Leto XXI.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 clini. za 'Meta 20 din, za ‘o teta 45 din, mesečno 15 din Tedenska Izdaja za celo leto 50 din. Plača in toži se v Ljub Jani
TRGOVSKI UST
Številka 133.
Uredništvo: Ljubija'.')*, Gregorčičeva ulica 23, Teh. 25-52 Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel, 47J3:L Rokopisov ne vračamo.
Časopis na trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Racun prl P0StIU toanli
tucl v Ljubljani št. II ,95I\
vsak ponedeljek,
izn&ict grcdp ta peten
Boi s tuiim kapitalom
Ivo so začeli trgovci s tekočim gorivom boj proti mogočnemu bencinskemu kartelu, so nekateri obupavali, češ da je boj s tako finančno silnim kapitalom brezuspešen. Marsikdo, ki je poznal metode, katerih se poslužuje ta kartel, je temu mnenju tudi pritrdil. V resnici je tudi pozicija kartela bila tako močna, da iz-gleda kar nepremagljiva. Saj more kartel prodajati tudi mesece in mesece v izgubo, samo da ubije neljubega mu konkurenta. Znano je tudi, da je kartel dobavljal bencin trgovcem samo pod pogojem, da prodajajo po nižjih cenah petrolej ali bencin strankam onega trgovca, ki se ni hotel ukloniti diktatu kartela ter si upal naročiti bencin drugje. Pa še druge metode kartela so znane in res je v mnogem upravičeno mnenje, da je boj proti bencinskemu kartelu skoraj nemogoč.
V resnici pa velja to le za boj posameznega trgovca proti kartelu. Vsi trgovci združeni v enotni organizaciji pa morejo postati tudi takšna sila, da morejo spraviti tudi mogočni bencinski kartel na kolena. Seveda pa mora biti ta organizacija trdna in obsegati res vse trgovce ene stroke,-da je ves detajlni trg trdno v njih rokah. Proti takšni organizaciji pa ne opravi nič niti kartel, kajti brez pomoči v tej organizaciji združenih trgovcev ne more priti na trg niti kartel.
In kakor je z bojem proti bencinskemu kartelu, tako je z bojem proti veleblagovnicam, tako je z bojem proti vsakemu drugemu tujemu velekapitalu. Nič ne more opraviti proti temu velekapitalu trgovec posameznik, z uspehom pa morejo nastopiti proti njemu vsi trgovci, združeni v enotni organizaciji. To je pokazal tudi boj proti veleblagovnicam. Protesti posameznih trgovcev niso pomagali, protesti vsega trgovstva pa so le dosegli, da je bila že odprta podružnica »Ta-Te« v Zagrebu zapečatena, da ta še do danes ni mogla začeti poslovati in da tudi nič ni bilo z otvoritvijo že pripravljane podružnice v Ljubljani.
Rešitev trgovstva v boju proti konkurenci tujega velekapitala je samo v organizaciji trgovstva. Cim bolj popolno bo ta organizacija izvedena, tem lažji bo tudi boj trgovstva proti konkurenci tujega velekapitala. Cim močnejše bodo organizacije trgovstva, tem večji bo tudi zaslužek trgovstva. Gospodarski napredek trgovca je direktno odvisen od popolnosti njegovih stanovskih in strokovnih organizacij.
In kakor velja to pravilo za boj proti konkurenci velekapitala, tako velja tudi za vse druge težnje in zahteve trgovstva. Vedno odloči le moč njegove organizacije.
Zato ni nikdar preveč dela in žrtev za organizacijo, pač pa kaj hitro premalo. Zato se lx> inteligenten trgovec vedno zavedal svojih dolžnosti do svoje stanovske organizacije in tudi takrat, kadar poslovno ne doživlja težav. Največja napaka pa je, da se spomnijo ljudje na potrebo organizacije šele takrat, kadar so v stiski in ko se najteže žrtvuje nekaj za organizacijo, dočim se v dobrih časih konjunkture na organizacijo pozablja. A baš takrat bi se moglo storiti za organizacijo največ, ker takrat bi
Liubliana, ponedeljek 5. decembra f938
Cena 150
mogli ljudje dati za organizacijo tudi večje prispevke, ne da bi jih posebno občutili. Fondi organizacije sc morajo ustvarjati v dobrih konjunkturnih časih, da bo orožje skovano, kadar pridejo časi stiske. A na to se pozablja in tako nimajo organizacije v najbolj kritičnih časih potrebnih sredstev.
Če bi trgovci po vsej Sloveniji storili le del tega, kar store za druge organizacije, tudi za svojo
stanovsko organizacijo, kako vse drugačna bi bila njena moč. Koliko tombol, koliko srečolovov, koliko drugih koristnih akcij so omogočili trgovci za druge, a skoraj nobene za sebe! Koliko izdajajo trgovci na leto za vse mogoče časopise in revije in kako silno malo za svoj lastni tisk. Samo pol tega, kar dajejo za druge liste, naj bi dali za svoj tisk, in kakšen dnevnik bi mogli imeti.
Delo za stanovsko organizacijo je delo za napredek lastnega podjetja, ker edino organizacija je zaščita za trgovca. Edino močna organizacija pa more dati trgovstvu tudi oni politični vpliv, ki more z uspehom nastopiti proti finančni premoči tujih kartelov. Vse zavisi le od organizacije in po tej resnici se Nmorajo ravnati trgovci in njih uspehi se bodo večali!
Proti privile bencinskega
Ustanovni	oblni	zbor	Osrsekcije
s tekočim gorivom
V nedeljo dopoldne je bil 'V Trgovskem domu v Ljubljani ustanovni občni zbor Osrednje sekcije trgovcev s tekočim gorivom pri Zvezi trg. združenj. Ustanovitev te nove osrednje sekcije je postala neobhodna nujnost, ker so zaradi velikih privilegijev, ki so bili dani tujemu bencinskemu kartelu, prišli vsi trgovci s tekočim gorivom, pa tudi vse domače čistilnice in ločilnice zemeljskega olja v tako brezupen in brezizhoden položaj, da jim ne preostaja nič drugega kakor da likvidirajo. Da ni ta trditev pretirana, dokazuje to, da je ‘200 črpalk Standarda že ustavilo delovanje in da bo v kratkem tudi 200 črpalk, ki dobivajo bencin od Shella obratovanje ustavilo. Do^ mače rafinerije pa so tudi že morale odpovedati svojim nameščencem. Kamor stopi trda noga s privilegiji preobdarjenega petrolejskega kartela, ni za svobodno trgovino več mesta. Samo iz obrambe gole eksistence je torej morala nastati nova osrednja sekcija trgovcev s tekočim gorivom.
Zato se tudi ni začuditi, če je bil ustanovni zbor dobro obiskan, in to kljub temu, da je bil na Miklavževo nedeljo, ko so bile vse trgovine odprte, in da je bil sredi volivnega boja, ko so bili povsod po deželi številni shodi. Kljub temu je bila udeležba izredno dobra.
Tako so se udeležili zbora zastopniki združenj iz Maribora, Ce-
lja, Kranja, Laškega, Krškega, Novega mesta, Ljubljane, Radovljice itd. Med drugimi so se udeležili /JK>ra tudi predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin, podpredsednik Konrad Elsbacher, in zbornični svetnik Gorjanc.
Zborovanje je otvoril v imenu Zveze trg. združenj kot sklicatelji-ce njen predsednik Stane Vidmar. Po pozdravu vseh zborovalcev je sporočil, da je izšla iniciativa za sklicanje današnjega zbora in ustanovitev osrednje sekcije od ljubljanske sekcije trgovcev s tekočim gorivom. Ta sekcija je tudi vodila vse priprave. Ugotovili smo, da je v dravski banovini 132 trgovcev s tekočim' gorivom, od katerih se je že sedaj 88 definitivno prijavilo kot člani sekcije. Nobenega dvoma pa ni, da se bodo prijavili še vsi drugi.
Svojo odsotnost so opravičili: združenje v Dol. Lendavi, zbor. svet. Hrastelj iz Gor. Radgone, g. Andrašič iz Kranja ter združenje Čmomelj-Metlika. Vsi pa izjavljajo, da se strinjajo z vsemi sklepi sedanjega občnega zbora.
Nj treba, da bi podrobno pojasnjevali namen današnjega zbora. Vsi čutimo pritisk, bencinskega kartela na lastni koži in proti temu mogočnemu pritisku se more doseči uspeh le z organiziranim delom vseh. (Odobravanje.)
Sledil je
referat	g.
ki je v glavnem izvajal. Pritisk kartela tujcev, ki se poslužuje tudi najbolj temnih sredstev, nas je prisilil, da smo se v obrambo svojih življenjskih interesov zbrali na današnjem ustanovnem zboru.
Zaradi raznih mahinacij kartela, a tudi postopanja nekaterih premalo zavednih trgovcev, je postala prvič v 1. 1936. situacija na ljubljanskem trgu z bencinom nevzdržna. Cene so se spreminjale v«ak dan, kartel je hujskal trgovca proti trgovcu, da je zavladala popolna anarhija. Julija 1936. se je nato na mojo iniciativo posrečilo organizirati trgovce z bencinom v samostojni sekciji pod okriljem ljubljanskega združenja trgovcev. Glavni namen sekcije je bil, da se prepreči izigravanje enega trgovca proti drugemu, da se napravi konec nelojalni konkurenci. Uspehi niso izostali. Cene so se stabilizirale in trgovci so prvič mogli zopet kalkulirati z dobičkom, Z ustanovitvijo sekcije pa so tudi rasle njene naloge in tako je morala sekcija intervenirati v raznih zadevah in tudi z uspehom. Tako je dosegla, da se niso posta-
\ ile v Ljubljani še nove črpalke. Kartel je hitro spoznal, kako nevarna je zanj sloga ljubljanskih trgovcev s tekočim gorivom. Skušal je zato s tajnimi bonifikacijami in tudi z grožnjami razbiti enotnost sekcije. Nekaj uspeha je kartel s svojim rovarjenjem tudi dosegel in sekcija je morala na nekatere člane resignirati. Vendar pa so ostale v glavnem vrste trgovcev trdne in sekcija je mogla nadaljevati svoje delo v korist vseh trgovcev s tekočim gorivom.
Za naš boj proti metodam kartela smo zainteresirali tudi parlamentarne kroge, s pomočjo časopisja pa smo začeli informirati o delovanju kartela tudi širšo javnost. Pri tej priliki naj bo izrečena vsem časopisom, ki so nas podpirali, naša najiskrenejša zahvala.
Naša akcija je naraščala, ko se je {.osrečilo kartelu, da je proti vsem ustavum določilom dosegel, da se je izdala v oktobru 1938. uredba o tekočem gorivu, s katero se je tujim družbam Standard Oil in Shell podelil monopol. Takoj po izdaji te uredbe sta obe družbi
pritisnili na trgovca detajlista in mu znižali zaslužek tako zelo, da danes ne zasluži niti za kritje režije.
Zato smo se obrnili na Zvezo trg. združenj, pri kateri smo našli tudi polno razumevanje za naše potrebe, da se z njenim sodelovanjem izvede organizacija vseh trgovcev s tekočim gorivom v Sloveniji.
Reakcija kartela na našo akcijo se je pojavila naglo. V začetku preteklega meseca je zmanjkalo bencinu v Ljubljani, par dni preje v Celju, nalo pa v Mariboru in tudi v drugih krajih. Menda nam je hotel pokazati kartel svojo moč. Sekcija se je nato brzojavno obrnila na finančnega ministra, ki je takoj nato odredil preiskavo. Kartel si sedaj ni znal drugače pomagati, kakor da je nastopil proti nam z grdo neresnico. V beograjske liste je namreč lansiral vesti,
Ida smo samo mi trgovci krivi, če je zmanjkalo bencina, ker da smo samj špekulanti in da smo za časa pomanjkanja bencina prodajali bencinsko mešanico za 1 do 2 din d raže, kakor pa je bila od oblasti predpisana cena. Na to grdo neresnico smo takoj po svojem pravnem zastopniku nastopili proti tem listom in so se nekateri Usti tudi nam takoj opravičili, proti drugim pa nismo mogli nastopiti, ker je medtem nastopila amnestija za tiskovne prestopke in jih, zato za izrečene klevete ne moremo več preganjati.
Imela pa je protiakcija kartela ta »uspeh«, da sta morali dve manjši čistilnici prenehati z obratovanjem. To nas je še bolj vzpodbudilo k delu in ko smo dosegli: s svojim mariborskim zborovanjem velik uspeh, smo sklenili, da ustanovimo močno in enotno organizacijo vseh trgovcev s tekočim gorivom v Ljubljani. Zato je bil tudi sklican današnji občni zbor.
Zavedamo se, da je naš nasprotnik zelo mogočen. Ker pa ne zahtevamo nič pretiranega, temveč samo to, na kar imamo po zakonu pravico, zato tudi ne dvomimo v končni uspeh naše borbe.. Hočemo braniti pravice domačega’ trgovstva, hočemo varovati njegov ugled in nikakor ne dovoljujemo, da bi tuji kartel izsesaval naše trgovce, temveč hočemo ostati gospodarji svojih obratov. Zavedati pa se moramo, da je rešitev le v trdnosti naše organizacije in zato je treba, da se vsi oklenemo te-organizacije, v kateri se bomo borili vsi za enega in eden za vse. (Odobravanje.)
Sledil je
referat	g.
Z raznimi uredbami o tekočem gorivu je nastal tako zapleten položaj, da so se v njem znašli samo oni, ki so bili na to pripravljeni in enotno organizirani in to je bil edino bencinski kartel. Trgovci pa smo bili do 1. 1936. popolnoma neorganizirani in med nami so se našli celo »tovariši«, ki so hodili v Zagreb in informirali kartel o vseh naših ukrepih. Vendar pa je velika večina trgovcev v borbi vztrajala.
J ug os lov a n sk i m	pet rol e jek im
družbam z lepimi jugoslovanskimi imeni je postajala naša sekcija vedno večji trn v peti. Za svoj cilj smo si postavili, da morajo priti vse črpalke v Ljubljani v domače roke. S posebno deputacijo smo tudi opozorili župana dr. Adlešiča, kako hoče zavojevati ljubljanski trg tuji kartel. Obljubil nam je, da nas bo vsestransko podpiral. Nadaljevali smo borbo proti kartelu in dosegli znatne uspehe. Kartel je skušal ubiti našo voljo do kupčije s tem, da je sistematično zmanjševal zaslužek. Nič ne pretiravam, če trdim, da se morajo trgovci zahvaliti samo naši sekciji, če so mogli kljub vsem mahinacijam kartela še do pred kratkim doseči zaslužek, s katerim se je moglo še nekako izhajali. V Srbiji, kjer ni bilo nobene organizacije, pa je mogel kartel znižati trgovcem zaslužek že mnogo prej na 10 do 15 par bruto pri litru, da niso zaslužili niti za kritje režije. Vse to pa je dosegel kartel z izigravanjem enega trgovca proti drugemu ter z neresničnimi vestmi zastopnikov kartela. Zaslužek trgovcev se je tako stalno manjšal,
istočasno pa se je zviševala cena za bencin avtomobilistu, da je imel kartel dvojen dobiček.
Trgovci smo si nato skušali pomagati na ta način, da smo naročili nafto od takrat še nekarteli-rane rafinerije iz Italije, ki pa je pred enim tednom sklenila v Londonu dogovor z jugoslovanskim kartelom. Posledica naročila nafte v Italiji je bila, da je takoj padla cena nafti za 1 din bruto ali v odstotkih izraženo za več ko 25 %. Prav tako je padla tudi cena bencinu šele potem, ko se je začel uvoz bencina od nekarteliranih firm.
Ker kartel ni mogel ugnati trgovcev, čeprav so bili ti v primeri z njim finančno zelo šibki, si je pomagal na drug način. Z uredbo so dosegle firme Standard, Shell in Astra za sebe privilegiran položaj, ki že pomeni pravi monopol pri prodaji tekočih goriv in mineralnih olj. Pripomniti je treba, da so bili k vsem posvetovanjem o ureditvi bencinskih cen in bencinskega trga povabljeni vedno zastopniki karteliranih družb, nikdar pa. trgovcev, da je bilo ministrstvo vedno informirano samo enostransko. Če se je zajamčila cena potrošniku in dale velike carinske ugodnosti kartelu oz. rafinerijam, je krivično, da so bili trgovci popolnoma pozabljeni. Tako je nastal ta položaj, da mora trgovec plačevati bencin po določeni ceni, po določeni ceni ga tudi prodajati, zaslužek pa je določen tako nizko, da ne zadostuje niti za kritje režijskih stroškov.
Jugoslovanski Standard in Shell uvažata pretežno nafto samo iz Ro-
anunije. Izvoz surove nafte iz Romunije pa je prepovedan. V resnici uvažata obe družbi' le mešanico, v kateri je navadno 40% do f>0% težkega bencina, 20 do 25% lahkega bencina in približno 20% petroleja, nekaj mazivnega olja ter okoli 10% surove nafte. Naše rafinerije to mešanico samo razstavljajo, v kateri pa ostaja prevelik odstotek petroleja, da je zato kvaliteta našega bencina slaba. Strokovnjaki trde, da imajo naše rafinerije, ko izkoristijo vse druge sestavine uvožene mešanice, bencin skoraj zastonj. Vsaj tako je trdil »Privredni pregled«.
Zato bi bilo prav, da bi se že enkrat ugotovilo, kakšne so prav za prav instalacije karteliranih firm in če to niso le točilnice, ki sploh nimajo pravice do kakih posebnih ugodnosti. (Tako je!)
Naš cilj mora biti, da se ne samo slovenski, temveč vsi trgovci s tekočim gorivom v Jugoslaviji organizirajo v enotni organizaciji, kajti samo na ta način bomo mogli popolnoma zmagati v boju s fi-
nančno silno močnim tujim kartelom. (Odobravanje.)
0 obeh referatih je nato otvoril predsednik Vidmar
debato.
G. Marinko omenja, da znaša trimesečni konsum bencina v vsej državi okoli 12—14.000 vagonov. Po uredbi bi moral imeti zato kartel vedno, v zalogi 3—4 tisoč vagonov. To pa je prav malo verjetno. Prav resna je zato nevarnost, da bi bili v primeru vojne brez potrebnih količin bencina. Na vsak način bi zato bilo potrebno, da se to dožene.
Predsednik Vidmar pripominja, da je ta določba ena glavnih ovir, da ne morejo domače tvrdke konkurirati s kartelom.
G. Ravnikar iz Celja predlaga zato, da bi država sama skrbela, da so potrebne zaloge bencina v državi. Ona bi to tudi najlaže storila, ker njej ne bi bilo treba plačevati trošarine. Poleg tega bi s tem imela vso kontrolo nad kakovostjo bencina in pa nad velikostjo zalog. (Odobravanje.)
Referat	g.
Posebno pozornost pa je vzbudil referat g. Romiha iz Maribora, ki je s svojimi izvajanji dokazal, da je do zadnjih podrobnosti poučen v vse zamotano vprašanje prodaje, nabave in proizvajanja bencina.
Predvsem je omenil, da mora vsak uvoznik nafte imeti določene rezerve. To pa je mogoče le tam, kjer je carinsko skladišče. Nadalje bi bilo potrebno, da bi se odložilo plačilo trošarine, carine in tovorni-me, dokler se bencin ne proda.
Trdno je prepričan, da Standard Tes nima predpisane zaloge, ker drugače je nemogoče, da bi bencina zmanjkalo.
Referent nato podrobno opisuje, kako gre ves postopek pri obveznem mešanju bencina s špiritom in kako je sedaj nemogoče vsako slepomišenje. Kajti iz odstotka primešanega špirita morejo drž. oblasti natančno ugotoviti, koliko mešanice se je napravilo. In zato se je zgodilo, da se je dohodek trošarine na bencin dvignil, čeprav je bila trošarina znižana od 3‘5 na 2’5 din.
Govornik naglasa, da so že več-Jkiat bile afere, ker se je sleparilo pri plačevanju trošarine in je bil kartel tudi že zaradi tega kaznovan.
Vsak uvoznik bencina mora priložiti prošnji za uvozno dovoljenje, potrdilo, da še ni bil kaznovan zaradi kršitve trošarinskih predpisov. "Tudi za kartel mora to veljati in moral bi biti hkrati z globo kaznovan tudi s tem, da vsaj pol leta ne bi smel prodajati bencina.
Fin. minister Letica ni bil nikdar prijatelj kartelov in zato ni hotel slišati o predlogu, da se carina na nafto za kartel čisto odpravi. Tudi min. predsednik Sto-jadinovič ni hotel sprejeti depu-iacije kartela. Našel se je pa nekdo, ki je pod vabo stalnih in enakih cen v vsej državi napravil zlat most in da je potem izšla uredba
o tekočih gorivih na podlagi pogodbe s kartelom. V tej pogodbi pravi točka 9., da sme kartel prodajati bencin tudi izpod nabavne cene tako dolgo, dokler ne »učut-ka« konkurence drugih domačih podjetij.
G. Romih pojasnjuje nadalje ves potek pridobivanja bencina ter konstatira, da kartelne družbe sploh ne morejo pridobiti iz nafte bencina. Ves proces je silno zapleten ter je treba najprej izločiti iz nafte vodo, kar ni težavno. Nato je treba na mehaničen način izločiti vse zemeljske in rudninske primesi, nakar sledi šele kemična destilacija. Ta pa se mora izvršiti večkrat.
Surova nafta se iz Romunije sploh ne izvaža, temveč se rafinira doma. Romuni niso postavili velikih rafinerij zato, da bi stale in bili delavci brez zaslužka.
Da kartel ne more izvesti popolnoma rafinacije natfe, se vidi tudi iz tega, da ne pridobiva niti transformatorskega olja, ki bi ga v Jugoslaviji zelo potrebovali, niti parafina.
Predlaga, da se zahteva ukinitev uredbe. (Živahno odobravanje.)
Predsednik Jelačin se temu predlogu pridružuje, predlaga pa, da se v resoluciji ta zahteva motivira. Enako podpira predlog, naj država sama skrbi za potrebne zaloge bencina.
Naj se tudi navede, kdo je bil tisti, ki je napravil oni zlati most.
Vse investicije kartela so že davno amortizirane 'in zato ni potrebe, da bi se kartelu dajali še naprej privilegiji. Zlasti pa se ne smejo dajati kartelu privilegiji, s katerimi se ubijajo trgovci.
]Sia vsak način je tudi treba zahtevati, da so v odboru, ki vodi trgovino z bencinom, tudi zastopniki trgovcev.
Predsednik Vidmar daje nato na glasovanje
čilndcam (rafinerijam, društvenim organizacijam in zajednicam — kartelom).
Nato je odredil predsednik Vidmar prečitanje pravilnika Osrednje sekcije trgovcev s tekočim gorivom. Z malimi spremembami se je sprejel pravilnik soglasno.
Nato je bil izvoljen odbor sekcije, ki je sestavljen takole: predsednik: Laznik iz Ljubljane; podpredsednika: Gol iz Maribora in Ravnihar iz Celja, blagajnik Marinko in tajnik Kilar, oba iz Ljubljane
Kot odborniki pa so bili izvoljeni gg.::
Andrašič iz Kranja,
Bohinjc iz Ljubljane,
Brezovnik iz Ptuja,
Čoh iz Murske Sobote,
Elsbacher iz Laškega,
Domšar iz Ljubljane,
Kastelic iz Novega mesta, Koren iz Črnomlja in Stupica iz Ljubljane.
S tem je bila Osrednja sekcija trgovcev s tekočim gorivom ustanovljena
Pil slučajnostih so se sprejeli še razni konkretni predlogi za čim uspešnejše delo sekcije. Članarina se je določila na 10 din mesečno.
Predsednik Vidmar je nato zaključil ustanovni občni zbor z željo, da bi dosegala nova osrednja sekcija čim lepše uspehe.
Zakai te telilo induttriie
na lu
»Jug. Kurir« piše, da je eden glavnih vzrokov, da se selijo industrije na jug ta, da znižajo industrije prevozne stroške. List pravi, da je prizadevanje vseh industrij, da čimbolj racionalizirajo svojo proizvodnjo in da hočejo prodajati svoje izdelke čim ceneje. Industrije, ki so na periferiji države, pa prodajo v svoji banovini komaj 10 do 12 odstotkov svojih izdelkov, vse druge pa na jugu. Zato bodo mogle nuditi svoje izdelke tem krajem mnogo ceneje, če bodo delale na jugu, ker bodo odpadli skoraj vsi prevozni stroški.
To se navidezno res prepričujoče sliši, a je čisto prazna trditev. Vsaka preselitev tovarne je silno draga stvar in za mnoge tovarne še posebej zvezana s težavami, ker ni v vsakem kraju dobiti kvalificiranega delavstva. Niti ena in-
dustrija se zato ne odloči za selitev brez sila tehtnih razlogov. Prevozni stroški pa tak tehten razlog ne morejo biti. Pač pa mnogo manjše obdačenje na jugu in pa tudi mnogo manj sitnosti, ki jih morajo prenašati tovarne na jugu. Pa tudi državne nabave so razlog, ki vabijo na jug. Če plača tovarna v Beogradu le 25% samoupravnih doklad, v Ljubljani pa 95%, potem je to tisti argument, ki odločilno vpliva na selitev. Vrhu vsega pa je še davčna praksa v Beogradu precej drugačna ko v Ljubljani.
V Beogradu je vse centralizirano, v Ljubljani pa vse decentralizirano, zato je v Beogradu polno prednosti, v Ljubljani pa polno zapostavljanja. Tu je vzrok, ne pa v prevoznih stroških. »Jug. Kurir« naj zato ne fantazira!
Otvoritev	ž
Sevnica-Tržišie
V četrtek 'bo slovesno izročena prometu nova železniška proga Sevnica—Tržišče. Nova proga je sicer dolga le 13 km, je pa velikega pomena, ker znatno zmanjšuje razdaljo Štajerske z morjem. Do pravega pomena pa bo nova proga prišla šele potem, ko bo zgrajena proga Črnomelj—Vrbovško. Upajmo, da tudi otvoritev te proge enkrat doživimo. Železniška zveza Ljubljane z morjem pa je še vedno ostala daleč v ozadju ter se o njej danes niti ne razpravlja. Nekako nadomestilo naj bi tvorila avtomobilska cesta Ljubljana—Sušak, ki bo v nekaj letih najbrže tudi gotova.
Odločitev, da se zgradi železnica Sevnica—Št. Janž, je padla prav za prav hitro. Tembolj pa se je zavlekla njena dograditev in večkrat je tudi delo počivalo. Da je bil tudi večkrat križ z licitacijami, ni treba posebej omenjati.
Toda pregovor pravi: srečen ko-
resolutiio,
ki je bila soglasno sprejeta in ki se glasi:
Trgovci z bencinom iz vse Slovenije, zbrani na ustanovnem se>-staraku Osrednjega bencinskega odseka Zveze trgovskih združenj za Slovenijo v Ljubljani dne 4. decembra 1938. zahtevajo, da se uredba o tekočih gorivih ukine.
Ugotavljamo, da v Jugoslaviji do danes po mnenju strokovnjakov ni rafinerije v pravem pomenu besede, temveč so le čistilnice oziroma ločilnice, katere v večjem ali manjšem obsegu predelujejo polfabri-kate, to je mešanico iz že izgotovljenih rafinatov.
Iz tega vzroka je vsaka zaščita, dana z ministrskimi uredbami, ne-osnovana, ker se te uredbe izrečno sklicujejo na rafinerije. Če pa :«e že daje 'kakršna koli olajšava za
produkte, ki se danes predelujejo v naši državi, potem zahtevamo, da se te olajšave podelijo vsakemu državljanu kraljevine Jugoslavije, ki je interesiran v tej stvari.
Zahtevamo, da se nam) po v ustavi zajamčeni enakopravnosti omogoči import tekočih goriv in da se omogoči tudi malemu importerju lojalna konkurenca s tem, da se ukine monopolni položaj, katerega so si pridobile z uredbo z dne 1. oktobra 1938. firme Jugoslovenski Standard Vacuum Oil Comp. of Yu-goslavia, Jugoslov. Shell d. d. in Astra d. d. za kemične proizvode.
Želimo, da se izdajajo dovoljenja za postavljanje bencinskih črpalk v državi izključno samo tr-govcu-detajlistu, ki ima za to potrebne zakonske pogoje, nikakor pa ne producentu-tovarnarju, lo-
nec dober konec. Zato tudi ne bomo več vzbujali rekriminacij, temveč smo veseli, da je dobila Slovenija zopet eno novo železniško progo, čeprav zelo kratko. Nekoliko se je dograditev proge zakasnila tudi zaradi velikega novega železniškega mostu pri Sevnici, ki je res lepo izdelan.
Otvoritvene slovesnosti v četrtek se udeleži tudi predsednik vlade, notranji minister dr. Korošec, prometni minister dr. Spaho, minister dr. Krek, ban dr. Natlačen in drugi. Progo bo izročil prometu posebni odposlanec Nj. Vel. kralja Petra II., progo pa bo blagoslovil škof dr. Tomažič.
K slovesnosti otvoritve bo vozil poseben vlak iz Ljubljane.
Poskusna vožnja, ki jo je napravila železniška direkcija v Ljubljani, se je dobro obnesla.
0 otvoritveni slavnosti bomo poročali.
Politične vesti
Knez-namestnik Pavle je v Londonu sprejel min. predsednika Chamberlaina ter imel z njim daljši razgovor o gospodarskih od-nošajih med Anglijo in Jugoslavijo.
Romunski kralj bo najbrže že v božiču obiskal Rim, kjer bo razpravljal o romunsko - italijanskih odnošajih z ozirom na novi sred-nje-evropski položaj.
Na seji velikega fašističnega sveta je podal zun. minister grof Ciano tudi daljše poročilo o razvoju čsl. vprašanja. Naglasil je, da je Rim že pred meseci opozarjal Prago na nujnost sporazuma s sudetskimi Nemci. Nadalje je povedal, da je Italija malo pred mun-chenskim sporazumom mobilizirala okoli pol milijona vojakov in da je bila tudi njena vojna mornarica pripravljena. Dejal je tudi, da je samo Mussolinijevo posredovanje preprečilo vojno in da je Mussolini zahteval istočasno tudi rešitev vprašanja madžarske narodne manjšine.
Med govorom grofa Ciana so začeli poslanci kričati: Tunis, Kor zika, Nica, a čuli so se tudi vzkliki Savoja.
Takoj po tej seji je začel italijanski tisk ostro kampanjo, da mora dobiti Italija Džibuti, soudeležbo v upravi Sueške prekopne družbe, da se mora popraviti meja v Tunisu, italijanski manjšini v Tunisu pa dati avtonomija in končno naj se pripuste k upravi železnice iz Džibuti j a v Adis Abebo tudi Italijani. Pisava italijanskega tiska je zelo bojevita in nekateri kar odkrito pišejo, da so Ito-lijan! pripravljeni takoj marširati proti Franciji Nekateri listi pa zahtevajo tudi Korziko in celo Nico in francosko Savojsko.
Na vse te zahteve odgovarja Pa riz z enodušnim: Ne! Francoski listi poudarjajo, da ne more biti niti govora o tem, da bi Francija ka; odstopila Italiji. Po Korziki in tudi v Tunisu so bile velike manifestacije, na katerih so se ostro zavračale vse italijanske zahteve.
Novi francoski veleposlanik Rimu Poncet je zaradi Vseh teh izjav interveniral v ital. zun. ministrstvu in opozoril, da se na ta način ustvarja ozračje, v taterem se bodo le težko razvijala italijan sko-francoska pogajanja.
Po mnenju angleških listov je začela Italija vso to kampanjo samo zato, da bi baje dosegla od Francije koncesije v Španiji, zlasti pa, da bi Francija priznala gen
Francu pravice vojskujoče se države.
Angleški veleposlanik v Rimu lord Perth je obiskal zun. min. grofa Ciana ter imel z njim daljši razgovor. Opozoril ga je, da je Italija z velikonočnim sporazumom z Vel. Britanijo priznala na Sredozemskem morju status quo in da zato italijanske aspiracije na francosko ozemlje niso v skladu s tem sporazumom. Demarša angl. veleposlanika je napravila v Parizu najboljši vtis.
Ministrski predsednik Daladier je v svojem govoru po radiu dejal: Uvidevnost in patriotizem francoskega naroda sta se tudi sedaj sijajno izkazala. 30. november (dan ponesrečenega generalnega štraj-ka) bo v resnici zgodovinski dan za naš narod. Kajti popoln neuspeh generalne stavke je dokazal voljo dežele, da sodeluje v popolnem zaupanju s prizadevanjem vlade v prepričanju, da bo le spoštovanje zakona zagotovilo rešitev Francije. Vse glavne funkcije v deželi so delovale normalno. Vlaki so vozili, pošta je delovala in prav tako pariška podzemna železnica in avtobusi. Celo v zasebnih podjetjih je bila stavka le delna. Francozi vedno razumejo, kadar se jim govori v njih jeziku. Dejal sem, da se mora spoštovati državna avtoriteta in da se zato delo v javnih ustanovah ne sme ustaviti. Imel sem zaupanje v drž. nameščence in oni so sledili mojemu apelu.
Predsednik portugalske vlade je izjavil, da Portugalska nikakor ne bo odstopila niti najmanjšega dela svojih kolonij.
Novo osrednjo češkoslovaško vlado je sestavil vodja agrarcev posl. Beran. Sestavljena je takole: predsednik Beran, podpredsednik in minister za Slovaško dr. Sidor, zunanji minister dr. Chvalkovsky, vojni minister arm. general Sy-rovy in fin. minister dr. Kalfus.
Pokrajinske vlade pa so sestavljene takole: češko-moravska vlada: notranji minister sekcijski šef dr. Fišer, prosvetni univ. prof. dr. Karpas, pravosodni predsednik upravnega sodišča dr. Krejči, gradbeni direktor d. d. Bata Cipera, zdravstveni in socialni min. direktor Centralnega zavarovalnega zavoda dr. Klumpan, trgovinski minister gen. tajnik Zveze industrijcev dr. Sadek, kmetijstvo dr. Feierabend, prometni minister div. general Eliaš in brez listnice dr. Havelka. Slovaška vlada je sestavljena takole: predsednik In notranji minister dr. Tiso, pravosodni Vančo, prometni Durčansky, za industrijo in trgovino posl. Teplansky in prosvetni minister čemak. Podkar-patska vlada zaradi bolezni predsednika vlade mons. Vološina še ni sestavljena. Začasno vodi predsednik vlade Vološin tudi kmetijsko in prosvetno ministrstvo. Revay pa vsa ostala ministrstva.
Zaradi imenovanja nove karpat-sko-ukrajinske vlade so bile v vsej Karpatski Ukrajini velike in navdušene patriotske svečanosti.
Nedeljske volitve na sudetskem ozemlju so se izvršile čisto po programu. Izvoljeni so vsi kandidati nar. soc. stranke. Volitve so imele čisto manlfestacijski značaj.
Poljski sejm se je sestal k rednemu zasedanju. Po kratkem uvodnem govoru ministrskega predsednika Sladkowskega je govoril o gospodarskem in finančnem programu vlade finančni minister Kwiatkowski. Najprej je govoril o velikem pomenu pridobitve bogatega industrijskega okrožja v Te-šinu, ker bo mogla sedaj Poljska pospešiti svojo industrializacijo. Nato je govoril, da mora tudi Poljska za sebe zahtevati kolonije. Ene države imajo vsega preveč, druge pa vsega premalo. Na vsak način bi se moralo dovoliti svobodno naseljevanje v čezmorskih državah in uvesti bi se moral svoboden denarni, blagovni in osebni promet. Nato je govoril o razveseljivem razvoju poljske trgovinske mornarice, ki je že tako napredovala, da gre že 85% vsega čezmorskega prometa skozi Gdinjo. Končno je izjavil, da je vlada pripravila 15-letni načrt za investicije in da bo vlada v prvih treh letih izdala v ta namen dve milijardi zlotov. Ves investicijski program je razdeljen v pet triletk, od katerih je prva namenjena vojaški obrambi, druga prometu, tretja narodni vzgoji in kmetijstvu, četrta urbanizaciji m industrializaciji ter peta izenačenju strukture narodnega gospodar-
StPredsednik Roosevelt je izjavil, da se zaenkrat ameriški berlinski veleposlanik Wilson ne bo vrnil v Berlin, če se bo sploh vrnil, je odvisno od nadaljnjega razvoja mednarodnih dogodkov.
Razkol v madžarski vladni stranki je baje definitiven in je iz stranke izstopilo nadaljnjih 15 po-slancev
Novo madžarsko vlado je sestavil zopet Imredy. Zunanji minister Kanya je odstopil, ker da je ze preveč utrujen. Kot novi zunanji minister se imenuj« grof Csaky*
Denarstvo
Tendenca na beograjski borzi še nadalje mlačna
Tendenca na beograjski efektni borzi je še vedno mlačna in tečaji so menda že dosegli najnižjo točko. Nadaljnje nazadovanje tečajev je zaustavila javna roka, ki je v ta namen zlasti kupovala dalmatinske in begluške obveznice. Prve so padle že na 87'25, druge pa na 88'25 din. Vendar pa borzijanci še ne kažejo volje, da bi kupovali te papirje, temveč prepuščajo to javni roki. Ponudbe so še vedno velike in zato še ni pričakovati, da bi se tečaji kmalu zboljšali. Vsaj beograjski borzijanci sodijo tako. Malo močnejša ko po navadi je bila ponudba dolarskih papirjev. Da ni njih tečaj bolj nazadoval, je zasluga intervencije nekih zasebnih krogov. Padajoča tendenca pa je trajala ves teden, kakor je razvidno iz naslednje tabele.
25.11. 2.12. vojna škoda	464'—	463 75
investicijsko 99'25	99—
4% agrarne	60'—	59'50
6% begluške	88'50	88'25
6% dalmatinske 87'50	87'25
7% Blair	90'50	90 —
8% Blair	96'—	95'50
Uradni tečaji za december
Finančni minister je predpisal za december naslednje uradne tečaje:
1 napoleondor . .	.	din	298 50
1 zlata turška lira	.	„	339'70
1 angleški funt .	.	„	238' -
1 ameriški dolar .	,	„	43'70
1 kanadski dolar .	1	„	43'50
1 nemška marka .	.	„	14'50
1 zlot..............................  8'25
1 belg..............................  7'40
1 pengo.............................  8'70
1 braziljski milreis	.	„	2'—
1 egiptovski funt .	.	„	239'—
1 palestinski	funt	.	„	238'50
1 urugvajski	pezos	.	„	15'—
1 argentinski pezos .	„	10'—
1 čilski pezos ...	„	1'10
l turška papirnata lira „	34'80
100 albanskih frankov .	„	1475'—
100 francoskih frankov	„	130 —
100 švicarskih frankov	„	1000 —
100 italijanskih lir .	.	„	230'—
100 holandskih	gold.	.	„	2415'—
100 bolgarskih	levov	.	„	44'50
100 romunskih	lejev	.	„	32'30
100 danskih kron	.	.	„	915'—
100 švedskih kron	.	.	„	1065'
100 norveških kron	.	.	„	1037'—
100 pezet....................140'—
100 drahem........................... 39-
100 češkoslovaških kron „ 150'— 100 finskih mark	.	.	„	90'—
100 letonskih lat .	.	•	„	740'—
100 iranskih (perz.) rialov „ 100 — K vsem tečajem je prim že prištet.
Finančni minister je razveljavil
vse dosedanje taksne olajšave delniškim družbam na podlagi čl. 5., toč. 2 zakona o taksah.
Tuja podjetja se spreminjajo pri nas v delniške družbe po trditvi Jug. kurirja zato, ker je Narodna banka omejila izdajo potrdil, ki so potrebna za izdajo deviz onim tujcem, ki so na čelu zastopstev tujih podjetij v naši državi.
Obtok Češkoslovaške narodne banke se je v zadnjem tednu zni žal za 78,5 na 6669 milijonov Kč. Gotovina banke je narasla za 177 milijonov Kč. Kritje se je povečalo od 33,8 na 35,1%.
Pri kompenzacijskih poslih s tujino se sedaj pobirajo v Sofiji naslednje valutne premije: za angleški funt, francoski frank in dolar 35%, šv. frank 27 do 28,5%, Kč 22 do 24%, dinar 21%, turški funt 1,5% in nemško marko 1,50 do 1,75%. Z Belgijo, Italijo in Nizozemsko še ni bilo kompenzacijskih zaključkov.
Opozorilo izvoznikom živine
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je dobil obvestilo, da naši živinski izvozniki nepravilno naslavljajo svoje prijave pošilik žive živine in svinj na Dunaj. Tako pošiljajo svoje brzojavke na »Reichsol« namesto na »Reichs-tierstelle« kakor se glasi brzojavni naslov za Reichsstelle fiir Tiere und tierische Erzeugnisse, Berlin in Dunaj. Z nepravilnim naslovom se spravljajo nemške oblasti v fcmoto, kar je v škodo edino našim izvoznikom.
Minister Kabalin o uredbi o občinskih hranilnicah
Ministrski svet je izdal uredbo o obč. hranilnicah. Ob tej priliki je aal trg. minister inž. Kabalin daljšo izjavo, iz katere posnemamo:
Nujni gospodarski in narodni razlogi so zahtevali izdajo te uredbe. Na vsak način moramo zbrati narodni kapital, za ustvarjanje in zbiranje narodnega kapitala pa so hranilnice najboljše sredstvo. Do-čim pa so v drugih državah hranilnice imele prvenstvo pri zbiranju narodnega kapitala, pri nas kljub vsej svoji popularnosti tega namena niso mogle doseči v vsej državi, ker se niso pri nas hranilnice podpirale tudi z zakonskimi predpisi. Položaj je bil pri nas ta, da v bivši Srbiji, Bosni in Hercegovini sploh ni bilo nikakih zakonitih določb glede hranilnic, v Hrvatski, Vojvodini in Slavoniji so bili samo zakonski predpisi, ki so omogočali ustanavljanje hranilnic, in samo v Sloveniji in Dalmaciji so se hranilnice ustanavljale na podlagi regulativa iz 1. 1844.
Jasno je, da so se hranilnice najbolj razvijale v onih krajih, kjer je bila dana zakonska možnost za njih ustanavljanje. Tako je bilo v Sloveniji in Dalmaciji 37 hranilnic, dočim so na ozemlju bivše Srbije, Bosne, Hercegovine in Črne gore bile komaj tri, v vsej državi pa 63. Kjer je mnogo hranilnic, tam je malo denarnih zavodov v obliki delniških družb in narobe. Tako je v Sloveniji in Dal-
maciji samo 25 denarnih zavodov v obliki delniških družb, v Srbiji in Črni gori pa 307. Hranilnice so imele v Sloveniji in Dalmaciji 1,1 milijarde din tujih sredstev, denarni zavodi v obliki del. družb pa okoli 1 milijardo. Delniške družbe v Srbiji in Črni gori pa 2,2 milijarde din. Vse hranilnice so imele skupno tujih sredstev za 2, vse del. družbe pa za 10 milijard din.
Življenje pa je bilo močnejše ko vsi predpisi in čeprav ni bila dana po zakonu možnost za ustanavljanje hranilnic v Srbiji, sta se vendar dovolile občinski hranilnici v Beogradu in Skoplju.
Glavne značilnosti nove uredbe
so:
Hranilnice so samostojne, javne, pupilarno varne denarne ustanove, ki jih ustanovi občina ali skupina občin. Naloga hranilnice je, da pospešuje med narodom varčevanje. Občina sprejema jamstvo z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo za vse pravno veljavne obveznosti hranilnice. Sklep o ustanovitvi hranilnice sklene občinski odbor. Ta sklep mora potrditi ban oz. fin. minister, nakar dovoli trg. minister poslovanje hranilnice in odobri njena pravila. Ker se smatrajo hranilnice kot varne ustanove, se sme v nje nalagati tudi pupilni denar. Poslovanje hranilnic je zaradi večje varnosti in likvidno-
sti omejeno. Hranilnico upravlja upravni svet, ki ga izvoli občinski svet, in sicer: eno tretjino iz članov obč. sveta, eno tretjino izven članov obč. sveta iz ljudi, ki se spoznajo v denarnih zadevah in eno tretjino iz vlagateljev. Listo teh članov predloži upravni svet hranilnice. Določila nove uredbe glede kvalifikacije članov upravnega sveta in nadzornega odbora so strožja, kakor pa jih predvideva zakon o delniških družbah. Člani upravnega sveta in nadzornega odbora ne prejemajo za svoje delo nobene nagrade in je njih posel častni posel.
Cilj hranilnice ne sme biti zaslužek. Če se doseže dobiček, se ta naloži v rezervni fond za morebitne izgube. Ko doseže ta fond 15 % vseh vlog, more hranilnica uporabljati del čistega dobička za občekoristne dobrodelne in socialne namene.
Vse hranilnice morajo biti združene v svojo zvezo, bodisi neposredno bodisi posredno po svojih banovinskih zvezah. Nadzorstvo nad hranilnicami, zvezo in pod-zvezami opravlja trgovinski minister.
Z izdajo te uredbe je izpolnjena občutna vrzel v naši zakonodaji, vlagateljem samim, zlasti majhnim, pa je dana možnost, da svoje prihranke nalože varno in plodovito.
Slovenija v šestletki cestnih del
Iz predavanja ravnatelja dr. V.
Tako dober tek vzbuja
naravna Rogaška slatina, da so se po zgodovinskih podatkih prebivalci okolice za časa lakote v 301efni vojni izogibali, piti to vodo, ker jim je povzročila prevelik tek.
Delavni Ljubljanski klub J je sprejel v torek v svojih prostorih razveseljivo veliko število odličnega občinstva in zastopnike oblasti, pred katerimi je ravnatelj TPD dr. Vrhunc obrazložil stanje našega cestnega programa po uvedbi vladine cestne šestletke. Njegova izvajanja so bila vseskozi zanimiva tako v pregledu zunanjepolitičnih ko domačih izrazito gospodarskih razmer in momentov, ki zahtevajo takojšnjo in sodobno ureditev našega cestnega omrežja.
Posebno zanimanje so zbudile predavateljeve navedbe o pomenu nove nemške avtoceste čez češkoslovaško ozemlje, katera bo gotovo težila po svojem podaljšku na Jadran, kar tudi nas sili, da čim-prej izdelamo in spopolnimo svoje ceste. Gotovo je, da prav zaradi zunanjih sprememb v vsem prometu srednje Evrope tudi naša 'banovina pridobiva Se večji pomen za vso državo. Temu primerno pa bi se morala cestna dela v Sloveniji še odločneje pospešiti in zato tudi obljubljeni krediti šestletke niso popolnoma zadovoljivi.
Naša banovina bi morala v sorazmerju z dajatvami in s tem pomenom ter tudi v sorazmerju s stroški že vključenih del dobiti, po mnenju strokovnjakov, razen zagotovljenih 209, vsaj še 100 milijonov dinarjev. Načelno bi se moral po vseh okolnostih urediti cestni promet sploh najprej pri nas in zato bi se moralo od dvomilijardnega kredita določiti Sloveniji pol milijarde, da bi bilo vprašanje cest res objektivno pravilno rešeno. S temi izvajanji je predavatelj zaključil svoj pregled državne cestne šestletke, ki ga je podal na temelju točnih podrobnih podatkov in ponazoril z zemljevidi in grafikoni.
Predvsem pa je bilo iz njegovih podatkov razvidno, da kljub znatnemu napredku v skrbi za naše ceste, ki ga je ugotovil za vso dobo od leta 1935. dalje in pri ka-
terem se še posebno odlikuje naša banska uprava, sedaj določeni krediti za ceste v naši banovini še vedno niso v pravičnem razmerju niti z javnimi dajatvami, Slovenije, še manj pa z našimi dajatvami v sam cestni fond. To sliko zatemnujeta še dve okolnosti: iz ministrove izjave znani program šestletke ni nadrobno določen in se utegne znatno spreminjati, ni pa tudi še znano, kako se bo dotiral naš banovinski cestni sklad, ustanovljen z uredbo o državnem in banovinskih cestnih skladih.
Delež naše banovine
Načrt šestletke je zagotovljen z dvomilijardnim kreditom in se bo izvajal postopno 6 let. Prve licitacije so bile že razpisane. Naša banovina dobi za dela pri obnovi državnih cest in za novogradnje 209 milijonov. Če primerjamo seznam teh del in teh kreditov z velikim načrtom društva inženirjev in arhitektov, vidimo, da v sedanji šestletki za tri važne ceste še ni nič določeno in da bi v tem tempu potrebovali za ves naš program vsaj 20 let. Črna črta programa proti rdeči črti kreditov stoji v razmerju 3 proti 1. Za nekatere ceste kot n. pr. za Sušak— Ljubljana znaša kredit 50 % potrebne vsote, Št. IIj—Ljubljana 60%, Korensko sedlo—Ljubljana 37*5% itd. V celoti obsega šest-lelka od 600 km državnih cest naše banovine le 450 km, pri čemer pa je treba upoštevati, da ob kategorizaciji pri nas velik del
omrežja ni bil sprejet v državne ceste. In še za to omrežje bi izdatki znesli 600 milijonov, imamo pa 35 in 209 ali 244 mil.
Generalni načrt
Razdelitev kreditov tega generalnega načrta po banovinah pa nam tudi dokazuje, da Slovenija v tem razmerju še vedno ni dovolj dobro odrezala, zlasti ne glede na naše javne dajatve. Če vštejemo kredit 412 milijonov za mednarodno cesto Subotica—jugovzhodna meja pri obeh prizadetih banovinah, sta dobile moravska in donavska banovina vsaka po 22‘5 % skupne vsote, dravska ba-uovina pa samo 10'45%. V milijonih din bodo dobile te banovine 445, 360 in naša 209 milijonov din.
Že naše redne javne dajatve pa znašajo 15 do 16% in v cestni fond že 17%. Glavna trošarina za sklad je trošarina na cement, ki obremenjuje najbolj Slovenijo. Enako ali še bolj pa velja to glede taks na motorna vozila. Doslej smo pa že dobili v letih 1925. do 1936. le 2'9 % ali 82 milijonov din, iz že razdeljenega štirimilijardnega posojila pa 5'75 %>. Če to upoštevamo, moramo ugotoviti sicer znaten napredek. še vedno pa ta rešitev ne ustreza popolnoma državnim in banovinskim prometnim interesom in niti ne zahtevi po enakopravnosti. Sedanje stanje del je ugodno, ker so bile že razpisane mnoge licitacije in so nekatera dela že tudi oddana. Treba pa bo nadaljevati vso akcijo za modernizacijo in spopolnitev našega cestnega omrežja do kraja.
vembra 1938., najmanjši pa od
1. do 4. novembra t. 1. Od skupnega prometa v novembru odpade samo na zaključke Berlina 15,3 milijona dinarjev im Londona 14,9 milijona dinarjev, na zaključke v New Yorku ter Amsterdamu le po poldrugi milijon dinarjev, a na zaključke v Curihu komaj en milijon dinarjev, ostanek pa na vse druge devize.
Skupni efektni promet v novembru t. 1. je bil zelo slab in je znašal komaj din 201.000'— nominale v državnih papirjih ter din 53.000 nominale v industrijskih vrednostnih papirjih; skupna tečajna vrednost omenjenih efektov je le din 189.395'—. Izmed državnih efektov je bilo 17. in 29. novembra 1938. zaključeno 7% investicijsko posojilo na bazi din 99'50, dalje dne 24. novembra 1938. vojna škoda na bazi din 265'—, dočim so bile delnice Trboveljske premogo-kopne družbe zaključene v dneh
2. in 11. novembra 1938. na bazi din 190'— za komad.
Tečaji državnih vrednot so le malenkostno variirali v zadnjih tednih. Meseca novembra dosežene tečajne razlike (po tečajnicah ljubljanske borze) so znašale (v poe-nih):
v povpraševanju oz. v ponudbi 7% investicijsko— 1'— — 0'50 8%	Blairovo	—	3'50	—	2'50
7%	Blairovo	—	1'50	—	1'50
7% Seligmanovo —	— 2'—
4% agr. obvez. — 1'—	—
6%	begi. obv.	—	3'25	—	3'50
7%	stabilizacij.	—	2'—	—	2'—
6%	dalmat. agr.	—	4'—	—	4"—
2'5% voj. škoda —10'— — 12'—
Devizno in efektno tržišše
Na ljubljanski borzi je znašal ves devizni promet v mesecu novembru din 35,576.233'52. V primeri z novembrom 1937 je promet nazadoval za skoro 2 H milijona dinarjev. Nasprotno pa znašajo skupni devizni zaključki od 1. januarja do 30. novembra 1938. 343 milijonov dinarjev nasproti 338
milijonom v lanskih 11 mesecih. Najbrže pa' bo letošnji devizni promet v celoti nekoliko manjši kot lanski.
V novembru 1938 je znašal devizni promet v posameznih tednih: 3,7; 10,2; 7,8; 8,6 in 5,3 milij. dinarjev. Največji tedenski devizni promet je'bil torej od 7. do 11. no-
Ločene zbornice v Zagrebu
Ministrski svet je izdal uredbo o ustanovitvi samostojne industrijske zbornice v Zagrebu. Minister Kabalin je pri tej priliki izjavil, da je predlagal to uredbo, ker so pri njem intervenirali za ustanovitev samostojne industrijske zbornice tako industrialci ko trgovci. V osebnem kontaktu s trgovci in industrialci se je mogel prepričati, da ti ne zahtevajo ločenih zbornic iz kakšnih političnih razlogov. Ker so bili vsi pogoji za ustanovitev ločenih zbornic dani, zato je te predlagal. Naloga gospodarskih zbornic je ta, da delujejo kot posvetovalne korporacije za gospodarska vprašanja. Čim bolj so zahteve posameznih gospodarskih panog kanalizirane, tem laže se tudi izvajajo. Gospodarske organizacije niso stanovske organizacije niti takrat, kadar so ločene po strokah. Zato tudi ustanavljanje ločenih zbornic ne pomeni slabitve pridobitnikov, temveč se daje tem na ta način možnost, da še bolj uspešno delajo za napredek gospodarstva.
češko-slovaška, ne češkoslovaška država
Prvič je izšla zbirka zakonov nove češkoslovaške države. V tej zbirki pa se ne piše več češkoslovaška država skupaj, temveč sta besedi češko in slovaška ločeni s črtico. Torej Češko-slovaška in ne Češkoslovaška.
Dražba vseh vrst krzna in divjadi
v Ljubljani bo 23. januarja 1939. Pošiljke naj bodo naslovljene na »Divja koža«, Ljubljana, Velesejem.
Letni izvozni kontingenti v Italijo za leto 1939.
Po zadnjem rimskem dogovoru moremo v letu 1939. izvoziti v Italijo blaga za 250 milijonov lir, ki se plača po kliringu. Teh 250 milijonov lir se razdeli na posamezne vrste blaga takole (vrednost kontingenta v milijonih lir):
konji............................3,0
govedo..........................30,0
svinje...........................2,0
živa perutnina ....	15,0
živa divjačina...................0,2
zaklana perutnina ...	3,0
nepredelano goveje meso .	2,0
predelano meso ....	0,4
jajca............................6,0
sveža riba (tunin, sardine,
palamide).....................2,0
nasoljene ribe (sardine) .	1,0
pšenica.........................25,0
koruza..........................15,0
suhe češplje.....................0,6
suhe gobe (šampinioni) .	0,75
slanina in salo ....	1,0
tkanine iz konjske dlake
za izdelovanje vreč . .	0,025
kovine in rude, ki vsebujejo kovine, razen železne rude........................15,0
kamen za apno in cement 5,0
premog...........................3,0
iglasti les v hlodih ...	4,0
tesano iglasto drevje . . 12,0 žagan iglast les ...	.	36,0
bukov les (razen železniških pragov) .... 18,0 razne vrste listnatega lesa (breza, hrast, češnja, oreh, črna jelša, jablana
in drug les).................25,5
iglas les, določen za cesarstvo in kolonije ...	5,0
listnat les za Etiopijo in
kolonije......................2,5
drva.............................2,0
oglje............................2,0
kalcijev cianamid ...	2,4
metilni alkohol (za začasni uvoz).....................0,8
pirolignit iz kalcija ...	2,4
jarčja in kozja koža .	. .	2,4
celuloza za papir ....	4,0
drugi gozdni in lovski proizvodi ......................1,0
rezervni fond....................8,0
Ti kontingenti so glede izkoriščanja razdeljeni na dva enaka dela po 125 milijonov lir. Izkoriščanje kontingentov za prvo polletje se nikakor ne more zmanjšati, če pa se pokaže možnost, se bodo ti kontingenti še povečali.
Zunanja trgovina Italije
V prvih desetih mesecih 1. leta je imela Italija po poročilu milanskega lista >11 Sole« aktivno trgovinsko bilanco: z Argentino za 127 milijonov lir, s Švico za 116, s Francijo za 59, z Egiptom za
56.7, z Jugoslavijo za 52,99 in z Albanijo ter Grčijo z vsako za po 2 milijona lir. Pasivno bilanco pa je imela: z Nemčijo v višini 883 milijonov lir, z USA 475, Poljsko I4i5, Češkoslovaško 127, Vel. Britanijo 111,44, Romunijo 104, Brit. Indijo 77,7, Španijo 68,8, Tunisom 48,4, Madžarsko 30,7, Brazilijo
27.7, Juž. afr. unijo 7, Rusijo 6 in Kanado 3 milijone lir.
Dve iz A
»Ljubim te!«
Nad mestom San Frančiško je brnelo srebrno letalo. Na ameriškem nebu je mnogo letal. Vsak si ga more kupiti, kdor ima le toliko, da si kupi avto. Vsako večje mesto ima v svoji okolici nekaj ducatov vzletišč. Tako danes leta po zraku na stotisoče ljudi kot se jih na milijone vozi v avtu.
Naenkrat so pričeli številni pešci mesta San Frančiška gledati v zrak in opazovati letalo. Pisalo je nekaj z dimom po modrem kali-fornskem nebu. Kakor da bi delalo reklamo za kako zobno kremo, je dala slutiti prva beseda: »Ljubim ...« Vsak je pričakoval, da bo tej v svetovni literaturi nepogrešljivi besedi sledilo ime ene izmed zobnih past. Toda — zmota! Sledila je preprosta beseda »You«. »Ljubim te« se je čitalo v črkah iz dima na kalifornskem opoldanskem nebu. Nikdo ni štel src mladenk, ki so jim sedaj tolkla močneje. Vsaka posamezna je vedela: To je »on«. Če pa že ni bila o tem prepričana, pa je vsaj upala, da je. »Si bil ti, dragi?« so vpraševale ob prihodnjem srečanju. In tisoči mladih vitezov iz najrazličnejših poklicev je bojazljivo odgovorilo »Da ...«, kajti zavedali so se dobro, kako zelo nevarno je uničiti sentimentalne iluzije. Na drugi strani pa: katero mlado dekle bi se ne dalo zavesti po teh-nično-romantični pustolovščini ne-
besne ljubezenske izjave, da ne bi koprneče zašepetalo v uho svojega ljubimca nežno besedo: Da? Tako so se v naslednjih mesecih pomnožile poroke v San Frančišku za 500 odstotkov. Resnica pa vedno pride na dan: Neki trgovec s pohištvom je dal napisati na nebo besedi: »Ljubim te!« Kajti če se mladi ljudje ženijo, kupijo tudi pohištvo.
Kako prodam vilo?
»Napravi drugače, in uspeh ti je gotov!« To je obrazec za recept, ki je ustvaril veliko karier in bogastva v Ameriki. Kaj naj napravi stavbenik, ki hoče prodati ducat novih družinskih vil? Kako naj ukani dva ducata konkurentov, ki prodajata enake enodružinske vile s hladilnimi napravami, centralnimi kurjavami, z napravo za sežiganje smeti itd.? To je čisto enostavno. Mož zavije vse vile od spodaj do vrha v prozoren celofan. Nad streho ga zvije kot pri zavitku za sladkorčke v vozel in lepa rudeča pentlja spopolni iluzijo: ... Kako sladka, lepa družinska vila je to!
Samo neke nedelje se je zglasilo pri tem stavbeniku nad 18.000 oseb, ki so si hotele ogledati v celofan zavite hišice. V teku enega tedna je prodal vse. Toda ne samo to: dosegel je za 50°/o višjo ceno kot njegovi konkurentje.
Doma in po sve!
201ctnica Jugoslavije je bila slovesno proslavljena v vsej državi in povsod, kjer žive Jugoslovani. V Ljubljani so proslavila vsa narodna društva skupno veliki dan. Slavnostni govor je imel župan dr. Juro Adlesič. Njegov zanosni in pa-triotični govor je globoko vplival na vse brez razlike. Njegov govor je dokazal, da v jedru vendarle izpovedujemo vsi isti jugoslovanski program in da je mogoče složno delo vseh.
Prva čestitka, ki jo je novi čsl. predsednik republike dr. Hacha odposlal, je bila čestitka knezu namestniku Pavlu ob 201etnici Jugoslavije. Tudi vsi češkoslovaški listi so objavili za 201etni jubilej zelo simpatične članke o Jugoslaviji.
Na dan zedinjenja je izšel veliki vojni ukaz, s katerim sta bila imenovana dva armijska generala in več divizijskih in brigadnih generalov. Med novimi brigadnimi generali je tudi Slovenec Lokar.
Dom upodabljajoče umetnosti kot spomenik blagopokojnemu kra
*	barva, plesira in
7p	U	0*	lirah	kemično gnati
LC	I	III081	0bieke. klobuke
itd. škrobi in gvetlolika srajce, ovrat nike in manšete. Pere, suši. monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
lju Petru Osvoboditelju je bil na
dan zedinjenja v Zagrebu slovesno otvorjen. Dom je krasno urejen in pravo umetniško delo. Veljal je okoli 10 milijonov din.
Na čast načelnikom gen. štabov Balkanske zveze je priredil predsednik grške vlade svečan banket. V svoji pozdravni zdravici je naglasil solidarnost vseh štirih balkanskih držav in nedotakljivost njihovih mej. Nato je poudaril pomen solunskega pakta z Bolgarsko. Zahvalil se mu je šel turškega gen. štaba, ki je zlasti naglasil, da je z ustanovitvijo Balkanske zveze nastalo ozračje miru.
Japonci niso mogli še sestaviti svoje kitajske vlade, ker noče noben Kitajec sprejeti ponujenega predsedniškega mesta.
Dr. Korošec je imel v nedeljo v Mariboru velik volivni shod. Njegovi pristaši so mu priredili zelo navdušen sprejem. »Ponedeljski Slovenec« piše, da je pri sprejemu pozdravljalo dr. Korošca 12.000 ljudi.
Shod dr. Korošca je otvoril župan dr. Juvan, ki je omenil, da je pred 30 leti začel dr. Korošec v Mariboru svoje delo za osvoboditev slovenskega naroda. Za to njegovo delo mu je ves narod trajno hvaležen. Maribor zato pozdravlja dr. Korošca.
Nato je govoril dr. Korošec o notranjem in zunanjem političnem položaju. Zlasti je podčrtal, da je vrnila sedanja vlada svobodo, da more v okviru zakona vsaka stranka mirno zborovati. Vlada pa je
ANT. KRISPER COLONIALE
VERLIČ JOSIP,"LJUBLJANA
TYRŠEVA C. 31 — BLKIWKISOVA C. 56 Veletrgovina kolonialne in Špecerijske robe Velepražarna kave / Mlini zu dišave Telefon Interurban 2203 / Brzojavni naslov: Verlič Liubljana 1 Ustanovljeno leta 1834
POuo/NA HIŠA IN SKLADIŠČA
Direktni nvos kave. Čaja, južnega sadja, dišav in vsega dragega kolonialnega blaga. Zaloga Špirita, žganja ln vseh mineralnih voda.
Točna postrežba > Ceniki na razpolago
POSOJILA
različna, pridi primernemu jamstvu
preskrbim
hitro in strogo kulantno
RUDOLF ZORE, Ljubljana
GLEDALIŠKA ULICA 12 Telefon 38-10 Znamka 3 Din
tudi pomirila politične strasti. Nadalje je omenil gospodarsko delo vlade. Z dobrimi trgovinskimi pogodbami je odprla našim proizvodom nove trge, pomagala pa je kmetu tudi z ureditvijo kmetskih dolgov. Delavstvu je dala tako mnogo, kakor pred njo niti ena druga vlada. Dala mu je starostno zavarovanje in minimalne mezde. Javno delavnost pa je zajamčila s tem, da je mobilizirala velike denarne vsote, ki so se zbrale v drž. zavodih. Dala je s tem našemu gospodarstvu razmaha na vseh poljih.
Nato je govoril o zunanje-politič-nem položaju. Zasluga vlade je, da je na vseh naših mejah mir in da se morejo vsi stanovi mirno posvetiti svojemu delu. Ta politika je pridobila naši državi tudi v zunanjem svetu ugled. Volivna zmaga JRZ pomeni nadaljevanje te plodne politike. Zato naj dne 11. decembra glasujejo vsi za listo JRZ. Izvajanja ministra dr. Korošca so sprejeli zborovalci z velikim navdušenjem.
Za 29 slovenskih poslanskih mest se skupno poteguje 140 kandidatov, od teh na listi JRZ 34, na listi dr. Mačka 77, ostali pa na listi Ljotiča.
Število vseh volivcev v Sloveniji se je povečalo od 1. 1935, na 1938. samo za 97 volivcev, od 319.353 na 319.450. To je najjasnejši dokaz, da se gospodarsko življenje v Sloveniji še ne more razviti in da morajo ljudje še vedno odhajati v tujino za kruhom. V bivši mariborski oblasti se je število volivcev povečalo za 2642 na 179.242, v ljubljanski pa se je znižalo za 2545 na 140.208. Najbolj je padlo število volivcev v krškem, kočevskem in čr-nomeljskem okraju.
Mariborski tekstilni industrialec Marko Rosner je daroval za Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani 100.000 din. Da bi našel mnogo posnemovalcev!
V Splitu je začel izhajati tednik »Jadranski Lloyd«. Njegov lastnik in urednik je J. čogelja. List se bavi z gospodarskimi in turističnimi vprašanji.
Uredba o vojnih invalidih in vojnih žrtvah je bila objavljena v »Službenih novinah« in dobila s tem obvezno moč.
Predsednik italijanske vlade Mussolini bo vrnil obisk ministrskega predsednika Chamberlaina in obiskal London.
Bivši angleški zunanji minister Eden odpotuje z vednostjo ln odobravanjem londonske vlade v Združene države Sev. Amerike. Zun. minister Halifax je izjavil, da bo njegovo potovanje v veliko korist za utrditev političnega kontakta med USA ih Vel. Britanijo.
Zun. minister v. Ribbentrop odpotuje v Pariz kjer bo podpisal francosko-nemško nenapadalno izjavo. Nemški tisk pozdravlja potovanje v. Ribbentropa zelo prisrčno, enako francoski tisk. Vendar pa se pripisuje podpisu pogodbe zaradi zadnjih dogodkov manjši pomen ko preje.
Romunska policija je izdala poročilo, da je bil voditelj bivše železne garde Codreanu ubit, ko je skušal pobegniti iz ječe. Hkrati z njim je bilo ubitih še 13 njegovih tovarišev in voditeljev bivše železne garde, ki so enako skušali pobegniti. Vest o smrti Codreana je napravila v romunski javnosti zelo močan vtis. Splošno mislijo, da je s tem železne garde v Romuniji za vedno konec._ Ker so zlasti madžarski listi začeli pisati kot bi bili Codreanu in njegovi tovariši namenoma ustreljeni, je objavil bukareštanski vladni list »Ro-mania« članek, v katerem odkriva, da je bil atentat na rektorja univerze v Klužu delo Železne garde
ter da je ta pripravljala še celo vrsto atentatov in požigov.
Bivši romunski vojni minister gen. Antonescu, ki je bil pred dnevi odstavljen kot poveljnik 3. armadnega zbora, je bil aretiran, ker je baje simpatiziral z železno gardo.
Belgijska vladna kriza, ki je nastala zaradi zahteve fin. ministra Gerarda, da se uvede popolnoma liberalna gospodarska politika ter da se zniža vrednost belge, je bila rešena z odstopom finančnega ministra.
Ker so bili odpuščeni vsi delavci, ki niso 30. novembra prišli na delo, se je znova poostril položaj. Vlada Daladiera pa je odredila, da morajo zasebna podjetja sprejeti nazaj vse delavce, ki so jih odpustila zaradi stavke. Vendar pa se zaradi tega pomirljivega koraka vlade ni položaj pomiril.
Zunanji minister Halifax je v odgovoru na neko interpelacijo zaradi Zveze narodov dejal, da se dosedaj ni našlo nikako nadomestilo za Zvezo narodov in da bi uničenje Zveze narodov pomenilo tudi uničenje vseh dosedanjih naporov človeštva, da se zagotovi mir med narodi.
Opozorilo lesnim izvoznikom v Nemčijo
Nekatere naše lesne tvrdke še nadalje izvažajo les v kraje bivše Avstrije, ne da bi se predhodno informirale, če ima nemška uvozna tvrdka devizno (uvozno) dovoljenje od pristojne nemške kontrolne oblasti, od »Ubervvachungs-stelle fiir Holz« v Berlinu ali ne. Na ta način tvegajo te firme, da bodo čakale mesece, pa morda tudi lotji, da dobe svoj denar, a da nikdar ne bodo imele gotovosti, da bodo dobile svoje blago tudi plačano.
Zato naj naši lesni izvozniki v nobenem primeru ne izvažajo lesa v Nemčijo, tudi ne v kraje bivše Avstrije, dokler se niso prepričali, da ima nemški kupec potrebno devizno dovoljenje za uvoz lesa.
Radio Ljubljana
TVRDKA
Ivan Pielick
Trgovina z južnim in domačim sadjem ter zeleniavo na debelo
LJUBLJANA
Lingar]eva ul. (KnezoSkofijska palača)
se priporoča za nakup rozin, orehov, orehovih jederc, pomaranč, limon mandarin itd., katero blago ima vedno na zalogi in najceneje
Torek dne 0. dec. 11.00: Šolska
ura: Miklavžev dan. Igra in recitacije (Brezpos. učit. abiturienti)
— 12.00: Plošče — 12.45: Poročila
— 13.00: Napovedi — 13.20: Šramel »škrjanček« — 14.00: Napovedi
— 18.00: Koncert radijskega orkestra — 18.40: Psihološki problem malega naroda (dr. Fr. Veber) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Vesela kronika
— 20.00: Koncert na harmoniki (Stante Milan) — 20.45: Koncert radijskega orkestra — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Prenos plesne glasbe iz restavracije »Emona«.
Sreda dne 7. decembra. 12.00: Reproduciran koncert na wurliških orglah — 12.45: PoročUa — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 18.00: Mladinska ura: a) Opazuj in poskušaj (prof. Mir. Adlešič); b) December v naravi (Miroslav Zor) — 18.30: Weber: Čarostrelec, uvertura (plošče) — 18.40: Ugotovitve II. balkanskega kongresa za zaščito otrok (Vojko Jagodič) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Beseda k prazniku (F. S. Finžgar)
— 20.00: Tambur. septet — 20.45: Plošče — 21.10: Bachov klavirski koncert (prof. M. Lipovšek) — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Instrum dueti: klavir in harmonij.
PAPIRJA NA DEBELO PAPIRNATIH
VREČIC
IZDELOVANJE VSEH VRST PAPIRNATIH VREČIC IZ CELO-FANA IN PERGAMIN PAPIRJA
A. ZESCHKO
Ljubljana, Cankarjevo nabr. 1
Ustanovljeno 1867
I
Telefon it. 2519 - Poštne hranilnica Ljubljana it. 10951
Izdajatelj .Konzorcij Trdega I*«,. nJ.eo, ,«» ar. Ivan Ples., medni* Aleksander Železnikar. tisk« ustom. .M.rkor. d. d., njen pr.dst.ml* Otmar Mltal.k, ml > UublJ.m.