LETO IX ČETRTEK, 13. SEPTEMBER 1979 ŠTEVILKA 9 Šolski zvonec se spet oglaša Počitnice so kakor vsako leto kaj hitro minile. Konec je brezskrbnih dni, začel se je pouk in resno delo. Šolarčki, mali in veliki, dijaki in študentje bodo spet sedeli pri knjigah in nabirali novega znanja in učenosti. Najprej bo pogovor stekel okoli počitnic, kako so jih otroci različno preživeli. Nekateri so letovali ob Jadranu s kolonijo ali pa s starši. Nekateri so se naučili plavanja in iz biologije so marsikaj novega zvedeli. Letos smo v počitniškem domu naše delovne organizacije sprejeli »Šolo v naravi«, katero so obiskali učenci blejske osnovne šole. Prav je, da delovne organizacije pomagajo po svojih močeh otrokom, saj so vendar velik del naše prihodnosti in so naše bogastvo. Šolska vzgoja deluje po sodobnih metodah in v smeri samoupravljanja. Vsak učenec zase je svojstvena osebnost in skupaj tvorijo kolektiv — razred. Treba jih je pripravljati na življenje in vzgajati; kajti šolsko delo je tudi priprava na delovno življenje. To naj bo priprava na tisti čas, ko bo treba izbirati poklic in delo. Koliko učenja imajo otroci in vse preveč profesorji zahtevajo od njih! Tako tožijo starši in pojasnjujejo, da je bilo včasih dosti lažje izdelati osnovno šolo. To je že preteklost in razvoj družbe in tehnoloških ved zahteva več od učenca. Učenci pa lahko dojamejo več. Vsem pa moramo dajati enake možnosti za uspehe in izboljšave znanja. Vedno je bilo in bo tako: nekateri dosegajo boljše, drugi slabše rezultate. Zelo nadarjenim se moramo posvetiti, kajti škoda bi bilo zanemariti njihove nadpovprečne sposobnosti. Hkrati pa moramo manj nadarjenim in tistim, ki se težko učijo tudi pomagati, da se vsaj izučijo za kakšen poklic. Šolski zvonec se je spet oglasil. V klopeh sedijo mladi — za eno šolsko leto so napredovali. Spomin nam gotovo v septembru hiti nazaj v čas, ko smo se prvič učili brati in pisati. Prve črke so bile okorne, vendar je bilo vredno truditi se. Letos poteka mednarodno leto otroka. Vemo, da po svetu umirajo otroci od lakote. Kaj šele, da bi se lahko učili kakor drugi otroci. Zato se zavedajmo, da lahko naše otroke vzgojimo v pametnega in delvnega državljana, ki bo hvaležen za znanje, pridobljeno v šoli. Vesna Analiza I. Precej znaten pojav sezonskega zastoja, ki .smo ga v pogledu obsega proizvodnje ugotavljali za I. tromesečje t. L, na dosežke ofo koncu I. polletja t. 1. ni imel močnejšega vpliva, .ker so ga članice SOZD GLG v največjem delu nadomestile s povečano dejavnostjo v II. tromesečju t. L, kar še posebej velja za gozdarske organizacije in tudi za pretežni del organizacij lesne in celulozne predelave. Izjemo od itega pravila ugotavljamo le pri TOZD okna-vrata in pri TOZD montažnih objektov v Jelovici, kjer obseg proizvodnje tako 'linije oken in vrat, kakor tudi obseg montaže objektov na gradbiščih zaostajajo celo za dosežki ob koncu lanskega I. polletja. Ugodna konjunktura na domačem trgu je še nadalje spremljala lesno predelavo, vendar jo že ostro omejujejo Ukrepi kredit-no-monetame politike, ki brezkompromisno težijo k preusmeritvi na tuja tržišča. Prav na področju izvozne dejavnosti pa — z izjemo LIP-a Bled in v omejenem obsegu tudi gozdarskih organizacij — ugotavljamo visoko zmanjšanje izvoza zlasti pri Jelovici, Alplesu in Celulozi Medvode. Neugodne posledice takega stanja se zlasti v Alplesu občutno stopnjujejo, zaviralno pa bodo na Obseg dejavnosti vplivale tudi poostrene restrikcije pri uvozu. Nižji obseg izvoza ni samo v očitnem nasprotju z našo splošno gospodarsko usmeritvijo, temveč neposredno ogroža nor- gospodarsko-finančnih dosežkov članic GLG po obračunih za prvo polletje 1979 maino tekoče poslovanje in možnost bodočega razvoja. Glede na dosežke v I. polletju pr. 1. smo v SOZD GLG v I. pol- letju t. 1. po dejavnostih glej preglednico I.) dosegli naslednje povečanje v (v indeksih, če leto 1978 pomeni 100): Elementi Lesna ind. Gozdar- stvo Celu- loza Sku- paj celotni praioaek liU 1Ó5 1ZÖ lJU Porabljena sredstva 133 131 96 126 Dohodek 122 140 408 138 Družbeni proizvod (btto dohodek) 123 139 232 136 Btto osebni dohodki 120 127 134 123 Akumulacija 130 213 — 144 Btto sredstva za reprod. 132 166 117 133 Primerjava med skupnimi do- GLG in gorenjske industrije pa sežki lesne industrije v SOZD je naslednja: Elementi1 Gorenjska GLG Celotni prihodek 123 130 Porabljena sredstva 121 133 Dohodek 127 122 Btto osebni dohodki 128 120 Iz gornjih podatkov ugotavljamo, da članice SOZD kot celota uspešno poslujejo, ikar je pri povečanem obsegu prodaje posledica povečane proizvodnje ob večjem izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti in ob povečani stopnji zaposlitve, ki je nasproti I. polletju 1978 znašala po povprečnem številu zaposlenih po vkalkuliranih urah za: Alples + 4,8% Gradis + 4,4'% Jelovica +. 6,2 % LIP Bled + 1,6'% ZLIT Tržič____________+ 4,1% LESNA INDUSTRIJA + 4,3 % GG Bled + 10,0% GG Kranj_____________— 0,4% GOZDARSTVO___________+ 4,3 '%3 Celuloza Medvode________—1 SOZD GLG + 3,8 % Od gornje ocene poslovnih rezultatov odstopata — kot že uvodoma omenjeno — TOZD okna in vrata ter TOZD Montažni objekti v Jelovici. Poudariti pa je treba pozitiven preobrat v rezultatih poslovanja Celuloze Medvode, ikjer je izdatno povečana udeležba premaznih papirjev AC in CF kvalitete omogočila povečani obseg celotnega prihodka in dohodka, iz katerega se že oblikuje .minimalni obseg akumulacije. Realno vrednost doseženega obsega celotnega prihodka je treba presojati vsekakor tudi glede na inflacijski vpliv povečanja prodajnih cen končnih izdelkov lesne industrije, ki je te cene skušala prilagoditi vse večji podražitvi osnovnih surovin in repromaterialov. ■Stopnja inflacije je glede na primerjalno obdobje I. polletja 1978 presegla dolgoletna povprečja, zato je možno realno stopnjo porasta celotnega prihodka zreducirati le na dejanski obseg proizvodnje, ki ga v lesni in celulozni industriji cenimo z okoli 10 '%, v gozdarstvu pa za okoli 6% (GG Bled 11%, GG Kranj 4 %). Temu primerno je treba presojati tudi realni porast družbenega proizvoda in dohodka, ki se zaradi povečanega obsega porabljenih sredstev praktično zreducira po realni vrednosti na doseženi obseg vrednosti iz istega obdobja preteklega leta, z delno .izjemo gozdarskih organizacij, bi so z višjim vrednotenjem sortimentov blagovne pro- izvodnje presegle stopnjo naraščanja porabljenih sredstev. Taka kritična presoja rezultatov opravičuje družbena prizadevanja po stabilizacijskem obnašanju na vseh ravneh, da bi preprečili razvrednotenje sicer doseženih rezultatov v materialni proizvodnji združenega dela. Primerjalni kazalci Iz preglednice III. so razvidni najvažnejši primerjalni kazalci o poslovnih dosežkih, iz katerih lahko ugotavljamo naslednje: Zaradi povečane istppnje zaposlitve (4,3'% v lesni industriji in gozdarstvu) so indeksi porasta dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov na delavca nižji od indeksov doseženih v globalu za posamezno delovno organizacijo. V lesni industriji v negativnem smislu močno odstopajo dosežki v Jelovici Škofja Loka iz razlogov, ki smo jih že omenili. Zaradi izgube v TOZD Montažni objekti je predložen poseben sanacijski program, ki po predlaganih ukrepih računa z odpravo sedanjega položaja do konca tekočega leta. Izredno ugodno izstopajo kazalci pri GG Bled in še posebej pri Celulozi Medvode, ki je z doseženimi rezultati v proizvodnji večvrednih premaznih papirjev dosegla bistveno povečanje dohodka, in se po vrednosti dohodka na delavca v SOZD GLG že uvršča na prvo mesto (lani z din 42.857 na delavca še na zadnjem mestu). nadaljevanje na 2. strani Analiza dosežkov... Primerjalni kazalci po proizvodih nadaljevanje s 1. strani Kazalci potrjujejo ugotovitev o primernosti delitve osebnih dohodkov glede na doseženo stopnjo porasta čistega dohodka z izjemo Jelovice Škofja Loka, ki za TOZD Montažnih objektov predlaga posebne sanacijske ukrepe. Še vedno pa so po kazalcih prisotne precejšnje razlike med dosežki glede na doseženi dohodek na delavca. Tako od povprečja v lesni industriji GLG odstopajo (+ ali — Ndinarjev za I. polletje 1979): Alples + 39.140 'din LIO Gradis + 18.203 din Jelovica —25.895 din LIP Bled — 2.582 din ZLIT Tržič___________— 8.191 din Za vrednotenje dosežkov so zanimivi dosežki po posameznih (12. mesto) (15. mesto) 16. (mesto) proizvodnih TOZD-ih, ki jih navajamo v preglednici IV. Vsekakor je vredno podčrtati, da so po vrednosti dohodka na delavca od 11. mesta navzdol razvrščeni vsi proizvodni TOZD-i v Jelovici Škofja Loka, poleg njih pa še TOZD-i pohištvo in tapetništvo Tržič masivna predelava lesa Alples in »Tomaž Godec« Bohinj Edinole TOZD Jelobor Gorenja vas se po vrednosti doseženih sredstev za reprodukcijo uvršča na ugodnejše 9. mesto. II. Investicijska vlaganja in koriščena osnovna sredstva Investicijska vlaganja so potekala skladno s programi srednjeročnega razvoja, njihova dinamika pa je leto v primerjavi s I. polletjem 1978 naslednja: v 000 din I. polletje 1978 1979 Alples 21,914 44,985 LIO Gradis 872 30,292 o? LIP Bled 15,439 18351 ZLIT Tržič 5,390 358 LESNA INDUSTRIJA 73,498 116,555 GG Bled 13,196 11,074 GG Kranj' 6,949 13,741 GOZDARSTVO 20,145 24,815 AERO Celuloza 3,156 13,665 SOZD GLG 96,799 155,035 Povečanje dinamike v I. polletju t. 1. gre zlasti na račun iz- Z aktiviranjem investicij v te- gradnje polno j armenika v LIO ku I. polletja in ob revaloriza- Gradis in salona pohištva v Alp- ciji osnovnih sredstev po za- lesu in je poleg bančnih sred- kliučnih računih koncem 1. 1978 štev v velikem delu finansirana z deležem iz sredstev lastne se je ooseig povprečno uporab- akumulacije ter inozemskimi Ijanih osnovnih sredstev ob krediti za opremo. koncu I. polletja t. 1. povečal: v 000 din Stanje v I. polletju % 1978 1979 povečanja Alples -121,532 214391 +76% LIO Gradis 32,085 50,936 +58% Jelovica 86,697 135,710 + 56% LIP Bledi 156,578 210,290 +34% ZLIT Tržič 37,213 46,747 +25 % LESNA INDUSTRIJA 434,105 658,074 +51 % GG Bled 176,659 214,327 +21 % GG Kranj 82,715 117,731 +42 % GOZDARSTVO 259,374 332,058 +28 % Kovir.ska predelava Alples Žaga ZLIT Tržič Aero-Celuioza Medvode Sestavljivo pohištvo Alples Mojstrana - LIP Bled Rečica —- LIP 31ed Fonsko ir. garniturno pohištvo Alples Gradis XI0 £kofja Loka Podnart - LIP Bled Lesna predelava ZLIT Tržič Proizvodnja oken Jelobor - Jelovica Pohištvo, tapetništvo ZLIT Tržič Primarna predelava lesa Preddvor - Jelovica Proizvodnja oken in vrat - Jelovica Predelava masivnega lesa Alples "Tomaž Godec" - LIP Bled Montažni objekti - Jelovica Gozdarstvo Bohinj - GG Bled TOK Tržič - GG Kranj TOK Radovljica - GG Bled TOK Preddvor •- GG Kranj TOK Škofja Loka - GG Kranj Gozdarstvo Pokljuka - GG Bled Gozdarstvo Jesenice - GG Bled Gradbeništvo - GG Bled Avtoprevozništvo - GG Bled Gozdarstvo Škofja Loka - GG Kranj Gozdarstvo Preddvor - GG Kranj Gozdarstvo Tržič - GG Kranj Gradbeništvo in transport - GG Kranj Število delavce po vkall urah v Dohodek na k. delavca Vrstni red no dosežku 3tto sred. za reprod. n a delavca Vrst: red 1 dose' 55 231.060 1 95.^25 X % 178.591 2 47.5IO 7 516 175-064 7 > 66.384 2 262 169.A44 4 53.220 4 54 154.965 5 58.421 8 300 153.355 6 5O.496 c 197 146.106 7 54.724 3 259 143-565 8 48.282 6 71 154.141 9 31.775 10 73 125.821 10 5O.O27 14-2 115-874 11 32.033 9 115 107.678 12 17.278 182 106.066 13 25.810 12 +12 101.570 14 19.516 15 15 24.545 15 483 99.650 16 24.151 14 225 61.651 17 3.933 17 86 271-523 1 93.E13 1 11 226.656 2 8.000 12 53 206.115 3 20.509 6 35 205.485 4 8.600 11 51 171.803 5 6.686 13 105 165.704 6 54.066 4 64- 146.640 7 38.578 2 61 134.868 8 30.770 5 60 119.666 9 35.933 3 77 119.493 10 15.104 8 84 118.547 11 9.524 10 91 110.516 12 II.5O6 9 115 98.017 15 18.478 7 Zunanjetrgovinska menjava v dolarjih OZD I Z V 0 Z U v o z T975 1979 "° T97B —1979 Alples 785-546 .524.738 67 912.607 869.682 95 LIO Gradis - - _ Jelovica 741.679 284.261 38 468.566 491.842 105 LIP Bled 2,834.237 3,789.176 153 500.421 1,144.728 228 ZLIT Tržič 637.825 502.508 78 84.054 42.225 50 LESHA IND. 4,999.287 5,100.683 102 1,965.648 2,548.477 129 GG Bled 95-063 134.806 141 45.036 74.047 164 GG Kranj 81.605 256.402 314 50,625 65.391 129 Celuloza M. 768.057 623.529 81 862.074 1,339.947 155 GLG SKUPAJ 5,944.012 6,115.420 102 2,923.383 4,027.86? I37 skupn« udeležba uvoza v izvozu skupni presežek izvoza nad uvozom znižanje presežka izvoza za Kakorkoli na gornje stanje v velikem delu vpliva obvezna revalorizacija osnovnih sredstev, nam % povečanja jasno odraža tudi večjo ali manjšo stopnjo vlaganj v investicije, ki je izrazito poudarjena pri Alplesu Železniki, LIO Gradisu in Jelovici, precej pa ta stopnja napram povprečju lesne industrije zaostaja pri LIP-u Bled in ZLIT-u Tržič ter v GG Bled. V odnosu na nizek nivo prejšnjih obddhij se prvikrat močneje pojavlja tudi povečana stopnja vlaganj pri GG Kranj, kjer ise v večjem obsegu odražajo aktkivirane investicije v gozdne komunikacije. Podatke za AERO Celulozo v tem sklopu ne obravnavamo, ker 1978 49,4% ustrezni podatki ob času izdela- 1979 65,9% ve te analize še niso vsklajeni. 1 III. Finansiranje tekoče repro- 1978 3,008.205 S dukcije in likvidnost poslovanja 1979 2,087.558 iS Primerjava povprečno uporab- 31% ljenih sredstev nam kaže nasled- nje: Primerjalni kazalci za I. polletje 1979 OZD Dohpdek na delavca v celih HDin Cisti dohodek na •delavca v celih MDin Bfto OD na delavca polletno v celih IIDin Izplačani neto OD na delavca mesečno v celih IIP in Etto OD in sredstva skup.por. na delavca polletno v celih NDin Udeležba dohodka v upor.posl. sredstvih Udeležba btto sred za repr. -upor.po sl sredstvih Alples 1973 136.407 88.867 49.366 5.870 €8.0?0 ?Q . fr A 7,1/Ó 1979 164.802 100.052 59.153 6.910 67.607 vi 4% indeks 121 113 120 118 100 LIO Gradis 1973 '115.-996 78.109 48.642 5.660 51.650 29,9% 10,5;š 1979 143.865 95-383 •58.675 6:.680 62.579 24,5# 8,2% indeks 124 122 121 118 121 Jelovica 1973 102.973 73.774 4s:os5 5.670 57.467 32,2% 6,5% 1979 99-767 72.064 51.941 6.130 £1.335 27,5% 3; 5% indeks 9.7 98 108 108 107 LIP Bled- 1978 93.176 67-789 48.397 5.510 54.922 26,7% 1979 123-080 88.145 56.802 6.590 66.15? 6,6% indeks. 132 I3O 117 120 120 ZLIT Tržič 1978 80.418 64.683 45.418 5.O2O 52.725 36,2% 7,9% 1979 II7.47I 76.709 51.716 6.170 61.057 36,6% 6,9% indeks ' 146 119 119 125 116 Lesna indù- 1978 107.041 75.154 48.128 5.560 58.408 29,9% '6,8% strija 1979 125-662 84.908 55.380 6.420 64.159 25,5% 6,2% skupaj indekš 117 113 115 us 110 13 Bled 1578 122.549 63.139 53,274 5.610 60.221 19,8% 4,2% 197? 169-317 100.147 64.785 7.120 78.963 25,4% 6,1% indeks 138 159 122 127 131 3G Kranj 1978 94.348 59.450 50.868 6.240 55.817 34,4% 3,3% 1979 I2I.745 74.313 62.273 7-.740 70.432 32,4% 3,2% indeks 129 125 122 124 126 Gozdarstvo 1978 107.124 61.121 51.958 5.950 57-813 24,9% •3,9% skupaj 1979 I44.472 86.655 65.472 7.440 74.508 28,1% 5,1% indeks 155 142 122 125' 129 Celuloza 1978 42.857 49.053 46.458 3.580 49.055 2,9% 5,9% Medvode 1973 175-064 89.394 62.526 7.260 ..79-801 11,2% 4,3% indeks 408 182 Ì54 150 163 SOZD GLG 1973 100.521 69.812 48.690 5.640 57-342 20,7% 5,4% skupaj 1979 134.118 85-683 57-615 6.700 67.680 22,3% 5,5% indeks. 133 123 118 119 118 v 000 din Stanje v I. polletju % 1978 1979 povečanj* a Alples 260,289 419,590 +61 % LIO Gradis 64,146 101,230 + 58 j?/o Jelovica 303,001 334,815 + 10% LIP Bled 191,302 281,044 +47 % ZLIT Tržič 27,210 50,299 +85 % LESNA INDUSTRIJA 845,948 1,186,978 +40% GG Bled 94,656 107,356 + 13% 62,754 80,969 +29 % GOZDARSTVO 157,410 188,325 +20% Izredno povečana stopnja upo- slovanja, 'kar je razvidno iz ude- rablejnih obratnih sredstev pre- ležbe celotnega prihodka v ko- sega porast obsega skupnega po- riščenih obratnih sredstvih: v I. polletiu 1978 1979 Alples 121 '% 85% LIO Gradis 137 % 116 % Jelovica 156% 174 % LIP Bled 135 % 137 % ZLIT Tržič 213% 208 % LESNA INDUSTRIJA 141 % 130 % GG Bled 113 % 142% GG Kranj 177 % 178 % GOZDARSTVO 139% 157% nadaljevanje na 3. strani Sklepi samoupravnih organov DS DO (10. 8. 1979) 1. Potrdil je periodični obračun za prvo polletje 1979. 2. Pregledal je samoupravni sporazum o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju občine Radovljica in ga dal v 15-dnevno javno obravnavo. 3. Na predlog odbora za organizacijo, kadre in stanovanja je spremenil dolgoročno stanovanjsko posojilo Karla Maslja in Anteja Šakiča v kratkoročno z odplačilom 10.000 din in 4 % obrestno mero. Svet za finančne zadeve (6. 8. 1979) 1. Odobril je okvirni kredit za potrošniško kreditiranje Slovenijalesu in Lesnini Ljubljana. 2. Pregledal in potrdil je odobrene likvidnostne kredite med TO od 16. 3. do 31. 7. 1979. Svet za organizacijo, kadre in stanovanja (16. 8. 1979 In 24. 8. 1979) 1. Pregledal je prošnje naših delavcev, ki so se odzvali na natečaj za dodelitev kreditov za dograditev oz. revitalizacijo stanovanjskih hiš v individualni lastnini, 'ki ga je razpisala Samoupravna stanovanjska skupnost občine Radovljica in dal soglasje k prošnjam. 2. Odobril je šolanje Bogomirja Odarja iz TO Tomaž Godec na enoletni politični šoli v Ljubljani. DS TO pa mora v skladu s 107. členom pravilnika o delovnih razmerjih odobriti plačano odsotnost za čas šolanja. 3. Na osnovi prednostne lestvice prosilcev stanovanj je dodelil v Mojstrani v »deveterčku 2« dve 3-sohni stanovanji: — Mariji Brane, TO Mojstrana, stanovanje št. 6 v I. nadstropju v izmeri 73,72 m2 — Justinu Mraku, TO Mojstrana, stanovanje št. 9 v II. nadstropju v izmeri 73,72 m2. 15. zasedanje DS TO »Tomaž Godec« Boh. Bistrica (14. 8. 79) 1. DS TO je obravnaval periodični obračun I—VI, v skladu s priporočili RS ZSS in ga sprejel z oceno, da je akcijski program dosledno izvajati. 2. DS TO je ugotovil, da so bile vse točke javne obravnave, na samoupravnih delovnih iskupinah sprejete brez bistvenih pripomb. Potrdil je tudi predlog, da se popoldansko delo ob sobotah ukine. Izmena, ki bi prvo soboto morala delati v popoldanskem času, opravi delo naslednjo soboto dopoldne. Del posrednih služb se mora prilagoditi in delati prvo ali drugo soboto. Nov način dela velja od 1. 9. 1979 do konca leta 1979. 3. Obravnaval je poročilo o doseganju časovnih normativov za obdobje I—VI 1979 in ugotovil, da normativi v normalnih mejah odstopajo, največje pa je odstopanje na skladišču žaganega lesa, zato se mora izdelati analiza vzrokov. Zadolžena tehnološka priprava dela — rok do 10. 9. 1979. 4. DS TO je prejel informacijo o varstvu pri delu, delovnih pogojih in poškodbah v letu 1978, ukrepi pa se bodo izvrševali po akcijskem programu. DS TO je potrdil poročilo o izidu referenduma za sprejem sprememb oziroma dopolnitev SS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in razdelitev sredstev za OD v DO LIP Bled, ki je bil dne 9. 7. 1979. 6. DS je potrdil predlog sistemizacije del in nalog »konstruktor elektro in strojnih naprav« v oddelku za investicije in vzdrževanje. 7. DS je posredoval v 15-dnevno javno obravnavo predlog povečanja števila zaposlenih iz enega na dva, za opravljanje del in nalog »tehnolog II« v oddelku priprave proizvodnje. 8. DS TO je za potrebe proizvodnje odobril nabavo: 1 kom elektromotor GORENJE-SEVERj tip ZK 160/2-2, 18,5 kW, 2900 o/min. 9. Lovski družini Stara Fužina je za veselico s srečolovom odobril 2kom postelji »ANA«. 10. Galiskemu društvu Bled-Rečica je za srečolov podaril 1 kom postelja »ANA«. 11. Galiskemu društvu Nemški rovt je za srečolov odobril lkom postelja »ANA«. 12. DS je potrdil predlog odbora za delovna razmerja TO, za prerazporeditev tov. LOTRIČ Cecilije na opravljanje del in nalog »pomočnik pri stroju« v obratu opažnih plošč. 6. in 7. seja DS TO lesna predelava Mojstrana (31. 7., 17. 8. 79) 1. Obravnaval je 6-mesečni obračun in tega potrdil. 2. Sprejel je sklep o pristopu k Beograjski banki. 3. V javno obravnavo je dal predlog kataloga del in nalog za TO. 4. Sprejel je sklep o nakupu štedilnika na trdo gorivo in vrtalnega stroja. 'Nakup bo financiran iz amortizacije osnovnih sredstev TO. DS TO lesna predelava Podnart (17. 8. 1979) 1. Obravnaval je polletni obračun 1979 dn ga potrdil. 2. Obravnaval je poročilo o varstvu pri delu in sprejel predlagane ukrepe. 3. V 15-dnevno javno obravnavo je dal predlog kataloga del in nalog za TO. Analiza dosežkov... nadaljevanje z 2. strani Izrazito slabši položaj v teh odnosih se kaže pri Alplesu Železniki, delno pa tudi pri LIO Gradis Škofja Loka in ZLIT Tržič, kar je posledica večje vezave sredstev zaradi nekritih terjatev, povečanih zalog materiala, zalog nedovršene proivodnje in tudi že delnega porasta zalog gotovih izdelkov. Povečana vezava zaradi zalog materiala, nedovršene proizvodnje in zalog gotovih izdelkov je v glavnem sezonsko pogojena, prispeva pa k splošnemu zmanjšanju likvidnosti poslovanja lesne industrije. Zmanjšanje likvidnosti poslovanja se občuti zlasti pri Alplesu Železniki zaradi restrikcij&kih ukrepov bančne politike na področju potrošniških kreditov in omejevanja možnosti eskontira-nja menic pni Ljubljanski banki, kar ob splošnem pomanjkanju kreditnih sredstev omejuje obseg prodaje in dotok novih naročil s strani velikih trgovskih organizacij. Tako stanje na področju kreditne politike se tudi v obdobju po izteku I. polletja še zaostruje, naročila za pohištvo pa usihajo delno tudi zaradi reakcije kupcev na povečano udeležbo pri najetju potrošniških kreditov. Vse glasnejše so napovedi, da se bo obseg novih naročil za pohištvo zmanjšal tudi zaradi ■manjšega obsega stanovanjske graditve, kar utegne prodajne perspektive še poslabšati. Od tako poslabšanega konjun-turnega stanja, kot ga zaenkrat kaže prodaja pohištva, pa prodaja stavbnega pohištva še ni prizadeta, ker njegove prodajne poti niso v občutni meri zavisne od posredniških trgovskih organizacij in se v večji meri vežejo na neposredne kupce (lastna trgovska mreža, neposredne dobave gradbeništvu, izvoz). IV. Zunanjetrgovinsko poslovanje Iz preglednice V. so razvidni podatki o zunanjetrgovinski menjavi, ki kaže na zaskrbljujoče stanje z izjemo LIP-a Bled, ki je svoj položaj še izboljšal. Izvršilni odbor je na 3. seji 1. 8. 1979 obravnaval sledeča tematska področja: 1. POTROŠNIŠKI KREDITI Predsednik odbora za ekonomiko, finance in računovodstvo skupščine Splošnega združenja lesarstva tov. Oblak je informiral IO o delovanju odbora in posebne delovne skupine na tem področju. IO pa so bili na seji predloženi sklepi izvršilnega odbora LB-Združene banke oziroma njegove 20. seje, ki je bila 11. julija 1979. Izvršilni odbor LB-iZdružene banke je na tej seji sprejel sklepe o razdelitvi dodatno združenih sredstev v znesku 360 mio din na temeljne banke za kreditiranje prodaje trajnih potroš-nih dobrin. Izvršilni odbor je v razpravi ugotovil, da so ti sklepi oblikovani tako, da praktično Prednost take stalnosti v izvozni orientaciji LIP-a Bled se obrestuje tudi že v 'finančnem pogledu. Temu nasproti pa Alples in Jelovica s 'tako usmeritvijo nista uspela, kar v pogojih naše stvarnosti ne more ostati brez ekonomskih posledic in to že danes, kaj šele v neposredni prihodnosti. Ne nazadnje, tako nazadovanje v izvozu predstavlja bistveni odmik od začrtanih ciljev sedanjega srednjeročnega plana. Jože Dolenc izključujejo lesarje — postavljene pogoje izpolnjuje le temeljna banka Velenje (in mogoče še katera) in morda le posamezna TOZD lesarstva — poleg TOZD proizvodnje bele .tehnike v okviru te TB. Izvršilni odbor je sklenil, da je poslati LB-Združeni banki in drugim institucijam protest proti tako oblikovanim kriterijem; člane pa zavezal, da o tej problematiki nadaljujejo razprave v organih temeljnih bank. 2. KREDITIRANJE IZVOZA Banke v SFRJ po veljavnih predpisih kreditirajo le devizno protivrednost fco (FOB) jugome-ja, ne pa tudi izvozne stimulacije in prevoznih ter zavarovalnih stroškov pri prodajah CIF, CF ter fco kupec. To povzroča OZD izvoznikom velike ekonomske in finančne težave — še po- sebej, ker je izplačevanje izvoznih stimulacij neredno in časovno vedno v veliki zamudi. Izvršilni odbor je sprejel sklep, da Združenje prične z akcijo, da se zadeva začenja reševati in da se tudi reši tako, da se naj kreditira celotna vrednost izvoženega blaga — Vključno z izvoznimi stimulacijami. 3. EKONOMSKI POLOŽAJ TOZD — PROIZVAJALCEV FURNIRJA Komisija izvršilnega odbora proizvodnje furnirja je predložila izvršilnemu odboru gradivo »Predlog ukrepov za ureditev stanja na področju proizvodnje in porAe furnirjev iz eksot«, v katerem opisuje težko stanje v teh TOZD. Gradivo je obrazložil predsednik odbora proizvodnje furnirjev tov. Oto Rak, dipl. ing. Te TOZD se srečujejo z velikimi težavami pri nabavi fumirske hlodovine; še posebej pri nabavi hlodovine tropskih lesov; četudi je načeloma uvoz te hlodovine prost, morajo za vsako pošiljko prositi Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino v Beogradu za »soglasje«. Poleg tega morajo Ob uvozu te hlodovine plačevati vse uvozne dajatve (skupaj 17 %); pred dobrim letom pa so bile ukinjene tudi ref akcije za prevozne stroške. Pni prodaji furnirja pa imajo težave predvsem zaradi tega, iker je uvoz furnirja prost (režim uvoza je LB) in ker domača proizvodnja ni »zaščitena« s carino. Zato porabniki furnirja veliko furnirja uvažajo — četudi imajo furnir na zalogi domače furnirnice. Komisija tudi argumentira svoj predlog akcije s podatkom, da bi izdali manj deviz, če bi nabavljali več hlodovine tropškiih lesov in manj gotovega furnirja; za 1 dolar uvožene hlodovine se proizvede 3 m2 Informacija iz dela našega sploš. združenja plemenitega furnirja; za dolar pa se v povprečju lahko nabavi samo 1,2 m2 plemenitega furnirja. Po obširni razpravi je izvršilni odbor soglašal z vsemi tistimi predlogi akcij, ki se nanašajo na izboljšanje pogojev pri nabavi hlodovine tropskih lesov; ni pa soglašal s predlogi, katerih cilj je zmanjševane uvoza furnirja, uvedba režima uvoza DK ter uvedba carine). Ivršilni odbor je menil, da je tudi z ozirom na devizno in splošno situacijo v gospodarstvu — dolžnost vseh TOZD porabni-nirja (uvedba režima uvoza DK ter uvedba carine. Izvršilni odbor je menil, da je tudi z ozirom na devizno in splošno situacijo v gospodarstvu — dolžnost vseh TOZD porabnikov furnirja, da se pred odločitvijo za uvoz furnirja dejansko prepričajo, če furnirja, Oki ga rabijo, ni mogoče nabaviti v domačih furnirnicah in da ne prepuščajo odločanje o nabavi furnirja doma oziroma iz uvoza samo nabavnim službam. 4. ORGANIZIRANJE OZD LESARSTVO V SIS EOT V SR Sloveniji deluje že drugo leto Samoupravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose s .tujino; lesarske OZD so članice te Skupnosti. Svojo aktivnost v njej pa izražajo v peti (V.) enoti Skupnosti. V V. enoti Skupnosti delujejo članice Skupnosti iz gozdarstva, lesarstva, papimištva, grafike in založništva. Predsedstvo V. enote je predlagalo — z ozirom na Zakon o SIS EOT ter Statut SIS EOT, da se le reorganizira, ker ni organizirana v skladu z njimi; OZD članice Skupnosti iz V. enote namreč nimajo nič skupnega pri zunanjetrgovinskem delovanju — npr. OZD iz grafične dejavnosti dn OZD lesarske dejavnosti. Izvršilni odbor je zaradi tega sprejel pobudo, da OZD lesarstva (lahko tudi skupno z OZD gozdarstva) oblikujejo enoto Skupnosti; imenoval inidativnd odbor (predseduje mu tov. mgr. Stanko Debeljak, dipl. oec. iz MEBLA Nova Gorica). Enota bo imela sedež v prostorih Združenja »LES«; tudi strokovna, organizacijska in administrativna dela za enoto bo opravljala delovna skupnost Združenja. 5. STROKOVNI IZPITI PRIPRAVNIKOV PO KONČANI PRIPRAVNIŠKI DOBI Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev v gospodarstvu, 'ki je objavljen L marca 1979 v Uradnem listu SRS, št. 6/79 določa v 18. členu, da opravlja pripravnik strokovni izpit pred tričlansko komisijo, katero imenuje organ upravljanja v OZD in sicer dva člana iz vrst strokovnjakov OZD, enega pa iz liste strokovnjakov, članov izpitnih komisij, iki jo sprejmejo organi Splošnih združenj posameznih strok oziroma medobčinskih zbornic. Na tej seji je IO odločil, da morajo opravljati strokovni izpit ob koncu pripravniške dobe pripravniki, katerih poklic je ie-sar-tehnik (lesnoindustrijski tehnik), lesar-inženir (inženir lesarstva) in lesar-ddplomirani inženir (diplomirani inženir lesarstva) ter določil listo strokovnjakov — članov izpitnih (komisij. Pogled na diskovni enoti, centralno enoto in čitalec kartic joto Kraigher hkranski terminal, preko katerega naj bi v bodoče vnašali podatke foto Kraigher smo nov računalnik Že pred več kot enim mesecem nam je ISKRA dobavila nov računalnik ISKRA DATA C 18-20. Pripeljalo ga je specialno vozilo PTT. Razkladanje in transport v 2. nadstropje smo opravili ročno. Vse skupaj sploh ni bilo enostavno opravilo, saj so najtežji deli opreme tehtali tudi preko 300 kg, vrednost naj dražjih pa presega 100 starih milijonov. Če bi prišlo do kakšne nepazljivosti bi bile posledice lahko prav neprijetne. Qprema je sedaj razporejena v obstoječe prostore AOP, ker so novi še v gradnji. V te prostore smo tudi namestili klimatske naprave, saj posamezni deli opreme zahtevajo dokaj konstantno temperaturo in vlago. In kaj vse smo v sklopu programske opreme kupili? Poleg centralne enote, ki ima 192 K spomina imamo še dve diskovni enoti (vsaka ima kapaciteto 50 milijonov znakov) tiskalnik, ki tiska 600 vrstic na minuto, čitalec kartic ki prečita 300 kartic v minuti, 6 ekranskih terminalov in 3 male matrične tiskalnike, ki tiskajo 70 vrstic na minuto. Del te opreme (matrični tiskalniki in 3 ekranski terminali) se bo instaliral v TO Tomaž Godec, Rečica in Trgovina. Še naprej bo naš računalnik povezan z RRC v Ljubljani in bo tako opravljal tudi funkcijo terminala. Ekranski terminali bodo služili za vnašanje podat kov in neposredno pridobivanje tekočih vsakodnevnih informacij. Matrični tiskalniki pa bodo služili za manjše izpise v TO. Vsi skupaj v AOP računalnik še vedno spoznavamo in se nanj privajamo in učimo. Tekoče delo še vedno opravljamo na terminalu, ki je instaliran na GG Bled, vendar pričakuj smo, da bomo to »selitev« opravili v septembru. In kakšen je plan našega dela v prihodnje? Najprej nameravamo organizirati vnos prevzemni-ce, izdajnicc in dobavnice preko ekranskih terminalov. V drugem koraku se bomo lotili novega področja, to je vnosa kupčevega naročila in izpisovanja na- loga za odpremo. Podatki o naročilih kupcev bodo v prihodnje, seveda poteg podatkov o prevzemih in izdajah tisti temeljni izvor vseh informacij za sprožitev naloga bodisi o nakupu ali lastni proizvodnji. Dalje nameravamo organizirati preko ekranskih terminalov tudi vnos podatkov o računih dobaviteljev, plačilih kupcev in vknjižbah v finančnem knjigovodstvu. V končni fazi bomo organizirali ekranski vnos podatkov tudi na vseh ostalih področjih kot so matični podatki o delavcih, izdelkih, materialu, kupcih, dobaviteljih, itd., itd. Instalacija opreme v TO je sedaj še pogojena z ustrezno telefonsko povezavo. Ta problem naj bi bil rešen do konca teta medtem pa bi organizirali tudi ustrezno izobraževanje za prizadete delavce. Tako bi nekatere obdelave vsaj poizkusno lahko stekle že v prvih mesecih prihodnjega leta. Blažič Henrik Novice iz opažnih obrata plosc Luknjač kartic, preko katerega so podatki doslej vstopali v računal-nik foto Kraigher Vse pogosteje poslušamo, da v TO Tomaž Godec ne delamo tako kot bi morali. Vsako leto nam prinese nekaj »presenečenj«. Upamo lahko to, da bo letos ob koncu leta obračun pozitivnejši kot preteklo teto. V prvem tromesečju letošnjega teta je bil začrtan plan dosežen 88 %. Sprejeli smo več ukrepov, med njimi tudi akcijski program za izboljšanje poslovnih rezultatov. Jaz se bom s tem sestavkom opredelila na oddelek opažnih plošč in upam, da bom z njim tudi dokazala, da vsi v TO Tomaž Godec le ne spadamo še k »gnili repi« kot sem primerjavo opazila v pretekli številki Glasila. Čeprav sem že zapisala, da je bil plan v prvem tromesečju dosežen 88 %, je bil plan v oddelku opažnih plošč izvršen 100 odstotno. To dokazuje, da smo delavci v tem obratu v neposredni proizvodnji delali po svojih najboljših močeh, kar velja tudi za sedaj. To pravim zato, ker nam večkrat očitajo, da je včasih premalo narejenega, da delavca še vedno koristimo pavze od 5—10 minut. Slišimo tudi, da nismo upravičeni do drugega odmora. Spomin mi seže malo nazaj in spomnim se da so v oddelku opažnih plošč bile pavze resnično dolge najmanj po 15—20 minut na dve uri. Mogoče so bile te zakonite, ker se je resnično ustavilo vse, tudi ventilacija. Plan je bil takrat precej nižji, prav tako tudi norme. Vztrajni zagovornik sem za odpravljanje 20-mkiutnega ali polurnega posedanja v delavski sobi ali na klopi ob avtomatu! 'Ne zdi pa se mi prav, da zahtevajo od kogarkoli v oddelku opažnih plošč, da bi kavo spil na delovnem mestu med delovnim časom stoje. Razen kave spada sem tudi cigareta, katero delavec ne sme prižgati na delovnem mestu. Tu je tudi velik ropot, delamo v pra- hu in tudi v precej veliki vročini. Tudi delavke morajo precej vzdigovati. Zato ni čudno, če delavci zbolijo za to ali drugačno boleznijo. Večkrat se tudi zgodi, da mora delovno mesto kakšen delavec menjati zaradi zdravja. Mislim, da imam prav, ko rečem: ni čudno, da ti delavci rabijo kakšen večminutni počitek. Se je mogoče kdo že vprašal, zakaj se delavci v oddelku opažnih plošč upirajo dokončnim ukinitvam vmesnih pavz. Vzrok je že delno opisan, drugo pa je vrednotenje fizičnega dela. Verjetno bom slišala, da je vsaka organizacija dobra, če so ljudje dobri in delovni. Kmet točno ve, koliko in kam bo posejal ali nasadil, koliko mora gnojiti in kaj še dodati da bo pridelek boljši. Ve tudi to koliko mu bo ob vsem tem ostalo in koliko bo zopet pridelal. Pri nas v oddelku opažnih plošč se pa ponavadi ne ve niti to, koliko bo približno v 8 urah tankih elementov in koliko takega srednjega sloja se bo za to rabilo. Dokler pač srednjega sloja ne zmanjka, to delo teče. Ko pa tega ni več, se je treba na vrat na nos lotiti izdelave srednjega sloja. Čigava je krivda? Ob tem naj se zopet povrnem k »mini odmorom«, zaradi katerih so jih še kako slišali iz-menovodje in drugi člani kolektiva. Kaj naj izmenovodja stori, ko se delavci odločijo, da odmori bodo in jih tudi koristimo? Ponavadi je najboljše da pove to, kar mu je naročeno in kar mu je dolžnost da pove. Kaj drugega počenjati pa je prav nesmiselno — odločitev je pač na delavcih! Le takega izmenovodja imajo ljudje radi, mu zaupajo, gotovo pa ne tistega ki obljublja prav vse — od disciplinskih postopkov pa do zaklepanja delavske sobe — misleč da bo mo-mentalni strah v kosteh priboril dokončno zmago. Na srečo se s takim ne srečujemo velikokrat in veliko rajši imamo svojega, ki te ne obljublja zaradi odmorov in kuhanja kave disciplinskega postopka. Dotaknem naj se še vrednotenja fizičnega dela v obratu. Dobro vemo da so ocenitve DM v obratu plošč precej drugačne od drugih obratov. S tem pa ne mislim, da so toliko boljše, ampak precej slabše. Vprašujem vse tiste, ki imajo opravka z ocenitvami DM, ali je ta fizični napor pravilno ocenjen. Se vam zdi, da so ocenitve v oddelku opažnih plošč izenačene z drugimi obrati? Na to naj si vsak pošteno odgovori potem mogoče ne bo več potrebno, da bi na zahtevo zbora, naj se na določenih DM popravijo ocenitve, morali čakati nekaj mesecev. Mogoče ne bodo več pretekli trije zbori na katerih nove ocenitve še vedno ne bodo obravnavane. Dodam naj te še to, da od kogar hočemo več imeti, mu moramo več dajati. Vem dobro, da sem s tem sestavkom marsikje posegla v osje gnezdo. Pa tudi ob odgovorih na ta sestavek ne bom klonila, te še kakšnega bom napisala. Bojana Štros Dopisujte v Glasilo Mirovna konferenca neuvrščenih V Havani, glavnem kubanskem mestu, se je 27. avgusta začelo vrhunsko srečanje voditeljev neuvrščenih držav vsega sveta. Vodja jugoslovanske delegacije je bil predsednik Tito, ki je resnično eden največjih tvorcev miru in neuvrščene politike v svetu. Iz dnevnih informativnih virov smo zvedeli, da je sodelovalo preko 90 držav — članic neuvrščenega gibanja. Te predstavljajo dve tretjini vsega človeštva. Zamisel o neuvrščenosti se je rodila iz težnje oziroma potrebe posameznih narodov, kateri niso stopili v dva bloka. Odločili so se za samostojno politiko neuvrščenosti in enakopravnosti. V zadnjih dveh desetletjih so države — članice, prerasle v svetovno politično silo. Prvič je konferenca neuvrščenih dežel potekala leta 1955 na otoku Java (navzočih je bilo 29 držav). V 18. letih razvoja je boj neuvrščenih zrasel do takšne mere, da je dve velesili ne moreta več zanikati. Mednarodni položaj v svetu je še vedno poln žarišč. Ne moremo reči, da se bo položaj po tej konferenci izboljšal povsod. Na konferenci so se posvetili odprtim vprašanjem v političnem pogledu. Zavzemali so se za miroljubno reševanje sporov. Vedno večje so razlike med bogatimi in revnimi, zato je ta konferenca še posebej pomembna za izenačitev razlik. Število članic neuvrščene politike narašča. Na zadnji konferenci v Colombu jih je bilo 86. Zdaj so za članstvo prosile še Bolivija, Iran, Pakistan, Surinam, Granada, Dominikanska republika, Kostarika in Ekvatorialna Gvineja. Prvi nosilci enakopravne, neuvrščene politike so bili Nehru, Naser in Tito in mnogim ne gre v račun takšna politika in morda celo mislijo, da je takšna smer kot muha enodnevnica. Tito je naredil velik korak v tej smeri. Tudi v nas je vsadil svoje misli in tako z zaupanjem poslušamo njegove besede: »Pričakujem, da bomo v Havani izoblikovali tudi nadaljnje predloge za pogajanja z razvitimi deželami. Pri tem je treba zlasti imeli pred očmi načela, ki naj bi jih sprejeli za bližnje posebno zasedanje generalne skupščine OZN in za sprejetje nove mednarodne strategije razvoja za naslednje desetletje. Zato mislim, da moramo med drugim temeljito izdelati nov koncept tako imenovanih globalnih pogajanj, ki bi zajela vsa vprašanja, bistvena za vzpostavitev nove mednarodne gospodarske ureditve in zagotoviti, da bi jih hkrati obravnavali v okviru OZN.« (Titov intervju za »Borbo«.) Vesna Nova črpalka za dizelsko gorivo V TO Rečica se je pojavljal problem oskrbovanja viličarjev s pogonskim gorivom vse od dneva, ko nam je odpovedal gostoljubje GG Bled, TOZD Avto-pank. GG Bled je imel v neposredni bližini avtoparka svojo lastno črpalko, katero so koristili tudi naši viličarji. Zaradi dotrajanosti črpalke so inšpekcijske službe zahtevale rekonstrukcijo. GG Bled je v zvezi s tem naslovil na našo TO pismo, s katerim je zahteval soudeležbo za rekonstrukcijo. Ta zahteva ni bila majhna in prav to je našo TO spodbudilo, da smo pristopili k izgradnji lastne črpalke, saj smo v tem videli velike prednosti. Črpalka GG je bila lokacijsko za nas zelo neugodna, ker je bila na polju južno od našega obrata Gorjana. Viličarji so morali pri vsakem polnjenju napraviti vsaj 1 km, da so natočili gorivo. Vse te probleme in še vrsto drugih smo sedaj odpravili, da ne govorimo o posluževanju z gorivom in varnim skladiščenjem, kar so zahtevali tudi občinske inšpekcijske službe. Navedel bom nekaj tehničnih podatkov: —■ črpalka je proizvod Meba Zagreb, standardne izvedbe, enako kot jih uporablja Petrol na svojih črpalkah — cisterna je velika 10 m3, dvoplaščna z vmesno kontrolno tekočino. Črpalko je uradno prevzel predstavnik urada za mere, kar je pogoj, da jo lahko uporabljamo. Prikaz investicije: — projektna dokumentacija 33.000,00 din — gradbena dela z vkopom cisterne 72.000,00 din — cisterna 10 m3 skupaj z izolacijo 43.750,00 din — črpalka Meba Zagreb, tip BS 11 VE 42.000,00 din — montaža črpalke komplet z instalacijsko opremo 27.000,00 din Oddelek skladišča goriv foto Ažman — elektro oprema z montažo Skupaj investicija 231.750,00 (lastna izvedba) ocenjeno 15 ti- dinarjev. soč dinarjev Lap 18. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni Mednarodni kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni je trajal letos od 17—26. avgusta na sejmišču Gospodarskega razstavišča v Gornji Radgoni. Program sejma zajema celotno področje kmetijske in živilske proizvodnje, kakor tudi proizvodna sredstva, stroje, orodja ter reprodukcijska sredstva in materiale. Sejem spremlja bogat program strokovnih posvetovanj, demonstracij in se razvija v izredno uspešno strokovno in poslovno prireditev. Iz leta v leto se dviga 'število udeležencev (ca. 600) in število obiskovalcev presega 130.000. Trenutno sejem razpolaga s 50.000 m2 urejenega sejemskega prostora. Na sejmu smo letos razstavljali v glavnem program struženega pohištva, kajti s prostorom smo bili zelo na tesnem (21 m2) kljub temu, da smo želeli raz- stavljati naš kompleten prodajni program. Obisk na sejmu je bil zelo dober in kupci so pokazali veliko zanimanje za program struženega pohištva. Nekaj pripomb je bilo na ceno nočnih omaric, kajiti (vsaj na videz) cene niso usklajene z ostalimi izdelki struženega pohištva. Da ravno na tem koncu Slovenije prevladuje interes za masivno pohištvo je •razumljivo, kajti ta interes izhaja iz sosedne Avstrije in preko naših zdomcev, katerih je na tem področju veliko. Da bi nekoliko bliže spoznali kraj, položaj in običaje severovzhodne Slovenije mi dovolite, da vam predstavim ta »svet ob Muri«. Pokrajina leži ob obeh straneh reke Mure, med državnimi mejniki Avstrije in Madžarske. To je poseben svet, odmaknjen od hrupnih prometnih žil Evrope, pa vendar oddaljen le 200 km od Dunaja in 300 km od Budimpešte in Trsta. Tujce privlačijo bogata lovišča in čudovito zdravo naravno okolje, ki je polno naravopisnih posebnosti in izvirov mineralne vode ter zdravilnih toplic. Središče Pomurja je mesto Murska Sobota z 12.000 prebivalci. Pomurje pa sestavljajo štiri občine: Murska Sobota, Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona. Gornja Radgona je manjše mesto na desnem bregu Mure, ki je že stoletja povezano z avstrijsko Radgono. Most prijateljstva sta pred desetimi leti odprla naš predsednik Tito in bivši avstrijski predsednik Jonas. Radgona je s pomurskim sejmom postala sejemsko mesto. Še včeraj je bila ta dežela levo in desno od Mure neusmiljeno revna, mlajše generacije ne vedo mnogo o tem, zato so se ljudje na veliko izseljevali, da bi tako zaslužili nekaj izven svoje domovine. Danes je ta dežela bogatejša in njeni ljudje ne zapuščajo več svojih krajev. Domovina je postala za njih in za njihove goste lepša. Pomurje se še zmeraj gradi in razvija z nadpovprečnim tempom, kar je pokazal tudi Pomurski sejem, kupna moč prebivalcev raste, zato je to področje za znaše izdelke 'tržno zanimivo. Torej, ugotovitve na sejmu so pozitivne, od nas vseh in od naše poslovalnice v Murski Soboti pa je odvisno, kako dn koliko naših izdelkov bomo plasirali na to tržišče. Vsekakor se bo treba kupcem približati s kvaliteto, primemo ceno in sprejemljivimi dobavnimi roki. Štefan Banko 70 let delovanja gasilcev iz Rečice V sodelovanju občinske gasilske zveze Radovljica in v okviru občinskega praznika občine Radovljica je slavilo svojo 70-let-nico uspešnega delovanja gasilsko društvo iz Rečice. Pokrovitelj tega slavja je bila deloma organizacija LIP Bled. Gasilsko društvo je bilo ustanovljeno 1909. leta. Na Bledu je takrat delovalo gasilsko društvo, toda ni moglo zadostiti vsem potrebam. Blejsko društvo je novoustanovljenemu društvu na Rečici podarilo ročno brizgalno, ki so jo potem uporabljali vse do leta 1943 (danes imajo moderno motorno brizgalno). Leta 1910 so zgradili 'sredi vasi shrambo za gasilsko orodje, katero so leta 1930 povečali. Kupovali so opremo z denarjem, ki so ga iztržili od veselic. Leta 1933 je bil zgrajen nov gasilski dom tik ob cesti Bled--Gorje, ki takrat še ni bila tako prometna kot je danes in so morali zaradi tega letos prestaviti glavna vbodna vrata iz čelne (južne) strani na vzhodno stran doma. Že takrat so si zgradili tudi dvorano z odrom, kajti imeli so igralsko skupino in prosvetni oddelek. Leta 1974 so začeli z obnovo gasilskega doma, nadaljevali so z vzgojo kadrov in organizacijo tečajev za gasilce in častnike. Društvo je do ustanovitve industrijskega gasilskega društva LIO Rečica skrbelo za varnost žage in lesnega skladišča LIP Bled in s tem društvom še vedno uspešno sodelujejo. Za letošnje praznovanje so dom zopet povsem obnovili, uredili sodobne sanitarije in dvignili stolp za sušenje gasilskih cevi. Vsa ta zidarska dela je vodil zidarski mojster Ravnik iz Boh. Bele, Miha Pogačar je napravil na gasilskem domu prostovoljno nove žlebove. Ostali člani in mladinci pa so opravili preko 2000 ur prostovoljnega dela pri domu. Za domom so dokupili 1000 m2 sveta za vaje članov in mladincev. To delovno gasilsko društvo iz Rečice šteje danes 48 članov, 2 članici, 14 mladincev in 13 pionirjev. Predsednik društva je Vinko Arko, poveljnik Vinko Pfajfar in gospodar Jerca Poljane. Ob letošnjem praznovanju je sodelovalo v slavnostni paradi 27 društev in 30 praporov. Zborno mesto je bilo na prostoru pred obrati! LIP Rečica. iPairada jje krenila proti gasilskemu domu, na katerem so odkrili spominsko ploščo padlemu borcu NOV, gasilcu Alojziju Petkošu. Ob tej slovesnosti 'so dobili odlikovanja jjpodelila jim jih je občinska gasilska zveza): Jože Zajc, Franc Burja in Peter Mrak. Slednji je v društvu mladinski referent. Gasilsko društvo je za svojo dejavnost prejelo priznanje Osvobodilne fronte že lani, letos pa so Ob občinskem prazniku in 70-letnici društva prejeli javno priznanje Skupščine občine Radovljica. Ob tej priložnosti so natisnili dn razdelili tudi bilte, ne ki nazorno prikazujejo ,70-let-no delo v gasilski dejavnosti. V kratkem pa bodo dobili tudi gasilski avtomobil. Na dolgem transparentu smo prebrali geslo: »V 'službi ljudstva, za varnost imetja in življenj!« Jože Ambrožič ■■■E Gradnja prizidka dobro napreduje in vse kaže, da bo končana do predvidenega roka, kar je tudi želja vseh delavcev DSSS. Prizidek k upravni zgradbi Prizidek je dozidan; pričetek postavljanja ostrešja, Praznik v Gorjah Gorje so znane iz NOB. Prvi partizani so se pojavili v gozdovih nad Gorjami, na Mežakli in Pokljuki že v prvih dneh okupacije. Zgodaj so jih selili v Srbijo. Začeli so delati prvi aktivisti in so se pojavile tudi prve trojke. Začele so se prve akcije partizanov. Obenem pa se je začel teror nad miroljubnim prebivalstvom Gori j. Toliko je bilo vsega tega v celotni okupacijski dobi, da bi lahko miirne duše zapisal, da bi si Gorjanci lahko katerikoli dan v letu izbrali za svoj krajevni praznik. Izbrali so si 28. avgust 1941. leta, kajti na ta dan so bili ustreljeni prvi talci v Spodnjih Gorjah, pod hribom Revovce zaradi likvidacije izdajalca. Ustreljenih je bilo pet talcev, in sicer: Franc Soklič iz Krnice pri Gorjah, ki je bil še fant; Jože Pikon iz Blejske Dobrave, ki je zapustil ženo; Janez Zupan iz Nomnja, ki je zapustil ženo in hčerko; Jože in Karel Repe, oba iz spodnjih Go-rij, tki sta zapustila žene in vsak po tri otroke. Sicer pa so Gorje dale za domovino med NOV kar 159 življenj, borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja. Ne bi hotel v tem zapisu katerokoli žrtev omalovaževati, kajti vsi smo dolžni tem žrtvam hvalo. V spominu imamo vse padle borce za svobodo in vse žrtve fašističnega nasilja. Izmed vseh teh postreljenih prvih talcev v Spodnjih Gorjah pa prav gotovo izstopa Janez Zupan iz Nomnja. Ker je bil ustreljen prav na gorjanskem območju, si poglejmo njegovo trnovo življenjsko pot. Tesno je sodeloval z gorjanskimi predvojnimi revolucionarji in organizatorji vstaje. Janez ZupannPintarjev se je rodil 18. 8. 1889 v iStard Fužini, kasneje pa se je preselil v Nomenj v Bohinju. Ko je bil star komaj dve leti, mu je umrla mama. Odraščal je v pomanjkanju hrane, ibrez družinske ljubezni. Ko je odslužil vojaški rok, ga je moral podaljšati še za sedem let v prvi svetovni vojni. V ruskem ujetništvu je preživel dve leti do oktobrske revolucije, kjer se je boril v vrstah Rdeče armade. Po vrnitvi v domovino je bil prvi pri revolucionarnem delu v bohinjski dolini. Govornik ni bil, imel pa je bogate izkušnje iz ruske revolucije. Tako sta skupno oba z borcem Ažmanom vzgajala revolucionarje v tej dolini. V začetku je bil član KP v Nomnju (1. 1919). V letu 1920 se je udeležil stavk železničarjev. Zaradi tega je bil zaprt v Radovljici, nato odpuščen iz službe in postal brezposeln. Kasneje se je zaposlil kot gozdni delavec. Udeleževal se je konferenc. Prva je bila v Nomnju, v gozdu po razpustu -NZDPJ leta 1924. Druga pokrajinska konferenca je bila v vasi Polje pri Maleju. Med drugim je bil delegat tudi iz Ljubljane, dva pa iz CK KPJ iz Beograda. Tretja konferenca je bila organizirana pod geslom »Izlet Svobode Blejske Dobrave«. Udeležil se je je delegat Hlebec iz Ljubljane. Hodil je na sestanke jeseniških komunistov. Imel je funkcijo gospodarskega referenta (rdeča pomoč). Komunistično literaturo je pošiljal tudi delavcem jeseniške železarne, kjer je bil tudi delavski zaupnik SMRJ (Savez metalnih radnika Jugoslavije) in naročnik časopisa »Naprej«. Leta 1922 sta bila z Jožetom Ažmanom organizatorja akcije za pomoč lačnim v Rusiji- Zupan je bil na številnih partijskih sestankih, kjer je z vero v zmago pravične borbe komunistov za delavske pravice krepil zavest med delavci. Z Ažmanom sta bila trn v peti takratni kapitalistični oblasti in bohinjskim žandarjem. Pred njimi ni imel nikoli miru in so pogosto preiskovali hišo. Vendar Zupana niso uklonili. Pogumno je še dalje širil komunistične ideje med delavci do zadnjega. Pred in po okupaciji je sodeloval pri pripravah na vstajo. Toda nadaljnje delo so mu prekrižali izdajalci. Že v juniju 1941 ga je prišel aretirat gestapo, vendar je ušel v gozd. Iz gozda so revolucionarji pripravljali spopad z okupatorjem. Izdajalci pa so jih za nagrado ponovno izdali Nemcem. Izročili so jim točen načrt skrivališča. 8. avgusta 1941 je v Nomenj prihrumelo 16 kamionov vojaštva in postavili zasede. Ko sta Zupan in Ažman zagledala vojake, sta se pomikala po Strani proti Podkoritmi misleč, da se bosta le rešila iz obroča, ki se je vedno bolj zoževal. Počili so streli. Ažman je padel, Zupan pa je bil ranjen v prsi in nogo. Pri tem boju je ubil nemškega vojaka. Nemci so ga odpeljali in vrgli v samico. Kljub trpljenju in ranam se je žilavo boril za življenje in verjel v zmago slovenskega ljudstva. Z namenom, da bi izdal svoje tovariše, so ga Nemci na vsak način hoteli ohraniti pri življenju. V samici je strašno trpel. Ranjenemu niso prizanesli z zasliševanji in nečloveškim trpinčenjem. On pa je vse muke junaško prenašal. Vsa prizadevanja Nemcev, da bi strli niegovo voljo, so bila zaman. Čez tri tedne so ga obsodili na smrt. 28. avgusta so ga še s štirimi tovariši odpeljali v Spod-7”'“ Gorje in ga kot talca ustrelili. Ljudje v vasi so se zbirali in trepetali od strahu, pa tudi od gneva do okupatorja. Zadnjikrat so tinteli pogledati v obraz mučenikom, ki so ipadli zato, ker so ljubili svojo domovino. Zupan je zadnji vklenjen stopal med vojaki, žalostno vendar ponosno pogledal vaščane in glasno rekel: »Zmagoslavno igremo v smrt!« No zadnjega diha je bil prežet z borbenostjo in vero v zmago pravice. Iz zdravega in močnega borca pa so Nemci v treh tednih napravili iz njega sivega starčka. Na rokah je bil brez nohtov. Na prsih pa je imel veliko, neobvezano in nezdravljeno gnojno rano. Za opomin ljudstvu so talci na kolih viseli ves dan. To je bil žalosten dan — dan, ko so Gorje jokale. Zupanu so na Nomenju 16. decembra 1941 požgali tudi dom. Ženo in hčerko pa zaprli. Žena je bila septembra 1942 sežgana v krematoriju v Awschwitzu. Janez Zupan je bil prvi, ki je v Bohinju začel z idejnopolitičnim revolucionarnim delom. Pridružil se mu je najprej Jože Ažman in kasneje še Tomaž Godec. Slednjima dvema so postavili v Bohinju db letošnjem prvem maju trajna spomenika, toda Janeza Zupana niti niso omenili, kot da ga -nikoli ni bilo?! Na njegovi obnovljeni -hiši v Nomenju so leta 1960 vzidali spominsko ploščo kot prvemu revolucionarju v bohinjskem -kotu, ravno tako tudi njegovemu tesnemu sodelavcu Jožetu Ažmanu. Prav bi bilo, da bi se Zupana bolje spomnili Ob 604etnioi oktobrske revolucije, katere borec je bil sam celi dve leti. Tako kot povsod pri nas, so tudi Gorje zaživele z novim časom. Začela se je doba obnove na vseh področjih in življenje je steklo v normalne kolesnice. Prva leta po vojni ni bilo lahko, toda izboljševalo se je iz leta v leto. Danes že lahko s ponosom zremo na prehojeno pot in z zaupanjem lahko zremo v jutrišnji dan. Pred tremi leti je bil tudi v Gorjah uspešno izglasovan referendum o samoprispevku krajanov, katerega namen je, da se v krajevni skupnosti Gorje uredijo kanalizacije po vaseh in obnovijo vodovodne naprave, ter utrdijo in razširijo nekatere komunalne ceste. V lanskem letu je bilo teh cest že precej asfaltiranih, v letošnji jeseni pa se predvidevajo drugi odseki. V tem zadnjem desetletju je bilo v Gorjah zgrajenih precej stanovanjskih blokov, še več pa privatnih stanovanjskih hš. Tudi družbene organizacije vse -bolj aktivno kot -npr. gasilci, planinci, godbeniki, turistično društvo in drugi. Napredek je viden na vsakem koraku, kar je pravzaprav odraz veličine pridobitve narodno-osvobodilnega boja in socialistične revolucije. In zato ne smejo iti v pozabo dogodki iz te zmagovite revolucije, ki je bila plačana z veli-kim krvnim davkom. Jože Ambrožič V počitniškem domu Odločil sem se, da bom obiskal počitniški dom LIP Bled, saj sem precej let delal v tej delovni organizaciji. Takoj ob prihodu sem ugotovil, da je dom veliko lepše urejen kot pred leti. Ima dosti razglednih balkonov in lepo urejene -terase. Tu so tudi parkirišča -lepo urejena za člane kolektiva, ki preživljajo dopust v tem lepem obmorskem kraju. Tam sem bil dopoldne, ko so bili vsi ljudje na plaži in prav z veseljem sem ogledoval počitniški -dom. Spominjal sem se na vsa pretekla letovan-ja v tem okolju, kjer sem desetkrat zaporedoma preživel dopustniški čas. Sklenil sem, da bom za naslednje poletje prosil o-dbo-r počitniškega doma v Seči, -da bi mi odobril dopust v tem kraju. Zelo si namreč želim, da bi tam preživel nekaj -dni in ne samo urico ali dve, kolikor sem si j-ih vzel za -ogled počitniškega doma. Saj je tudi v Strunjanu (tam sem -letos preživel dopust) kar lepo. Toda toliko udobja, kot sem ga užival v Seči, nisem nikjer imel. Lahko rečem, da je dom v Seči zelo urejen in dobro oskrbovan. S svojimi skromnimi zapiski sem vam posredoval nekaj vtisov iz obiska v Seči. Rajko Primožič Delaj varno, preprečuj nesreče! Športnik leta ' VSL Teki Streljanj Šah Plavanje Točke skupaj 1. Svetina Franc 3347 4370 10824 18541 2. Hladnik Stane 3703 4138 7900 15741 3. Luskovec Alojz 4296 3261 5054 12611 4. Justin Janko 9067 3452 12515 5. Kotnik Franc 11859 11859 6. Trojar Feliks 9637 1664 11301 7. Ulčar Stojan 3699 4072 1354 500 9625 8. Ažman Stanko 9504 9504 9. Repe Jaka 9390 9390 10. Šolar Rafko 3515 4120 8735 11. Trpine Bojan 8417 8417 12. Repinc Ciril 4613 3394 8007 13. Čop Toni 2768 4123 6891 14. Por Bojan 6549 6549 15. Primožič Drago 6435 6435 16. Zupan Pavel 6432 6432 17. Lap Franc 6029 6029 18. Lapajne Mirko 5964 5964 19. Arh Samo 5839 5839 20. Zalokar Zdravko 4946 4946 21. Repinc Viktor 4889 4889 22. Gros Leopold 4368 500 4863 23. Oblak Alojz 4819 4819 24. Repinc Tine 4798 4798 25. Lapajne Franc 4759 4759 26. Jarkovič Tomaž 4731 4731 27. Železnikar Anton 4489 4489 28. Gumzej Ljubo 4430 4430 29. Jensterle Franc 4390 4390 30. Vojvoda Lovro 4231 4231 31. Knaflič Marjan 4197 4197 32. Jug Branko 4150 4150 33. Žmitek Viktor 4030 4030 34. Sodja Boris 3788 3788 35. Čufar Franc 3766 3766 36. Arh Srečko 3645 3645 37. Štravs Marjan 3578 3578 38. Šalamon Mitja 1035 2416 3451 39. Fujs Štefan ml. 3036 3036 40. Rutar Kvirin 2991 2991 41. Ropret Franc 2903 2903 42. Perše Stanko 2738 2738 43. Mašič Ivo 2505 2505 44. Fujs Štefan st. 2347 2347 45. Mozetič Miran 2335 2335 46. Puc Tomaž 1518 1518 47. Kitič Zdravko 1089 1089 48.-52. Gašperin Matjaž 500 500 Tomažin Slavkok 500 500 Cesar Branko 500 500 Beznik Tonček 500 500 Franc Bojan 500 500 Športnico leto 1. Kaiser Jasna 5639 3270 4281 1707 8220 23117 2. Ristič Albina 5361 3855 2937 12153 3. Šifrer Ana 5852 4500 10352 4. Urankar Marija 4405 4094 8499 5. Veber Anica 5594 5594 6. Cerkovnik Polona 4894 4894 7. Berčič Ivanka 4615 4615 8. Poljanec Kati 4238 4238 9. Lebar Metka 4149 4149 10. Benčina Irena 4062 4062 11. Dežman Martina 4000 4000 12. Stare Marija 3599 3599 13. Jan Urška 3209 3209 14. Praprotnik Ana 3049 3049 15. Kunstelj Tončka 1124 1124 Jasna Kaiser Franc Svetina Stane Dolanc v razgovoru foto Noč Kip Edvarda Kardelja—Krištofa po odkritju foto Noč Dan graničarjev V sredo 15. avgusta je bila na Karavli pod Pečjo na tromeji med Italijo, Avstrijo in Jugoslavijo velika slovesnost. Ob dnevu graničarjev so to karavlo poimenovali po našem velikem mislecu EDVARDU KARDELJU. Ob tej priložnosti je generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok odkril doprsni kip Edvarda Kardelja. Edvard Kardelj je bil velik ljubitelj gora. Rad je zahajal v prostem času prav v ta lep gorenjski košček slovenske zemlje od koder se odpira lep, čudovit pogled na vrhove Julijcev s Triglavom. General major Svetozar Oro pa je opisal težko pot naših graničarjev. Nič koliko mladih življenj je ugasnilo pri opravljanju dolžnosti Poudaril je, kako pomembno je to srečanje. Danes moramo biti čuvarji naših meja vsi — na vsakem koraku in ob vsakem času. Slovesnosti so se udeležili poleg vojaških starešin tudi drugi visoki gostje: Pepca Kardelj, Stane Dolanc, Franc Popit, Marjan Brecelj, Vinko Hafner in drugi. Lep sprejem z bogatim kulturnim programom je obogatil to pomembno srečanje. Ob tej slovesnosti pa je bilo poslano tudi pozdravno pismo našemu vrhovnemu komandantu tov. TITU. NOC 50 m prsno ženske nad 35 let: Ekipno skupaj: točk Upokojila se je Angelca Palhartinger iz DSSS. 1. aprila 1947 se je zaposlila v Gorenjskem gozdnem gospodarstvu na Bledu. Ko se je to podjetje raz-formiralo, 'je bila premeščena v Gozdarsko avtopodjetje Bled. Njena delovna pot jo je vodila v LO Bled. V mašo delovno organizacijo je prišla 1. marca 1956 in v finančnem sektorju v DSSS je delala do upokojitve. Angelca je bila v kolektivu zares priljubljena in tovariška. Pripravljena je bila pomagati tovarišicam pri delu in znala jim je svetovati. Med vojno je organizirano delala 'kot član KP. Poznali smo jo ikot človeka, ki se bori za pravico in poštenost. Zato se jo bomo spominjali kot delavko, ki je dajala zgled mlajši generaciji. V polkoju 'ji vsi iz srca želimo veliko zdravja, dobrega počutja med domačimi in kadar jo 'bomo srečali, ji bomo vedno izrekli toplo 'besedo. ŠPORT Rezultati občinskega sindikalnega prvenstva v plavanju Tekmovanje je bilo v petek, 17. 8. 1979, popoldne, na kopališču v Radovljici. Nastopilo je 43 žensk (1 iz naše DO) in 138 moških 8 iz naše DO) ali skupaj 181 članov sindikata iz 44 OOZS. Tekmovanje so zelo dobro organizirali člani plavalnega kluba Radovljica. Tekmovalke in tekmovalci so lahko izbirali .med tremi plavalnimi stili '(prsno, hilbtno in crawl) iter štafeto. Tekmovalke so bile razvrščene v tri starostne razrede: do 25 let, od 25 do 35 let in nad 35 det; tekmovalci pa v pet: do 25 let, od 25 do 30 let, od 30 do 35 let, od 35 do 45 let in nad 45 let. 1. Kaiser Jasna, LIP 0:49,62 50 m prsno moški do 25 let: 1. Globočnik Ciril, Almira 0:33,83 3. Kotnik Franc, LIP 0:40,00 50 m prsno — moški od 25 do 30 let 1. Artiček Stanko, KT Podnart 0:38,54 9. Hladnik Stane, LIP 0:47,50 50 m prsno — moški od 30 do 35 let 1. Sekovanič Janez, Elan 0:40,1 5. Luskovec Alojz, LIP 0:45,80 9. Svetina Franc, LIP 0:47,7 50 m crawl — ženske nad 35 let 1. Kaiser Jasna, LIP 0:39,8 (kar je tudi najboljši čas med ženskami vseh kategorij) 50 m crawl — moški do 25 let 1. Globočnik Ciril, Almira 0:27,2 4. Trpine Bojan, LIP 0:33,3 8. Kotnik Franc, Lip 0:34,4 13. Por Bojan, LIP 0:41,13 50 m crawl — moški od 30 do 35 let 1. Selan Franc, Almira 0:29,2 5. Svetina Franc, 'LIP 0:39,1 10. Luskovec Alojz, LIP 0:54,2 50 m hrbtno — moški od 25 do 30 let 1. Ravnikar Viktor, Iskra Otoče 0:38,58 6. Primožič Drago, 'LIP 0:47,00 Štafeta 4 x 50 m — moški 1. GG Bled I 2:05,5 5. LIP I (Koitnik, Jug, Svetina, Trpine) 2:28,5 11. LIP II (Hladnik, Por, Primožič, Kaiser) 2:43,6 'TZktMfo Vrstni red ekipno — ženske 1. Iskra Otoče 2. Vezenine Bled 3. Veriga Lesce 4. Elan Begunje 5. Iskra Lipnica 6. LIP Bled točk 96 84 78 71 43 22 7.-8. GG Bled 9 7.—8. Žito 9 Ekipno moški: točk 1. Elan Begunje 211 2. Iskra O,toče 178 3. Veriga Lesce 134 4. Iskra Lipnica 74 5. LIP Bled 66 in ostali 1. Elan Begunje 282 (46 udeležencev) 2. Iskra Otoče 274 (21 udeležencev) 3. Veriga Lesce 212 (29 udeležencev) 4. Vezenine Bled 134 (22 udeležencev) 5. Iskra Lipnica 117 (19 udeležencev) 6. Lip Bled 88 (9 udeležencev) 7. GG Bled 71 (10 udeležencev) in ostali. Primožič Stanje zaposlenih v mesecu avgustu 1979 Poročili so se: Marko Dežman in Cirila Gabršek iz TO Rečica, Franci Žitnik, TO Tomaž Godec. Rodili so se: Pavlu Bolčina iz TO Boh. Bistrica — sin Janezu Markežu iz TO Boh. Bistrica — hči Lidiji Slak iz TO Boh. Bistrica — hči Milanu Poklukar iz TO Rečica — hči Mirku Lajevcu iz TO Mojstrana — hči Miru Kelbu iz TO Trgovine — sin. delav- cev učencev v .poklicnih lesnih šolah TO Tomaž Godec Bohinjska Bistrica 489 8 TO Rečica 308 10 TO Mojstrana 53 6 TO Podnart 78 1 TO Trgovina 25 DSSS 84 1037 25 HUMOR Janez se je vrnil od zdravnika in žena ga je vprašala, kaj mu je rekel zdravnik: »Ne smem piti in ne hoditi in tudi delat skoraj nič!« »Kaj bo pa z nami, oh, če ga boš poslušal?« je rekla žena in pri tem pokazala na štiri otroke. V šoli so se učili o humanosti človeka. Učitelj vpraša Jurčka, kaj je prejšnji dan dobrega naredil. »Naščuval sem Sultana, da je lovil sosedovo teto.« »To pa že ni bilo dobro dejanje.« ■»Kako da ne, saj je le tako še ujela avtobus,« se je odrezal Jurček. Dva prijatelja razpravljata pred kioskom: »To pa že ni moralno, ker je polno nagih žensk na straneh po revijah.« »Res je, lahko bi počakali, da mladi malo odrastejo.« Milena ima veliko dela, sedi za mizo in piše in računa. Prijateljica ji sedi nasproti, kar zazvoni telefon, Milena reče: »Če je zame, me ni.« »Halo, a za Mileno vprašate, je rekla, da je ni.« »Najlepša hvala, bom pa jutri klical,« se oglasi na oni strani žice. »Zakaj sta se z ženo skregala?« »Zvečer sem ji zatrdil, da se vrnem ob 7.00 in da spijem en kozarček. Potem pa ' sem vse skupaj pomešal. Spil sem jih sedem in prišel domov ob enih.« Janez toži, da je bolan in zdravnik ga vpraša, koliko pokadi cigaret dnevno. »Ja, okoli 20.« »Vsaj polovico manj jih boste morali, če se hočete pozdraviti.« Če teden dni spet pride Janez in zdaj ga spet zdravnik vpraša, koliko manj pokadi dnevno. »Devetnajst in pol,« se glasi pacientov odgovor. Učiteljica: »Jure, samo nekaj dni bi bila rada tvoja mamica. Bilo bi drugače.« Jurček: »No, ja... bom pa vprašal očka, če se strinja s tem.« Pijanček reče prijatelju: »Bolh pa imaš veliko.« Oni pa: »O, ne, samo eno imam, ta pa je danes dobila obiske.« Glavni in odgovorni urednik: Ivan Robič, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Branko Sodja, Jožica Arh, Andrej Troj ar, Branko Urh, Miro Kelbl, Rafko Šolar, Branko Marčič, Ciril Kraigher in Marija Urankar.