lutno, ampak, če izvzamemo mesta, tudi relativno je bil pri izseljevanju na Nemško Štajersko najmočnejše zastopan mariborski okraj, odkoder je bilo leta 1900 skoraj 15 % oseb, ki so imele v tem okraju domovinstvo, štetih v nemških okrajih dežele. Sorazmerno močan delež sta imela na Nemškem Štajerskem še slovenjgraški okraj z 10 % in ljutomerski okraj s skoraj 10 % svojih domovin­ skih pripadnikov. Na Slovenskem ; Koroškem so imeli okraji Celovec okolica, Beljak in Velikovec, na Kranjskem Radovljica, na Goriškem Tolmin po več odstotkov svojega domovinskega prebivalstva na Nemškem Štajerskem. Slovensko priseljevanje na Nemško Štajersko je v dobi, ko je dose'glo svojo kulminacijo, vzbujalo zanimanje tudi zaradi vpliva na narodnostno sestavo v 18 Dr. Richard Pfaundler, Die Grundlagen der nationalen Bevölkerungsentwicklung Steier- marks. Stat. Monatschrift, Jg. N. F. XII/1907, str. 580. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 •' 1 57 •Tabela VI: Domovinsko prebivalstvo v tujih avstrijskih deželah leta 1910 Domovinske dežele Dežele bivanja JŽ ' Y> o g 8.845 42.945 2.265 •X, a O o 6.265 13.380 12.589 si СЛ 03 u 6.210 8.107 1.045 1.246 487 52 C* 'C o Ü 1.296 2.097 404 >' « o £ ms 239 170 7 •*—Ï 3 m 24.101 67.186 16.362 Doljna Avstrija Nemška Štajerska Nemška Koroška Gornja Avstrija, Solnograško, Tirolsko, .Predarlsko 3.556 6.442 ,2.789 354 1.116 55 14.312 Češka, Moravska, Šlezija, Galicija, Bukovina 1.547 -' 1.159 1.705 338 610 90 5.449 Hrvaška Istra .• 2.179 497 2.071 2.670 2.681 5.216 15.314 Dalmacija . 423 . 129 628 655 521 335 2.691 61.760 40.461 22.555 5.802 8.725 6.112 145.415 Tabela je sestavljena na podlagi podatkov ljudskega štetja leta 1910, objavljenih v Oesterreichische Statistik, N. F. 2. Bd., 1. Heft-«. celi deželi. V statističnih publikacijah štetja 1900 in 1910 je bila objavljena raz­ členitev v sestavi prisotnega štajerskega prebivalstva pod vidikom domovinske pravice in občevalnega jezika.20 Po tej je bilo leta 1900 med prisotnim in na Štajerskem pristojnem prebivalstvu. Nemške Štajerske 5,66 % oseb, ki so imele domovinstvo v štajerskih slovenskih okrajih, ne .vštevši spodnještajerska me­ sta; leta 1910 je ustrezajoči odstotek znašal 5 %, ker je med tem na Nemškem Štajerskem število prisotnega prebivalstva, ki je imelo .domovinsko pravico v občinah bivanja, znatno bolj naraslo kot število oseb z domovinstvom na Slo­ venskem Štajerskem, povečanje v občini bivanja pristojnih oseb pa je bila po­ sledica uveljavljanja novih predpisov o domovinski pravici. Navedeni odstotki bi se še precej zvišali, če bi se upoštevali še slovenski izseljenci iz ostalih dežel. • " Za Nemško Štajersko je bila Dolnja Avstrija najpomembnejši cilj sloven­ skega doseljevanja; pretežna večina tega doseljevanja je odpadla na Dunaj. Od štetja 1890 naprej je bilo prebivalstvo velemest v avstrijski statistiki podrob­ neje obdelano kot ostalo prebivalstvo. Za velemestno prebivalstvo razpolagamo S'pôdatki^o njegovi domovinski in rojstni pripadnosti po posameznih političnih okrajih. Statistika za leto 1890 je pokazala, da je nekaj promile na slovenskem ozemlju pristojnega in rojenega prebivalstva živelo na Dunaju. Če izvzamemo mesta, v, katerih je delež njihovega prebivalstva po domovinski ali rojstni pri­ padnosti," ki je živel na Dunaju, znašal celo po nekaj odstotkov, se je gibal promile pri prebivalstvu po domovinski pripadnosti na Slovenskem Štajerskem ih ria Kranjskem v glavnem med 3 in 8 %», višji promile so imeli mariborski okoliški, šmohorski, celovški okoliški in beljaški okraj; vse okraje slovenskega ozemlja je presegal kočevski okraj, od koder je bilo prisotnih na Dunaju 32,7 %> v okraju pristojnega prebivalstva. Pri Goriški in v Slovenski Istri je bil delež na Dunaju živečih znatno manjši. V razmerju do prebivalstva po rojstni pri­ padnosti je bil delež na Dunaju prisotnih v splošnem nekoliko nižji. Nemška Koroška je imela znatno število oseb iz okrajev Slovenske Koroške in je bila za nje poleg Nemške Štajerske najvažnejši cilj doseljevanja. Vendar gre v tem primeru bolj za izmenjavanje prebivalstva med sosednimi političnimi okraji kot pa za, enotno usmerjen izseljeniški odtok, saj ni imela Nemška Koroška, potem ko je nazadovalo železarstvo v Huttenbergu, nobenih pomembnejših in­ dustrijskih središč, ki bi pritegovala tuje delavstvo. Sicer pa je odseljevanje iz 20 Untersuchungen über die Gliederung der ortsanwesenden Bevölkerung unter dem Ge­ sichtspunkte des Heimatsrechtes und der Umgangssprache. Oest. Stat., Lxiv. Bd., 1. H., str XIV in N. F. 2. Bd., 1. H., Uebersicht 20, str. 26. 58 V. VALENCIC: IZSELJEVANJE SLOVENCEV V DRUGE DEŽELE Slovenske na Nemško Koroško bilo skoraj v ravnotežju z obratnim doseljeva- njem. V Slovenski Koroški je bilo prisotnih leta 1900 le nekaj sto oseb z domo­ vinsko pravico na Nemškem Koroškem manj, kot jih je bilo iz Slovenske v Nemški Koroški. Tudi iz Slovenske Štajerske in Kranjske je bilo v nemškem delu Koroške nekaj tisoč ljudi, največ, nad polovico, spodnještajerskih dose­ ljencev je bilo iz slovenjgraškega okraja, iz Kranjske sta pa več kot polovico dala kranjski in radovljiški okraj. K preseljevanju na Koroško je verjetno naj­ več prispevalo kmetijsko delavstvo, ki ga je kmetijstvo na Koroškem zaradi syoje posestne strukture potrebovalo mnogo več kot druge dežele, v katerih so živeli Slovenci. Ostale avstrijske nemške dežele za doseljevanje iz slovenskega ozemlja niso prihajale v večji meri v poštev, le iz koroških okrajev je bilo večje število oseb na sosednjem Tirolskem. O kakšnem izseljevanju v češke in polj­ ske dežele nekdanje Avstrije skoraj ni govora, saj je večina okrajev imela v posameznih teh dežel, ki so bile tudi večjega obsega, le po nekaj desetin oseb. Sorazmerno močneje kot ostali okraji slovenskega ozemlja je bil s svojimi ljud­ mi v tujih avstrijskih deželah zastopan kočevski okraj, njegovi krošnjarji so obiskovali vse dele države. Iz rezultatov štetij 1900 in 1910 se vidi, da je tedaj Hrvatska Istra prite­ gnila večje število doseljencev iz raznih delov slovenskega ozemlja. Ti dose­ ljenci so živeli največ v Pulju, ki se je kot glavna luka monarhije razvil v krat­ kem času v večje mesto, kamor so prihajali od drugod iskat dela in zaslužka v arzenalu in ladjedelnici in v službo pri vojni mornarici. Tabela VII: Prebivalstvo z rojstnim poreklom v slovenskih in prisotno v tujih avstrijskih deželah leta 1890 Dežele Dunaj Ostala bivanja Dolnja Avstrija Nemška Štajerska cts o Ä O ce W«/3 869 623 463 890 795 iz Oest. Stat £3 p O 1045 595 718 1055 1083 lavedenih deželah rojenih moških v tujih deželah je prišlo prav tam rojenih žensk Kranjska Trst 707 914 406 559 300 480 624 959 582 1047 ., XXXII. Bd., 2. H., Tab. Goriška Istra 611 843 440 117 129 769 399 622 607 379 I., str. LXXII. 21 Pfaundler, n. o. m., str. 557—592. — Dr. Wilhelm Hecke, Volksvermehrung Binnenwande­ rung und Umgangssprache in den österreichischen Alpenländern und Sudländern Stat Monat schrift N. F. XVin/1913, str. 323—392, ter istega avtorja Die Verschiedenheit der deutschen und slawischen Volksvermenung in Oesterreich. Stuttgart 1916. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 • 1990 - 1 61 venski značaj in sicer Celovcu in Beljaku do 1/3, Smohorju in Volšperku do l'/4 in Velikovcu do 4/5, Celovec pa je imel za popolnoma nemški. Na tej pod­ lagi je Pfaundler ugotovil, da je bilo leta 1900 med avstrijskimi državljani na Nemškem Štajerskem*45.976-ha slovenskem jezikovnem ozemlju rojenih oseb, od Katerih jih je odpadlo 27.659 na Štajersko (spodnještajerske podeželske okraje), 6351 na Koroško, 8622 na Kranjsko in 3344 na ostale dežele. Ti dose­ ljenci so predstavljali že precejšen • del prebivalstva na Nemškem Štajerskem. Med prisotnimi avstrijskimi državljani zgornještajerskih okrajev Judenburg, Leoben in'Bruck je bilo 5,71 % roj enih" na'slovenskem jezikovnem ozemlju, v okrajih Gradec okolica in Voitsberg 5,6 '%, v Gradcu 13,32 % ter v okrajih Deutschlandsberg, Leibnitz in'Radgona, ki so mejili na slovenske okraje, 6,04 %. Največji del slovenskega doseljevanja je bil usmerjen iz Slovenske Šta­ jerske v''Gradec1 iri*'tri''sosednje okr'äje.Deutscnländsberg, Leibnitz in Radgona, iz Kranjske, Koroške in Goriške pa v Gradec' in gorhještajerske industrijske okraje Leoben, Judenburg in Bruck. Spodnještajerci so živeli v velikem številu tudi. v teh gornještajerskih industrijskih okrajih, toda sorazmerno s številom svojih izseljencev soj bili manj zastopani kot pripadniki omenjenih dežel. V šte­ vilkah o občevalnem .jeziku to pomešanje,slovenske in nemške narodnosti ni prihajalo do izraza, kajti, kot ugotavlja Pfaundler, je asimilacija doseljencev v" nemških^okrajih močno in hitro napredovala.22 Hècke je v svoji razpravi pri­ občil podatke'o občevalnem jeziku oseb, ki so bile rojene ali pa imele domovin- stvo v nekaterih slovenskih deželah, živele'pa v tujih. Prišel je do zaključka, da je biï-ponékod neznaten odstotek oseb štet s slovenskim občevalnim jezikom rhed' prebivalci,' 'ki so'bili* po rojstnem ali-J domovinskem poreklu iz okrajev s'slovenskim občevalnim jezikom.23 Čeprav^pravilnost ugotovitev o občevalnem jeziku ni bila v vsakem pogledu izven dvoma in občevalnega jezika ni istovetiti z materinim jezikom ali narodnostjo, je vendar treba priznati, da so slovenski izseljenci y nemških deželah prevzemali nemški jezik, za svojega in postali iz­ gubljeni za svoj. narod. V svoji knjigi je Hecke objavil nekakšno narodnostno bilanco, migracijskih gibanj y mejah Avstrije in pokazal izgubo, ki so jo Slo­ venci f utrpeli. pri izseljevanju v tuje avstrijske dežele.. Primer j al je na podlagi statistike prebivalstva 1910 po deželah število prisotnih in v deželi rojenih avstrijskih državljanov s slovenskim občevalnim jezikom- in je prišel do za­ ključka, da je na 1000 rojenih Slovencev opustilo svoj materni jezik v korist nemškega ali drugega jezika 21 na Štajerskem, 5 na Koroškem, 11 na Kranj­ skem in 15 na Goriškem rojenih Slovencev. V teh številkah se v nekem po­ gledu zrcali tudi intenzivnost v udeležbi posameznih slovenskih dežel pri odse­ ljevanju v tuje avstrijske dežele. Edino številka za Koroško je verjetno precej nižja kot bi morala biti v resnici, ker je bilo prebivalstva s slovenskim obče­ valnim jezikom na Koroškem več, nego ga je izkazala avstrijska statistika. Po tej statistiki je imela 1910 komaj tretjina prebivalstva v okrajih, ki jih štejemo k slovenskemu ozemlju, slovenski občevalni jezik; za celo Koroško navaja Hecke na 1000 prisotnih prebivalcev 212 oseb s slovenskim in 786 oseb z nem­ škim občevalnim jezikom. Obseg slovenskega izseljevanja iz Koroške se v luči tega razmerja pokaže seveda dosti manjši, kot pa je računan za celotno prebi­ valstvo okrajev, kjer so v večjem številu živeli tudi Slovenci. Rezultat odselje­ vanja iz slovenskega ozemlja v nemške dežele je bil, da je bilo nemško prebi­ valstvo v deželi doseljevanja številčno ojačeno, slovensko pa v deželi odselje­ vanja številčno oslabljeno. Bodisi da presojamo slovensko izseljevanje v tuje avstrijske dežele na pod­ lagi statistike o domovinski ali statistike o rojstni pripadnosti, se moramo za- 23 Pfaundler, n. o. m., str. 578 si. Relativne številke v Pfaundlerjevi tabeli str 582 veljalo na 100 In ne na 1000 prisotnih, kot je v tabeli navedeno. 23 Hecke, n. o. m., stat. Monatschrift N. F. XVIII/ШЗ, str. 350 si. 24 Hecke, Die Verschiedenheit der deutschen und slawischen Volksvermehrrung in Oester- reich, str. 56 sl. ' 390 3.597 959 259 11.194 2.630 1.205 13.157 1.164 488 2.386 1.524 15.900 1.547 1.409 5.240 1.864 15.444 1.585 1.202 5.542 1.870 15.785 1.408 1.168 9.440 62 V. VALENCIC : IZSELJEVANJE SLOVENCEV V DRUGE DEŽELE vedati, da'se število resničnih izseljencev ne krije s številom oseb, ki sta jih statistiki ugotovili. V tujih deželah je živelo mnogo Slovencev, ki niso imeli namena, da se tam stalno naselijo in poiščejo delo in zaslužek. Med temi so bili številnejši npr. slušatelji visokih šol na Dunaju in v Gradcu ter vojaški obvez­ niki, ki- so služili kadrski rok v raznih avstrijskih garnizijah. Na drugi strani pa domovinska statistika ni zajela vseh tistih Slovencev, ki so bili na tujem v javnih službah, kajti taki so dobili domovinsko pravico svojega novega biva­ lišča in njihovo prvotno domovinsko poreklo ni bilo več v statistiki vidno: V primeri z množicami pravih izseljencev so taki primeri, ki so se medsebojno tudi kompenzirali, tvorili le manjši del in na celotno sliko o obsegu in smereh našega izseljevanja niso mogli bistveno vplivati.- Tabela IX: Prebivalstvo z domovinstvom v spodaj navedenih deželah in prisotno v deželah ogrske krone Dežele domovinstva 1857 1869 1880 1890 1900 1910 Štajerska . .. 5.022 2.914, 12.441 18.102 20.131 19.850 Koroška Kranjska Trst Goriška Istra ' _^ 9.968 16.997 30.791 43.722 45.768 49.516 Podatki te in naslednje tabele so posneti iz statističnih publikacij, v katerih so bili objavljeni rezultati ljudskih štetij. Številke za leto 1869 pomenijo odsotne doma­ čine po navedbah v njihovih domovinskih krajih, pri ostalih štetjih pa v kraju štetja prisotne osebe z domovinstvom 'v zgoraj navedenih deželah. Kot smo že videli, je bilo dokaj močno izseljevanje iz slovenskih dežel usmerjeno tudi proti vzhodu v dežele ogrske polovice nekdanje monarhije. To izseljevanje, ki je bilo, vsaj prvotno, predvsem sezonskega značaja, je moralo biti najbolj intenzivno v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih prejš­ njega stoletja. Tabela IX daje pregled o številčnem stanju oseb z domovin­ stvom v slovenskih deželah, ki so živele v ogrski polovici države ob posameznih ljudskih štetjih. Skoraj za vsa štetja imamo o avstrijskih državljanih, ki so bili v ogrskih deželah, podatke le o deželah domovinstva, ne pa o domovinskih okrajih. Zato so v pregledu Štajerska, Koroška in Istra upoštevane v celoti. Za leto 1890 je bilo objavljeno po okrajih, koliko oseb je bilo štetih v deželah ogr­ ske krone. Tedaj sta odpadli na slovenske okraje dve tretjini oseb, ki so imele domovinstvo na Štajerskem, od oseb z domovinstvom na Koroškem in v Istri pa nad polovico. Sodeč po narodnostni statistiki avstrijskih državljanov, štetih v ogrskih deželah, je bila Slovenska Štajerska v izseljevanju močnejše zasto­ pana, kot pa kaže. domovinska statistika iz leta 1890. Število v ogrskih deželah prisotnih oseb s slovenskega ozemlja se je od 1857 do 1890 skoraj popetorilo; nadaljnje povečanje ni bilo več toliko posledica novega doseljevanja, ampak se je število zvišalo zaradi v novi domovini rojenih otrok naših izseljencev. Po­ večanje števila izseljencev v.zadnjih desetletjih pred prvo svetovno vojno tudi ni šlo več na račun Kranjske in Štajerske, ampak na račun Istre, pri kateri pa so seveda k izseljevanju prispevali tudi njeni hrvatski okraji. Tok slovenskih' izseljencev v ogrske dežele je bil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja tako močan, da je bilo 1890 v ogrski polovici države skoraj 3% vsega prebivalstva, ki. je, imelo domovinsko pravico na Kranjskem ter 2,5 % prebivalstva z domovinsko pravico na Slovenskem Štajerskem. Iz Ljub­ ljane in Maribora je bilo štetih v ogrskih deželah nad 10 %, iz Celja skoraj 20 % in iz Ptuja celo 60 % pristojnih v navedenih mestih. Med podeželskimi okraji so imeli v ogrski polovici največ svojih domovinskih pripadnikov Bre­ žice s 7,5 %', Kočevje in Črnomelj, ki sta imela med 4 in 5 %, Postojna s skoraj ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . i9ào • i 63 Tabela X: Prebivalstvo z domovinstvom v spodaj navedenih deželah in prisotno v posameznih deželah ogrske krone X л x и X w o u S '5 a 3 M m . « M H Ü Д и Leta 1869 ' • ' ' >—: Hrvaška in Slavonija 1.159 23 4.609 226 6.017 Reka 1 > 0grska] , .1-755 236 6.585 2.404 10.980 2.914 259 11.194 2.630 16.997 Leta 1880 ~~ Hrvaška in Slavonija 8.743 411 9.927 203 284 970 20.538 Reka 100 97 791 398 106 1.107 2.899 Ogrska _•_ 3.598 697 2.439 263 • 98 259 7.354 • • ' - 12.441 1.205 13.157 1.164 488 2^336 ЗОТ Leta 1910 Hrvaška in Slavonija 11.797 • 449 9.503 191 385 1.932 24 257 5eka . 678 145 3.602 T997 635 6.913 12.970 0grska 7.375 1.276 2.680 220 143 595 12.289 . - • 19.850 1.870 15.785 .1.408 1.163 9.440 49.516 4 % in Krško z nad 3 %.25 Največ izseljencev je živelo na Hrvatskem in v Sla­ voniji, pozneje je postala tudi Reka važen cilj za izseljeniški tok iz Kranjske in Istre. Podatki o številčnem stanju izseljencev v posameznih ogrskih deželah po^ statistiki iz 1869, ki jih vsebuje tabela X, so, kot je bilo že omenjeno, ne­ točni; zaradi napačnih navedb je število na Hrvatskem in v Slavoniji živečih izseljencev prenizko, na Ogrskem živečih pa previsoko. Tabela daje pregled o številu izseljencev tudi za leti 1880 in 1910; za 1890 in 1900 ustrezajoči po­ datki v avstrijskih statističnih publikacijah niso priobčeni. Osebe z domovin­ stvom na Štajerskem so živele 1910 največ v Zagrebu in zagrebški, varaždinski in bjelovarski županiji, za Kranjce je bila na prvem mestu Reka, precej enako­ merno so se razdelili na mesto in županijo Zagreb, potem je zanje prihajala v poštev modruško-reška županija. Reka in njena okolica sta bili najvažnejši cilj tudi za doseljence iz Trsta, Goriške in Istre. Dotok Slovencev v Zagreb je bil tako močan, da so predstavljali znaten del njegovega prebivalstva. Po Perčiću je bilo leta 1880 v Zagrebu 17,43 % prebivalcev, ki so bili po rodu iz Štajerske in Kranjske. Ker se je pozneje doseljevanje iz Slovenskega zmanjšalo, je delež Slovencev v Zagrebu nazadoval.25 v У sredi preteklega stoletja so naši ljudje hodili v ogrske in hrvatske dežele pretežno na ^sezonsko delo. Večina sezonskih izseljencev, ki so si pri delu v go­ zdovih^ iskali zaslužka, da bi z njim izboljšali svoje življenjske pogoje, je od­ padla na Kranjsko. Verjetno statistika, ki je ugotavljala le osebe z našim do­ movinstvom v ogrskih deželah na dan štetja, ni pokazala izseljevanja v vsem obsegu, tudi se ne more na podlagi ugotovljenih podatkov presojati, koliko oseb je bilo tam na sezonskem delu, koliko pa jih je bilo že stalno naseljenih. Mi­ slim, da je bilo stalno naseljevanje naših ljudi pred 1869 bolj redko. Četudi v statistiki niso zajeti vsi, ki so se preselili na Hrvatsko, saj tisti, ki so more­ biti dobili državljanstvo in domovinstvo v ogrski polovici, v številkah naših iz­ seljencev niso mogli biti vsebovani, moramo kot znatno previsoke označiti so­ dobne cenitve o tamkajšnjem številu Slovencev. Ce je Janez Trdina pisal 1860 ö najmanj 30.000 Kranjcih, ki jih redi Hrvatska, je bilo to gotovo močno pre- и Oest. Stat. ХХХП. Bd., 5. H., Tabelle VI. 28 Nikola Perčlć, Prirast kretanja gradskog stanovništva s naročitom obzirom na 2rad Za­ greb. Zagreb 1935, str. 38 si. e 64 V. VALENCIC : IZSELJEVANJE SLOVENCEV V DRUGE DEZELK tirano, sàj'1857 niso našteli" tam niti 10.000 oseb, ki bi imele domovinsko pra­ vico na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem skupaj.27 Ko pa so v nekaterih predelih slovenskega ozemlja slabe gospodarske raz­ mere v kmetijstvu silile prebivalstvo, da si išče nove in boljše življenjske mož­ nosti, so se pojavili primeri stalnega izseljevanja na Hrvatsko in v Slavonijo. Ob polovici prejšnjega stoletja so oblasti izseljevanje v ogrske dežele zavirale, ker vprašanje kolonizacije na Ogrskem še ni bilo rešeno. Kranjsko deželno na- mestništvo je 1854 podrejenim uradom naročalo, naj večjega izseljevanja na Hrvatsko in Ogrsko ne dovoljujejo, ker ni zagotovljen življenjski obstoj izse­ ljencev. Potne liste pa naj izdajajo tistim, ki vsako leto odhajajo na delo na Ogrsko, Hrvatsko-in v Banat.28 Podoba je, da je stalno naseljevanje na Hrvat­ skem začelo zavzemati večji obseg proti koncu šestdesetih let. Leta 1867 je več družin v Kostelu ob Kolpi prodalo svoja posestva in so se preselili v Maslovino na Hrvatsko: Vendar so ti izseljenci slabo zadeli, še istega leta jih je tam zaradi slabih razmer 11 'umrlo, 14 se jih je vrnilo nazaj v domačo vas, kjer niso imeli več ne doma ne hrane.29 Leta 1868 so poročale »-Novice« iz loške doline,.da.se je več ljudi preselilo na Hrvatsko, »pa še več se jih bo moralo, ako se jim gozd takó odmeri, kakor graščina hoče«, pripominja dopisnik.30 Ko je število izse­ ljencev za'Ameriko'v nekaterih okrajih pričelo naraščati, so »Novice« Slovence, odvračale od izseljevanja v Ameriko in priporočale naselitev v Slavoniji, kjer so fevdalna velepošestva svojo zemljo parcelirala in razprodajala kmetom, da bi se na njej naselili. Leta 1875 je graščina v Pakracu prodajala zemljišča za 200 kmetij; običajno je na kmetijo prišlo 8 oralov zemlje, 1 oral se je računal za hišo in druge zgradbe, 5 oralov v enem kosu za njive in 2 orala za pašnik in gozd. Kdor je hotel, je mogel kupiti tudi več kot 8 oralov. Cena je znašala naj­ več 40 goldinarjev za oral, 100 goldinarjev je bilo treba plačati takoj,'ostalo pa v letnih obrokih po 40 goldinarjev s 6 %-nimi obrestmi. Les za gradbo hiš je dobil naseljenec brezplačno ali iz gozda, ki ga je sam iztrebil na"svojem zem­ ljišču (od površine, določene za njive, je bil včasih en del gozd), ali pa iz skup­ nega gozda. Zanimanje za naselitev pri Pakracu je bilo bržkone precej živo. Ožbolt Dular iz Železne Kaple je potoval nalašč v Slavonijo, dà si ogleda kraj nove naselbine in poizve za pogoje naseljevanja ter o rezultatih svojega poto­ vanja obvesti tiste, ki bi morebiti imeli namen, da se preselijo. Njegovo poro­ čilo, ki ga je objavil v »Novicah«, je bilo ugodno, priporočal je naselitev v Sla­ voniji. Med drugim je omenjal, da je tam poleg naseljencev iz Ogrske, poleg Slovakov in Čehov tudi že nekaj kranjskih družin.31 Naseljevanje kmetov v ogrskih deželah, sodeč po rezultatih statistike, ni imelo večjega obsega. Po poklicni statistiki iz 1890 je bilo tedaj le 557 oseb z domovinstvom v šestih deželah, kjer so živeli Slovenci, samostojnih v glavni poklicni skupini kmetijstva in gozdarstva (tabela XI). Ce bi bilo več Slovencev, ki bi se kot kmetje naselili na Hrvatskem in v Slavoniji, bi morala biti ta šte­ vilka večja, dasi so mogoče posamezni izseljenci pridobili domovinstvo na kraju naselitve. Tedaj tudi sezonsko izseljevanje za gozdna dela med našimi izseljenci ni več prevladovalo, v industriji in obrti je bilo zaposlenih več ljudi kot v kme­ tijstvu in gozdarstvu. Največ kmetijskih in gozdnih delavcev je bilo še vedno s Kranjskega, vendar so bili tudi kranjski delavci močneje zastopani v poklicni skupini industrije in obrti kot v skupini kmetijstva in gozdarstva. Zaposleni 2' J. Trdina, Kranjci na Horvaškem. Novice 1860, št. 14. f Bestimmungen wegen Erteilung der Reisepässe zu Uebersiedlungen nach Croatien und Ungarn an Landleute. Statthalterei-Präsidial-Verordnung vom 31. Mai 1854, Z. 1958. Sammlung der seit 1. Jänner 1850 bis 31. October 1854 vom dem Stathalterei-Präsidium, dann von der Statt- halterei und von der Landes-Regierung an die Bezirkshauptmannschaften in Kraln erlassenen, und in den Reichsgesetz-Blättern und im Landes-Regierungs-Blatte nicht enthaltenen Norma­ lien. Laibach 1855, str. 397. zs Novice 1867, št. 24 in 50, dopisa iz Kostela in Fare. 3U Novice 1868, dopis iz Cerknice, št. 28. m Slovenci ne hodite v Ameriko — idite v Slavonijo. Novice 1875, str. 63. — O. Duller, Po­ tovanje zarad naselitve v Slavoniji. Novice 1875, str. 182 in 192. C O S • сб И 557 1.288 1.210 1.635 S mešč avci, inarji ra D C «5 тзтз 5.470 8.459 3.851 1.739 ojci SZ dica > П o w jo o. 2.135 6.889 4.205 3.442 ТЗ ta d >S;3 ïï 'ćn 153 441 1.142 1.106 ce a 3 ЛЈ M 8.313 17.077 10.408 7.924 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 • 1 65 Tabela XI: Izseljenci z domovinstvom v slovenskih in prisotni v ogrskih deželah po glavnih poklicnih skupinah in položaju v poklicu leta 1890 Domovinske dežele: Štajerska, Koroška, Kranjska,fTrst, Goriška, Istra '• Kmetijstvo in gozdarstvo Industrija in obrt Trgovina in promet Javna služba, prosti poklici Skupaj 4.690 19.519 16.671 2.842 43.722 Tabela je sestavljena na podlagi podatkov v Oest. Stat, XXXII. Bd., 5. H., Ta­ belle VII. v kmetijstvu in gozdarstvu so imeli sorazmerno najmanj svojcev brez poklica; med 3861 osebami iz Kranjske, ki so pripadali tej poklicni skupini, je bilo le 769 svojcev, kar tudi kaže, da so kmetijski in gozdni delavci bili brez družin in torej nišo bili stalno naseljeni v deželah ogrske polovice. Delo y gozdovih tedaj za naše izseljence ni imelo več tistega pomena kot v prejšnjih desetletjih, v go­ zdarstvu je bila zaposlena manj kot tretjina vseh delavcev in dninarjev, toda skoraj vsi so bili iz Kranjske. Industrijske panoge, v katerih je največ sloven­ skih izseljencev našlo delo, so bile rudarstvo in fužinarstvo ter lesna industrija. Iz Istre je sorazmeroma največ izseljencev pripadalo skupini trgovine in pro­ meta; ker so istrski izseljenci živeli v velikem številu na Reki, je razumljivo, da so se zaposlili v poklicih, ki so bili z gospodarskim razvojem mesta najbolj povezani. Značilno je tudi veliko število hišne služinčadi med našimi izseljenci, ki je prihajala v dežele ogrske krone skoraj do polovice iz Štajerske. Od vseh oseb, ki so imele domovinsko pravico na slovenskem ozemlju in so živele v deželah ogrske krone, jih je bilo ob štetju 1890 izkazanih le 19.169 s slovenskim materinim jezikom (tabela XII). Toda precejšno število oseb, ki so imele domovinstvo na Kranjskem in Štajerskem, je izkazanih s hrvatskim ma­ terinim jezikom, iz Kranjske je bilo 1723 oseb, ki so imele nemški materin jezik, iz Štajerske je bilo seveda še več Nemcev. Hrvati z domovinstvom iz Kranjske, Štajerske ali drugih dežel, kjer Hrvatov ni bilo, pomenijo povečini že drugi rod slovenskih doseljencev, ki je prevzel vladajoči jezik nove domo­ vine, bili pa so gotovo tudi posamezniki, ki so se po daljši ali krajši dobi živ­ ljenja na Hrvatskem asimilirali s tamkajšnjim prebivalstvom. Statistika za 1900 je izkazala v ogrskih deželah skupaj 19.311 avstrijskih državljanov s slo- Tabela XII. Prebivalstvo z domovinstvom v slovenskih in prisotno v ogrskih deželah po materinem jeziku leta 1890 Domovinske dežele Štajerska Koroška Kranjska Trst Goriška Istra Ostale dežele Skupaj slovenski 7.782 139 10.160 96 469 523 19.169 503 19.672 Ma hrvaški 3.328 122 3.425 196 222 2.938 10.231 terin jezik nemški 6.155 1.133 1.723 147 153 109 9.420 ostali 837 130 592 1.108 565 1.670 4.902 skupaj 18.102 1.524 15.900 1.547 1.409 5.240 43.722 Podatki so vzeti iz Oest. Stat. XXXII. Bd, 5. H, Tabelle VIII 66 V. VALENĆIĆ: IZSELJEVANJE SLOVENCEV V DftuGE DEŽELE venskim materinim jezikom, 16.157 jih je bilo iz Štajerske in Kranjske, 1318 iz kraških dežel, 170 iz ostalih alpskih dežel, za 1666 pa manjka navedba dežele domovinstva, verjetno je bilo tudi v tej skupini največ takih, ki so bili pristojni na Kranjskem in na Štajerskem. Iz teh dveh dežel je bilo tudi 6861 oseb s hrvatskim materinim jezikom, od katerih je bilo nad 2/3 rojenih v ogrskih deželah, brez dvoma drugi rod naših izseljencev. Od oseb s slovenskim mate­ rinim jezikom je bilo 3360 rojenih v ogrski polovici države. Zdi se, da je bila ogrska statistika za leti 1890 in 1900 glede materinega je­ zika avstrijskih državljanov točna, o podatkih statistike za leto 1910 tega ni mogoče več trditi. Pri ogrskih ljudskih štetjih niso sicer vpraševali po občeval- nem jeziku kot pri avstrijskih, ampak po materinem jeziku kot jeziku, ki ga posamezna oseba priznava za svojega in ga najraje govori.32 Objavljeni po­ datki ne kažejo, da bi bile ugotovitve glede materinega jezika tako skrbno obdelane kot pri prejšnjih dveh ljudskih štetjih. Leta 1910 izkazuje statistika v ogrskih deželah skupno le 11.363 oseb s slovenskim materinim jezikom, ki so bile pristojne v raznih avstrijskih deželah, dasi je bilo število oseb s sloven­ skega ozemlja v ogrski polovici države tedaj mnogo višje. Tega števila Sloven­ cev nikakor ni mogoče spraviti v sklad s številom, ugotovljenim pri prejšnjih štetjih. Veliko število Slovencev in tudi Hrvatov je bilo 1910 brez dvoma v skupini »drugih in neznanih jezikov«, ki je imela 7970 na Štajerskem in 17.600 v avstrijskih kraških deželah pristojnih oseb; h kraškim deželam so tedaj šteli tudi Kranjsko. Ogrska statistična publikacija je za štetje 1910 prinesla sicer tudi podatke o materinem in o občevalnem jeziku prisotnega prebivalstva.*3 Ker pa veljajo ti podatki za vse prisotno prebivalstvo, se iz njih ne more raz­ brati, koliko jih je odpadlo na Slovence iz Avstrijske polovice. Zanimivo je, da je število oseb s slovenskim materinim jezikom nižje, kot je bilo število oseb s slovenskim občevalnim jezikom (sprechen im allgemeinem vendisch). Po tej statistiki je živelo na Reki 2336 oseb š slovenskim materinim ini 3092 s sloven­ skim občevalnim jezikom, na Hrvatskem in v Slavoniji pa je bilo 15.776 Slo­ vencev po materinem in 19.506 po občevalnem jeziku. V teh statistikah so vse­ bovani tudi ogrski državljani, zato ne predstavljajo le slovenskega izseljevanja in se s številkami prejšnjih štetij ne dajo primerjati, čeprav so z njimi verjetno zajete predvsem osebe, ki so se doselile s slovenskega ozemlja. Ob štetju 1910 so tudi ugotavljali, koliko časa so že živeli avstrijski držav­ ljani v ogrskih deželah. Od 1000 oseb, ki so imele domovinstvo v alpskih de­ želah, sta 402 živela v ogrski polovici deset in več let, 189 manj kot eno leto, za 54 je bila doba bivanja v ogrskih deželah neznana. Od 1000 prebivalcev, pri­ stojnih v kraških deželah je živelo v ogrski polovici deset in več let 488, manj kot leto 115 oseb, za 145 ni ,bilo podatkov o dobi bivanja. V splošnem je bilo torej kranjsko izseljevanje starejšega datuma in nov dotok je bil omejen, kar so pokazale že številke o stanju naših izseljencev. Med prebivalstvom, ki se je izseljevalo v dežele ogrske polovice, je prvotno znatno prevladoval moški spol (tabela XIII). Zlasti med osebami z domovin- stvom na Kranjskem je bil ženski delež neznaten. Številčno razmerje med obe­ ma spoloma se je od štetja do štetja spreminjalo skoraj dosledno le v eni sme­ ri; ženski delež med izseljenci je naraščal. Iz Štajerske, Koroške in tudi Istre je končno bilo v ogrskih deželah več žensk kot moških. Naraščanje ženskega deleža ni šlo v celoti na račun povečanega ženskega doseljevanja iz slovenskega ozemlja, ampak se je število žensk, ki so imele domovinstvo na slovenskem ozemlju, povečalo tudi zato, ker so se naši izseljenci v svoji novi domovini po­ ročili in so dobile žene njihovo domovinstvo. To nam kaže tudi statistika avstrijskih državljanov v ogrski polovici države po starostnih skupinah in roj- 32 Oest. Stat. LXIV. Bd., 2. H., str. XIV. 33 Ung. stat. Mitteilungen, 6. Bd., Volkszählung in den Ländern der ungarischen heiligen Krone im Jahre 1910, tabeli 15 in 16. . ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 • 1990 • 1 - 67 Tabela ХП1: Razmerje spolov pri izseljevanja v ogrske dežele Na 1000 moških z domovinstvom v slovenskih in prisotnih Domovinske dežele ' v ogrskih deželah je prišlo žensk • 1869 1880 1890 1900 1910 Štajerska Koroška Kranjska Trst Goriška Istra 736 329 161 615 95 260 985 • 848 - 491 , 1430 544 884 1002 • 825 ' 686 857 583 1032 1126 1027 726 828 565 951 1225 1323 978 875 894 1012 Razmerja so izračunana na podlagi podatkov, objavljenih v statističnih publikaci­ jah za posamezna ljudska štetja.' stni pripadnosti, kakor je bila objavljena za 1900. Pri osebah, ki so imele domo­ vinsko pravico na Štajerskem in Kranjskem, je prišlo v starosti od dovršenega 20. leta naprej na 1000 moških 920 žensk. Od tega prebivalstva je bilo v ogrski polovici rojenih 389 moških'in 1729 žensk, torej več kot štirikrat toliko žensk kot moških.34 Število v ogrskih deželah rojenih žensk v tej starosti ne bi moglo tako zelo presegati število tam rojenih moških, če ne bi ženske posredno s skle­ nitvijo zakona pridobile domovinske pravice ha Štajerskem in na Kranjskem. Delež žensk je bil med našimi izseljenci na Hrvatskem in v Slavoniji ter Reki višji kot med izseljenci na Ogrskem. Leta 1880 je prišlo pri osebah z domovin­ stvom na Štajerskem, ki so živele na Ogrskem, na 1000 moških 900, na Hrvat­ skem in v Slavoniji ter Reki pa 1023'žensk, pri kranjskih izseljencih na Ogr­ skem je bilo 212, na'Hrvatskem in v Slavoniji ter Reki 574 žensk na 1000 mo­ ških. Še 1910 je bilo med osebami z domovinstvom na Kranjskem in živečih na Ogrskem 781 žensk na 1000 moških, na Hrvatskem in v Slavoniji ter Reki pa so prevladovale že ženske, ki jih je bilo 1021 na 1000 moških. Isto razmerje, dasi ne tako izrazito, je bilo tudi pri izseljencih iz Goriške in Istre, kar doka­ zuje, da je ostal pri izseljevanju iz teh dežel na Ogrsko sezonski značaj, čeprav ne v tisti meri kot prvotno; izseljevanje na Hrvatsko in v Slavonijo ter Reko pa je bilo povečini že združeno s stalno naselitvijo. Tudi iz Prekmurja, kjer je rast prebivalstva v zadnjih dveh desetletjih pred prvo svetovno vojno postala počasnejša, je izseljevanje naraščalo. Štetje 1900 je ugotovilo v občinah obeh prekmurskih okrajev v njihovem povojnem obsegu 1982, leta 1910 pa 5892 v inozemstvu odsotnih oseb. Izseljevanje je bilo močnejše iz murskosoboškega okraja.'kjer je bilo leta 1900 odsotnih v inozemstvu 3,23 %, leta 1910 pa 7,74 % od števila prisotnega prebivalstva, v dolnjelendavskem okraju sta ustrezajoča odstotka znašala le 0,78 % in 4,74 %. Del teh odsotnih Prekmurcev je živel na slovenskem ozemlju v avstrijski polovici države, ki je bila za ogrsko statistiko tudi inozemstvo, del pa je živel dejansko v tujih deželah in državah ter je pred­ stavljal pravo izseljevanje. Iz razpoložljivih statističnih publikacij podrobnosti prekmurskega predvojnega izseljevanja niso razvidne. Po letu 1878, ko je avstro-ogrska monarhija zasedla Bosno in Hercegovino, se je pričelo iz slovenskih dežel izseljevanje v ti deželi. Leta 1880 so našteli v Bosni in Hercegovini 964 oseb, ki so imele domovinsko pravico v šestih avstrij­ skih deželah, v katerih so živeli Slovenci; skoraj polovica vseh je bila iz Kranj­ ske. Med izseljenci so prevladovali moški, na 1000 moških je prišlo le 540 žensk. Statistika ne odkriva drugih podrobnosti, iz katerih bi mogli sklepati na značaj našega izseljevanja v Bosno in Hercegovino. Verjetno je bil vsaj v začetku med našimi izseljenci pretežni del takih, ki jih je zaposlila država pri upravi zase­ denih dežel. Z leti pa se je v Bosni in Hercegovini naselilo prav znatno število Slovencev. Po štetju 1910 je živelo v Bosni in Hercegovini 7000 oseb; ki so ime- 34 Oest. Stat. LXIV. Bd., 2. H., str. 38. RS V. VALENCIC : IZSELJEVANJE SLOVENCKV V DRUGE DEŽELE le domovinstvo na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem. S slo­ venskim materinim jezikom so našteli tedaj 3108 oseb, od katerih jih je 2709 imelo domovinstvo v navedenih deželah. K pripadnikom slovenskega ozemlja smemo šteti tudi vse osebe s srbskim ali hrvatskim materinim jezikom, pri­ stojne na Štajerskem, Kranjskem, Koroškem ali Goriškem, in tudi precejšen del tistih pripadnikov teh dežel, ki so navedli kak drug kot svoj materin jezik. Tako pridemo'do zaključka, da je pretežni del tistih 7000 oseb, ki so imele do­ movinstvo v avstrijskih deželah, kjer so živeli Slovenci, dejansko tudi bil s slo­ venskega ozemlja. Številčno razmerje med obema spoloma kaže, da žensko do- seljevanje ni dosti zaostajalo za moškim; na 1000 moških je prišlo v splošnem 998 žensk, če to razmerje računamo na število vseh, ki so bili pristojni v šestih avstrijskih deželah s slovenskim prebivalstvom. Razmerje se pokaže v drugačni luči, če ga računamo na število oseb s slovenskim ali srbskim in hrvatskim ma­ terinim jezikom, ki so bile pristojne v istih deželah. Pri prebivalstvu s sloven­ skim materinim jezikom so prevladovali moški; na 1000 je prišlo 669 žensk, pri prebivalstvu s srbskim ali hrvatskim materinim jezikom pa so bile ženske v ve­ čini; na 1000 moških jih je bilo 1253. Razlika ni bila toliko posledica različnega razmerja obeh spolov pri doseljevanju v Bosno in Hercegovino, ampak jo je treba pripisati pridobitvi avstrijskega domovinstva po tamkajšnjih hrvatskih in srbskih domačinkah, ki so se poročile s Slovenci in jih tudi pritegnile v svo­ je jezikovno območje. S propadom avstro-ogrske monarhije v prvi svetovni vojni se je seveda iz­ seljevanje s slovenskega ozemlja na sever v nemške avstrijske dežele ustavilo, tudi izseljeniški tok proti vzhodu je prenehal, kolikor je bil usmerjen na po­ znejše čisto madžarsko ali pa k Romuniji priključeno ozemlje. Tudi izseljevanje v Reko za velik del slovenskega ozemlja ni več prišlo v poštev. Ostala pa je odprta pot proti vzhodu in jugovzhodu po Jugoslaviji. Pogoji izseljevanja so se v primeri s časom pred prvo svetovno vojno bistveno spremenili tako za slo­ vensko ozemlje kot ozemlje odseljevanja k.ot za dežele, v katere je bilo naše izseljevanje usmerjeno. Vkljub temu, da je gospodarski razvoj povečal življenj­ ske možnosti za prebivalstvo v jugoslovanskem delu Slovenije, je potreba po izseljevanju še vedno ostala. Priključitev velikega dela slovenske zemlje Italiji je za prebivalstvo na tej zemlji ustvarila politične razmere, ki so posamezne sloje tega prebivalstva silile k odseljevanju. Tuje države, ki so pred svetovno vojno sprejemale izseljence, so jim po vojni zapirale vrata. Izseljeniški tok s slovenskega ozemlja se je mogel še nadalje usmerjati v starih smereh v večji meri le proti vzhodu, kjer so mu poleg Hrvatske in Slavonije bile odprte tudi ostale jugoslovanske dežele. . • Izseljevanje v hrvatske'in srbske dežele je, kot moremo sklepati po rezul­ tatih ljudskega štetja 1921, postalo intenzivno že takoj po zedinjenju. Tedanje stanje slovenskega izseljevanja po Jugoslaviji' moremo ugotavljati le na pod­ lagi števila oseb s slovenskim materinim jezikom. Našteli so 39.775 Slovencev v ostalih pokrajinah države, na Hrvatskem in v Slavoniji z Međimurjem, Ka- stvom in Krkom 23.260, v Dalmaciji 1048, Banatu, Bački in Baranji 7105, v Bo­ sni in Hercegovini 4682, v Srbiji 3625 in 55 v Crni gori. Število oseb s sloven­ skim materinim jezikom je bilo na Hrvatskem in v Slavoniji kakor tudi v Bosni in Hercegovini precej višje kot pri zadnjem predvojnem štetju. Ker vemo, da so se Slovenci v tujini hitro asimilirali večinskemu narodu in da je mnogo na­ ših ljudi na Hrvatskem in v Slavoniji ter v Bosni in Hercegovini navajalo že pred prvo svetovno vojno hrvaščino ali srbščino kot svoj materin jezik, smemo trditi, da je bilo število oseb slovenskega rodu vsaj v omenjenih deželah, kjer je bilo slovensko naseljevanje staro že nekaj desetletij, višje, kot ga kaže sta­ tistika. Leta 1910 so našteli v Zagrebu 7169 oseb, ki so imele domovinsko pra­ vico v avstrijskih deželah, kjer so živeli Slovenci, v tem številu so bile tudi domačinke, poročene z doseljenci, in njihovi otroci, dalje tudi nemški in hrvat- • -. • ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 • 1 69 ski doseljenci iz istih dežel, tako da je moralo biti oseb s slovenskim materinim jezikom manj kot pa z domovinstvom na slovenskem ozemlju. Ob štetju 1921 so našteli v Zagrebu 8699 Slovencev, kar dokazuje, da so se še vedno na novo došelj evali. ' Leta 1931, ko je bilo v Jugoslaviji zadnje ljudsko štetje pred drugo sve­ tovno vojno, niso'ugotavljali materinega jezika, pač pa je obdelano prebival­ stvo po rojstni pripadnosti. Podatki te statistike so objavljeni po banovinah, ki pa se niso krile s prejšnjimi upravnimi enotami, zato jih ni mogoče brez na­ daljnjega primerjati s podatki štetjaMz leta 1921, ne glede na to, da se za leto 1921 nanašajo na materin jezik ali narodnost, leta 1931 pa na kraj rojstva. Ta- belä'XIV vsebuje pregled o številu prebivalstva, rojenega na ozemlju nekdanje Dravske'banovine, po banovinah, v katerih so živeli ob času štetja. Število ro­ jenih v Dravski banovini in živečih v drugih banovinah je bilo višje kot 1921 število Slovencev v neslovenskih pokrajinah države. Toda Slovenci, ki jih je ugotovilo štetje 1921, niso bili rojeni le na ozemlju nekdanje Dravske banovine, med njimi so bili tudi s slovenskega ozemlja, ki je ostalo izven mej Jugoslavije; število, ki' bi vsebovalo le Slovence iz Dravske banovine, bi moralo biti nižje. Na drugi strani, če sodimo po predvojnih statistikah, je bilo precej takih, ki so bili po rojstvu z ozemlja Dravske banovine, niso se pa priznavali za Slovence; njihovo upoštevanje bi vplivalo na zvišanje števila Slovencev. Ne moremo pre­ soditi, koliko se število enih in drugih medsebojno izravna. Vkljub vsem tem pomislekom pa je izven dvoma, da moremo razliko med številom Slovencev, ki so 1921 živeli v neslovenskih pokrajinah'države, in med številom v Dravski ba­ novini rojenih, živečih 1931 v drugih banovinah, razložiti le z nadaljnjim dose- ljevanjem Slovencev v ostale dele države. Vsi, ki so jih šteli izven Dravske banovine, kjer so bili rojeni, niso bili izseljenci, vmes šo bili vojaki, ki so služili kadrski rok v raznih krajih države, in osebe,' ki so se le začasno mudile v dru­ gih banovinah. Sorazmerno najbolj se je pomnožilo število Slovencev v Beogradu, kjer so jih leta 1921 našteli 1059, leta 1931 pa je tam živelo 5061 oseb, ki so bile rojene v Dravski banovini. To povečanje je šlo gotovo v veliki meri na račun državne uprave, ki je pritegnila v centralne urade tudi veliko število Slovencev. Daleč pred vsemi drugimi banovinami, s skoraj 60 % vseh v Dravski banovini rojenih in v drugih banovinah štetih oseb, je bila Savska banovina, ki se je v glavnem krila z nekdanjo Hrvatsko in Slavonijo. V Zagrebu, kjer je bilo leta 1921 8699 Slovencev, so našteli deset let pozneje 17.360 oseb po rojstvu iz Dravske bano- f Tabela XIV: V Dravski banovini rojeni po banovinah bivanja leta 1931 Banovina Dravska Drinska Dunavska Moravska Primorska Savska • Vardarska Vrbaska Zetska Beograd z Zemunom in Pančevom Podatki so vzeti iz Moški 507.975 1.915 2.814 1.743 1.519 14.530 1.051 842 1.835 2.511 536.735 Ženske 555.087 1.322 1.557 811 597 19.500 442 693 470 3.099 583.578 »•Statističkog godišnjaka 1938/1939«. Skupaj 1,063.062 3.237 4.371 2.554 2.116 34.030 1.493 1.535 2.305 5.610 1,120.313 Na 1000 rojenih v% 949,0 2,8 3,9 2,3 1,9 30,4 1,3 1,4 2,0 5,0 1.000,0 33 Perčlć, n. o. m., str. 38. 70 V. VALENCIC : IZSELJEVANJE SLOVENCEV V DRUGE DEŽELE vine; po Perčiću, ki navaja za- Zagreb 17.541 oseb iz Dravske banovine, je to predstavljalo 9,4 % celotnega zagrebškega prebivalstva.35 Poleg Slovencev iz Dravske banovine so se doseljevali v razne kraje Jugoslavije tudi Slovenci iz slovenskega ozemlja, ki je ostalo izven jugoslovanskih mej, predvsem iz Slo­ venskega Primorja. Statistika vsebuje te Slovence v skupinah oseb, rojenih v Italiji in Avstriji, velik del teh oseb, 28.146 od 54.204 v Italiji rojenih in 16.736 od 29.521 v Avstriji rojenih, je živel na ozemlju Dravske banovine, 14.525 v Ita­ liji in 6350 v Avstriji rojenih je bilo v Savski banovini. Verjetno je velik del v Italiji in pretežni del v Avstriji rojenih odpadel na Slovence, vendar manjka osnova, da bi se moglo njihovo število točneje določiti. Med osebami, rojenimi v Dravski banovini, živečimi pa v drugih banovi­ nah, je v splošnem prevladoval moški spol, toda ne občutno, na 1000 moških je prišlo 991 žensk: V Savski banovini in na področjih uprave mesta Beograda, ki je obsegala tudi Zemun in Pančevo, je bilo razmerje obratno, ženske so bile v precejšnji večini; na 1000 v Dravski banovini rojenih moških je bilo v Savski banovini 1342 in na področju uprave mesta Beograda 1234 žensk. V vseh dru­ gih banovinah je bilo moških, ki so bili rojeni v Dravski banovini, mnogo več kot žensk, v vardarski, moravski in primorski več kot dvakrat, v zetski celo več kot trikrat toliko. Tako močno prevladovanje moških moramo pripisovati velikemu številu Slovencev, ki so v garnizijah tujih banovin služili svoj vojaški rok, dasi so mogoče tudi med'pravimi izseljenci bili moški močneje zastopani kot ženske. , Tudi starostna struktura slovenskih izseljencev je značilna in zanimiva. V Dravski banovini je prišlo na 1000 prav tam rojenih in prisotnih moških 557, na 1000 žensk 587 v^ridobitnosposobni starosti, v starosti do dovršenega 14. leta je bilo nekaj nadJÎOO, in v starosti 60 let in več pa nekaj nad 100 oseb pri vsakem spolu. Med osebami, ki so bile rojene v Dravski- banovini, navzoče pa v ostalih banovinah, je prišlo na pridobitnosposobno starost 853 moških in 830 žensk na 1000, pridobitno še ne sposobnih je bilo 77 dečkov in 76 deklic, ne več pridobitnospòsobnih pa 70 moškega in 94 ženskega spola. Starostna struktura po posameznih banovinah se je'od tega povprečja oddaljevala; kjer je bilo na­ seljevanje Slovencev starejšega datuma, tam je bila močneje zastopana tudi skupina 60 in več let starin, v banovinah, kjer so bili Slovenci naseljeni šele kratek čas in zlasti, kjer so, prevladovali moški, ki so služili kadrski rok, sta bili obe skrajni starostni skupini šibki. V Savski banovini, kamor so se Slo­ venci izseljevali vsaj že dve generaciji, je bilo na 1000 v Dravski banovini ro­ jenih moških v prvi starostni skupini 86, v drugi 803 in v tretji 111 oseb, pri ženskah pa je prišlo na posamezne starostne skupine 64, 820 in 116 oseb. V Beo­ gradu so se Slovenci naselili šele'po zedinitvi, na področju uprave mesta Beo­ grada je prišlo na prvo skupino 80 moških ter 67 žensk, na drugo 908 moških ter 911 žensk in na tretjo 12 moških in 22 žensk na 1000 oseb moškega oziroma ženskega spola rojenih v Dravski banovini. Zusammenfassung DIE AUSWANDERUNG DER SLOWENEN NACH DEN ANDEREN LÄNDERN DER HABSBURGERMONARCHIE Vlado Valencia Die Abhandlung versucht die Auswanderung der Slowenen nach den anderen Ländern der ehemaligen österreichisch-ungarischen Monarchie auf Grund der Ergeb­ nisse der Volkszählungen darzustellen. Für alle Volkszählungen haben wir die Daten ж Dr. Janko Polec, O odpravi nevoHnlStva na Kranjskem. Zbornik znanstvenih raznrav lur fakultete 1932/33, Str. 191-204. J ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 • 1990 . 1 71 über die Heimatszuständigkeit der Bevölkerung zur Verfügung, für die Volkszählun­ gen 1890, 1900 und 1910 auch die Daten über die Gebürtigkeit. Diese Daten enthülen uns, wie viele auf dem slowenischen Gebiet Heimatsberechtigen oder Gebürtigen in anderen Ländern gezählt wurden. Das ermöglicht uns sich ein annäherndes Bild über den Umfang und die Richtung der Auswanderung zu machen. Nach den Ergebnissen der Volkszählung 1857 befanden sich die meisten außer­ halb ihrer Heimatsländern Krain, dem Küstenland, Kärnten und der Steiermark le­ benden Bewohner in Niederösterreich. Die Stadt Wien als das Verwaltungs- und Wirt­ schaftszentrum war wohl die stärkste Anziehungskraft für die Einwanderer. Zahl­ reiche Heimatsberechtigten aus Krain und der Steiermark wurden in Kroatien, Sla­ wonien und auch Ungarn gezählt. Von den in den folgenden Ländern Heimatsberechtigten und bei Volkszählung 1869 in den übrigen österreichischen Ländern lebenden Personen befanden sich in der Ober- und der Mittelsteiermark: aus Krain mehr als ein Drittel, aus Kärnten fast zwei Drittel, aus dem Küstenland mehr als ein Viertel. Bedeutend höher als im Jahre 1857 war die Zahl aus dem slowenischen Gebiet Heimatsberechtigten in den ungari­ schen Ländern. Unter diesen war es eine größere Anzahl von Personen, die sich, be­ sonders aus Krain, jährlich während der Wintermonaten dorthin begaben um Waldar­ beiten zu verrichten. Auch die Hausierer waren in einigen Bezirken zahlreich; nur aus dem Bezirk Gottschee waren 1006 heimatsberechtigte Personen in Wien gezählt. Die Auswanderung aus dem slowenischen Gebiet nach den deutschen Ländern ist bis zum Jahre 1880 angewachsen, besonders nach Niederösterreich und nach der Ober- und Mittelsteiermark. Die Zahl der außer ihres Heimatslandes in anderen öster­ reichischen Ländern lebenden Personen hat sich im Küstenland und in Kärnten mehr als verdoppelt, in Krain und in der Steiermark war fast doppelt so groß. In den nächsten zwei Jahrzehnten setzte sich solche Entwicklung fort. In der Ober- und der Mittelsteiermark haben sich tausende von Slowenen angesiedelt. Zwei Drittel der Heimatsberechtigten in der Untersteiermark, die außerhalb des slowenischen Gebietes gelebt haben, waren im deutschen Teil des Landes ansässig. Auch für den sloweni­ schen Teil von Kärnten waren die Ober- und die Mittelsteiermark als Einwanderungs­ land an erster Stelle. Das andere bedeutende Ziel slowenischen Einwanderung war Niederösterreich beziehungsweise Wien. Mehrere tausend der in Krain und in der Untersteiermark Heimatsberechtigten, besonders Landarbeiter, waren in den deut­ schen Bezirken Kärntens.,. " , Für die Volkszählungen 1890, 1900 und 1910 waren auch die Ergebniss über die Gebürtigkeit veröffentlicht. Nach den Ergebnissen für das Jahr 1890 waren in den fremden österreichischen Ländern aus der Untersteiermark rund 1/6, aus Kärnten 1/5, aus Krain und aus Görz 1/4 mehr Personen heimatsberechtigt als in diesen Län­ dern geboren; Dieses Verhältnis änderte sich nach dem Jahre 1900, als den österreichi­ schen Staatsbürgern das Anrecht auf das Heimatsrecht in der Gemeinde zugestanden wurde, in welcher sie ununterbrochen zehn Jahre verbracht haben. Eine große An­ zahl von Auswanderern machte Gebrauch von dieser Gesetzesbestimmung, es vermin­ derte sich die Zahl der Heimatsberechtigten aus den slowenischen Bezirken, welche in den fremden österreichischen Ländern gelebt haben. Die Zahl der in den ungarischen Ländern anwesenden und auf dem slowenischen Gebiet heimatsberechtigten Personen hat sich seit dem Jahre 1857 bis 1890 verfünf- acht. Im Jahre 1890 lebten dort fast 3 % von der Gesamtzahl der in Krain Heimats­ berechtigten und 2.5 % der Heimatsberechtigten in der Untersteiermark. Anfangs hatte die Auswanderung nach Kroatien einen überwiegend saisonartigen Charakter (Wald- und Feldarbeiter), später waren im geringerem Maße an der Auswanderung auch die Bauern beteiligt, die ihre Bauerngüter verkauft und neue in Kroatien er­ worben haben. Im Jahre 1890 waren die Auswanderer, welche zu Industrie- und Ge­ werbearbeitern geworden sind, schon zahlreicher als die Forst- und Feldarbeiter. In den Ländern der ungarischen Krone wurden im Jahre 1890 19.169 Personen mit slo­ wenischer Muttersprache gezählt. Nach der Besetzung von Bosnien und Herzegowina im Jahre 1878 war die slowe­ nische Auswanderung auch nach diesen Ländern gerichtet. In Jugoslawien setzte sich die Auswanderung nach den östlichen Ländern fort. Im Jahre 1921 wurden 39.755 Slowenen in andern Ländern Jugoslawiens gezählt. In den kroatischen Ländern waren es 23.260 Personen, in Vojvodina 7105, in Bosnien und Herzegowina 4682, in Serbien 3625, die übrigen entfielen an Dalmatien aus und Mon­ tenegro. Die Ergebnisse der Volkszählung 1931 enthalten die Daten über die Gebürtig­ keit nach den Banschaften. Trotzdem kann festgestellt werden, daß die Auswande­ rung stark zugenommen hat. So wurden 1931 in Zagreb 17.541 und in Belgrad 5051 Personen festgestellt, welche in der Draubanschaft geboren worden sind.