Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna Stev. Din I«-«
Štev. ?8.	v V Ljubljani, dne 11. Iuliia 1929. J	Leto XII. 1
Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo „Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
Naroinlni H tiremstro: Četrtletno t Din, polletno It Din, celoletno 3« Dli; u iao-cemstTO razen Amerlkti četrtletno 12 Oln, polletno 24 Dlg, celoletno 48 BI«. Amerika leta* I dolar. — Račua poštne hranilnice, podružnice f Ljubljani, št. 10.711.
Poslednji dnevi dr. Gregorja Žerjava
Pokojni dr. Gregor Žerjav je, kakor smo že zadnjič navedli, prebival v Beogradu pri zdravniku dr. Brezovniku, pod čigar nadzorstvom se je zdravil. Za letošnje poletje pa se je le odločil, da se poda na počitnice na Gorenjsko. A preden seje odpeljal iz Beograda, je njegov prijatelj odvetnik dr. Janko Olip dal zanj pol litra krvi. Po tem prenosu krvi (transfuzija) se je dr. Žerjav počutil zelo dobro in že naslednje dni se mu je izvrstno popravil apetit. Zopet samozavesten in pogumen se je iz Beograda odpeljal v Slovenijo na četrtek 20. junija v spremstvu svojega najožjega prijatelja dr. Alberta Kram er j a, ki takole opisuje poslednje dni blagopokojnega:
Odhod Iz Ljubljane v Poljče.
V	Ljubljani je ostal dr. Žerjav v petek, a mu ni bilo dobro. Želodec ni bil v redu, srce je nagajalo. Proti večeru se je odločil poklicati svojega dolgoletnega zdravniškega prijatelja dr. Hausa. Zvečer mi je javil: «Haus je bil tu, a sem srce že sam ukrotil. Je že v redu. Jutri greva v Poljče.*
V	soboto popoldne sem ga peljal z avtomobilom na Gorenjsko. S seboj sva vlekla velik zaboj knjig, upravno pravo, ustavnopravne razprave, dela o državnih in samoupravnih financah. Bil je razočaran, da so planine zavite v meglo.
«To je moj edini užitek. Nič mi ni za jelo, cigaret ne smem, še čaše piva ali vina mi ne dajo, v gledališče ne morem, na sprehod tudi ne — bom pa planine gledal. 3. julija grem z otroci v Kranjsko goro, veselim se že na Prisank. Nikdar se ga ne morem nagledati.«
Zvečer sem se vračal v Ljubljano. Domenila sva se, da pridem zopet v sredo ali četrtek. V sredo nisem utegnil in tudi za četrtek je šlo trdo. Pisal sem mu, da bom mogel priti šele koncem tedna.
Usodni četrtek.
V	četrtek zjutraj sem prejel od njega pismo Zadnje, ki mi ga je pisal. Bilo je sentimentalno, a Gregorjeva navada ni bila, da piše sentimentalna pisma. Uro pozneje se mi javi na telefon prijatelj Jug, češ, kaj je z Gregorjem, z Bleda mu javljajo, da je bil k njemu klican zdravnik. Pričelo me je skrbeti. Klical sem telefonsko Begunje, a šele proti poldnevu sem dobil zvezo. Sporočili so mi, da je dr. Žerjav dobil srčni napad, da je pri njem dr. De Gleria, ki me prosi, naj pridem gori. Obšle so me zle slutnje, a vendar sem si skušal najti ugodno razlago. Naravno je, sem si mislil, da zdravnik ne more ostati ves dan pri Žerjavu, gre pa za to, da je nekdo pri njem. Vendar sem klical še dr. Hausa. Domenila sva se, da ga popoldan pokličem iz Poljč po telefonu, ako bi bilo potrebno, da pride k bolniku tudi on, ki tako dobro pozna njegovo celo stanje.
Ob 2. sem bil v Poljčah. Hitim proti hiši, v kateri je dr. Žerjav imel sobo z malim balkonom. Na balkonu stoji dr. De Gleria in mi kaže, da naj počakam. Sestala sva se zunaj na b^dniku.
»Sedaj spi»; prosil je da ga pustimo nekoliko počivati.
Slabost ponoči.
Že ponoči mu ni bilo dobro. Ponudili so mu, da ostane nekdo pri njem, a je odklonil. Zjutraj ob 6. ga je močno napadla slabost srca. A nikogar ni mogel priklicati. Šele ko so ob 8. prinesli kavo, kakor običajno, je mogel povedati, da mu je zelo slabo in hiteli so po led, da si ga položi na srce. Upal je, da bo odleglo, toda končno je vendarle izrazil željo, naj telefoninajo po dr. De Glerio. Ta je prihitel z Bleda. Takoj je spoznal da je stanje vrlo resno, srce je bilo 180, 190 in je na opetovane injekcije le slabo reagiralo. Ves čas se je dr. Žerjav hladno in kritično opazoval in zdravnik se ni mogel načuditi naporu njegove volje, da premaga slabost srca. Proti poldnevu je nastopilo izboljšanje in Gregor bi se bil kar najraje živahno razgovarjal, da mu ni dr. De Gleria branil. Ko je bila okrog 1. ure pri njem ga. Š., ji je smehljaje izjavil: »Že sem mislil, da se ne bova več videla.» Proti 2. uri je postal truden in izjavil, da hoče kake pol ure spati. Ugibala sva z doktorjem, kako in kaj. Zdravnik je pričel postajati nekoliko bolj optimističen. Zdelo se je, kakor da je kriza vendarle zopet enkrat prestana.
Poslednji trenutki.
Ob pol 4. nri popoldne se je Gregor prebudil. Stopil sem k njegovi postelji in ga po zdravil. Prestrašil sem se ob pogledu na njegovo izmučeno lice. Oči je imel zaprte. Delal sem se korajžnega, vedoč kako mu to vedno dopade. »Kakšni špasi so to, Gregor, si zopet preveč čital in pisaril.. Običajnega njegovega protiudarca ni bilo. Okrenil je glavo proti meni, polagoma otvoril oči, se zagledal vatne in se milo nasmehnil. Dvignil je roko in pri jel za mojo desnico in tako sva ostala nekaj časa. Ne vem, kako dolgo. Tiho je parkrat izgovoril moje ime, a videlo se je, da ne more govoriti. Roka mu je bila hladna, na čelo so mu stopile kmalu potne srage in nervozno mu je levica grabila po laseh.
Ozrl sem se na zdravnika, ki je znova napolnil injekcijsko brizgalnico . . . Poklicati moramo rodbino ? Dr. De Gleria je nemo prikimal. Doli na cesti sem srečal avtomobil. Dr. Rape, g. Mam dr. Bajič so se pripeljali v Poljče; naročil jih je bil dan poprej dr. Žerjav, da bi se razpravljalo o razširjenju in poglobitvi prosvetnega dela Zveze kulturnih društev v jesenskem in zimskem času. Poslal sem jih na telefon. »Kličite »Jutro*, rodbina naj pride, Brezigar naj pripelje dr. Hausa>. Brzo sem se vrnil. Nova injekcija ni nič pomagala. Gregor je ležal z zaprtimi očmi, nepremično in je težko dihal. Z drhtečim glasom mi je dr. De Gleria obupno zašepetal: »Mislim da gre h kiaju!»
In šlo je h kraju. Ob pol petih popoldne je nastop:ia agonija. Gioboko pretreseni smo stali okrog postelje in nočem popisovati, kako nain je bilo, ko se je zdiavniif nagnil nad
srce in dejal: »Končano je!« Nekdo je pogledal na uro. Bilo je ravno 5 popoldne. Zatisnili smo mu oči in se podali na tužne posle, ki so nas čakali.
Proti 7. uri sem se peljal nazaj v Ljubljano in na klancu pod Podbrezjem sem srečal avtomobil, v katerem sta hitela dr. Haus in dr. Brezigar. »Končano je, dragi doktorel* Nikdar ne pozabim prizora. Sredi ceste stoji dr. Haus in drži kvišku roke: »Ni mogoče, ni mogoče!«
Tako opisuje dr. Kramer poslednje dni svojega prijatelja, nepozabnega dr. Gregorja Žerjava.
Žalost pri naših rudarjih naWestf alskem za f dr. Žerjavom
Naš direktor dr. Kramer je prejel od «Zveze jugoslovenskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji«, v kateri so združeni zlasti naši rudarji na VVestfal-skem in kateri je pokojni dr. Žerjav posvečal posebno ljubezen, naslednje gin-ljivo pismo:
W e s t f a 1 s k o, dne 1. julija 1^29. Velespoštovani gospod! Pretresljiva vest o nenadni smrti našega pokrovitelja in zaščitnika, g. ministra dr. Gregorja Žerjava, nas je silno potrla. Za nas je z njim odšel v hvaležnejše življenje mož, ki je pri vsem svojem preogromnem delu imel še čas in zmisel, skrbeti za uboge slovenske rudarje, invalide in sirote na Westfalskem, ki jim je zlasti v zadnjih letih posvečal vso pažnjo tako v skupščini, kakor na vseh merodajnih mestih.
Vam, ki ste velikemu pokojniku bili v delu, po srcu najbližji, izrekamo naše iskreno sožalje v imenu cele «Zveze» in vseh, ki so z nami spoštovali blagega pokojnika.
Ohranili bomo v hvaležnem spominu to srce, ki je za slovenske rudarje na Westfalskem tako gorko in nesebično utripalo, kakor nobeno pred niim. Hočemo se mu oddolžiti po njegovih naukih!
Z narodnim pozdravom!
Za «Zvezo jugoslovenskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji«:
P. Bolha, predsednik; Doberšek. podpredsednik; J. Mažgon, tajnik; Avg. Korošec, svetovalec.
Samo dve pičli leti • • •
(Spomin na pokojnega dr. Žerjava.)
Bilo je pred dvema letoma, pred volitvami v Narodno skupščino, ko sva se peljala s pokojnim dr. Žerjavom meseca julija v Skofjo Loko na sestanek zaupnikov kranjskega okraja, kjet se je določil kandidat SDS za kranjski srez. Prišli so možje zaupniki iz vsega okraja. Dr. Žerjav, četudi boian, je b*1 vendar kaj dobro razpoložen na sestanku. Podroono je razložil vse potrebno za
bližajoče se volitve. Z vso le njemu lastno vnemo je spodbujal može k delu in vztrajnosti do končne zmage.
Kakor na sestanku, ki se je vršil na verandi Sokolskega doma, je bil jako dobre volje, naravnost vesel med vožnjo, posebno pii poviatku v Ljubljano. VoO pot sva se razgovarjala in ugibala; prav za prav je le on večinoma govoril in mi laz-lagal to in ono, ne samo o bližajočih se volitvah, razpravljala in razgovarjala sva se tudi o šolstvu, o prosveti, predvsem o naših prosvetnih društvih. Prav o vsem je vedel povedati, kaj in kako deluje in kako bi motalo. In to ne samo o ljubljanskih organizacijah. Še večjo skrb je kazal za ta društva na deželi, kako bo treba postopati in pomagati, da se razvijejo v pravo smer, da bodo dosegla svoj smoter. Med vožnjo je še kratko omenil tudi svojo družino in tedaj težko bolno svojo soprogo gospo Mileno. Iz teh opazk sem spoznal, da nima nič manjših skrbi kljub svoji politični zaposlenosti za svojo družino, kakor za politiko, če ne še večje.
Vozila sva se že proti Ljubljani, ko se obrne k meni z besedami: „Vse imamo najlepše vpeljano. Da bi človek živel vsaj še kakih 20 let, bi doživel marsikaj izpolnjenega, kar še ni." »Gospod minister," sem mu odvrnil, „ne 20, še več je naša vroča želja! Kako rad bi vam odstopil desetino svojega zdravja in koliko je še drugih, ki so mojih misli in pripravljeni na to, če bi bilo le mogoče. Mi bi se hitro zopet popravili." Pogledal me je hvaležno in se nasmehnil.
Ni dočakal 20 let. Le slabo desetino tega, dve leti. Premnogo njegovih prijateljev, pristašev in borcev za njegove ideje bo pa preživelo to dobo, nekateri več, drugi manj. Na teh in vseh nas je, da se oprimemo z vso vnemo in vztrajnostjo njegove zapuščine ter poskrbimo, da se bodo njegove, za dobrobit našega naroda in naše domovine tako važne ideje za vse uresničile. Tako se bomo najbolje in najlepše oddolžili njegovemu spominu. Nič več tarnanja in žalovanja, to ni po želji velikega pokojnika. Delo, vztrajnost, odločnost, zn.ičajnost, to so bile one visoke in vzvišene lastnosti pokojnika. Po teh se ravnajmo in izvršili bomo najbolje in najlepše testament dr. Gregorja Žerjava.	L. Perko.
DR. LEON BRUNCKO.
Križi in težave
(Dalje.)
Ko je bilo pomivanje opravljeno, je natočila Rezika deževnice v ponvo, smuknila v kočo k ognjišču tei zbrala nekaj treščic in drv. Kmalu je veselo zaprasketaJ ogenj, z dolgimi jeziki liza-joč pristavljenc posodo. Ferdo pa je bi! med tem prižgal svečo in jo postavil na polico nad «knežjim špampetom* kakor je krstil preprosto ležišče. Prijetna toplota se je raztezala po kolibi.
Voda v ponvi je vrela in Rezika je baš hotela zakuhati kavo, ko se šele spomni, da ni zamlela. Iskala je mlinček in iskala, vse je prebrskala, toda ni ga bilo. Vsa obupana se je vsedla pred ognjiščem ter zalomila z rrkami, da se je Ferdo glasno zakrohotal.
«Kaj pa zdaj?* je viknila z medlim glasom.
«Pa nastopil je gospodar stvarstva in zadivil svet s sv< jim razumom*, je z zanosom odgovoril Ferdo. Izpod <špampetovega* vzglavja je priko-talil dva kamna, enega večjega, drugega manjšega, podložil krog in krog lonec, ponve in klobuk ter začel drobiti, oziroma, kakor se je izrazil, mleti kavina zrnja med kamenjem. Počasno in nerodno je bilo to opravilo, toda končno je bilo tudi to izvršeno. Kc je kava dišala iz skodelic, to se pravi: iz pločevinastih loncev, sta jo posla-dila s sladkorčki iz izletne zaloge, se udobno vsedla na ležišče ob steni in začela srebati. Iz nahrbtnika sta privlekla še razno drobnarijo za pod zobe in večerja je bila gotova.
Zunaj je bila med tem že črna noč legla črez hrib in dol. Še vedno je grmelo, votlo in za-tegnjeno, toda prihajalo je že bolj od onstran grebena.
Politični pregled
Pozornost vsega sveta je bila minuli teden osredotočena na prestolni govor, ki je bil pre-čitan v novem angleškem parlamentu ob njega slovesni otvoritvi. Prečital ga je lord-kancelar, ker je angleški kralj še vedno bolan. V pre-stolnem govoru so bili obširno navedeni vsi cilji, ki jih hoče nova angleška vlada doseči v času svojega obstoja. Posebno obširno je obravnaval
razmerje med Anglijo in Zedinjenimi državami
ter ugotovil, da obstoji resna namera za čim prejšnje znižanje pomorskega oboroževanja na vsem svetu. V ta namen bosta sklicali angleška in ameriška vlada posebno razorožitveno konferenco, ki bo uredila ta vprašanja. Dalje je obravnaval govor tudi priprave za vpostavitev diplomatskih odnošajev med Anglijo in sovjetsko Rusijo, ki bo izvršena najbrže že v kratkem času. Dalje je poudarjal prestolni govor, da bo eno glavnih prizadevanj delavske vlade pobijanje še vedno se razširjajoče brezposelnosti. Nova vlada bo izdelala tudi celo vrsto zakonskih načrtov za dvig angleškega narodnega gospodarstva. Končno je razpravljal angleški prestolni govor o razširjenju volilne pravice, ki je stopila v veljavo pri zadnjih volitvah in položila v roke vsega naroda resno odgovornost za varstvo blagostanja države.
V Franciji
se mora vlada predsednika Poincareja še vedno boriti z nezadovoljneži iz krogov desničarskih nacijonalistov, ki nikakor ne marajo pristati na odobritev dogovorov o plačilu dolgov, ki jih je napravila Francija med vojno v Ameriki in Angliji ter zahtevajo, da ti dve državi črtata francoske dolgove. Ker je število teh nezado-voljnežev zelo veliko, obstoja nevarnost, da bo morala sedanja vlada odstopiti. V tem primeru bo sestavil novo vlado najbrže tudi Poincare, ki pa bo pritegnil v vlado tudi levičarske so-cijaliste, ki so pripravljeni glasovati za odobritev
pogodb o plačilu vojnih dolgov in pristati na izpraznitev nemškega Porenja, kjer se nahajajo francoske čete za pritisk na Nemce.
Drzni Madžari
še vedno nadaljujejo s svojo politiko izivanja in še niso izpustili navzlic ostrim in odločnim zahtevam češkoslovaške vlade aretiranega češkoslovaškega železničarja Pecha, ki so ga kar na lepem aretirali in zavlekli v zloglasne madžarske zapore, ter ga brez vsakega pravega vzroka osumili vohunstva. Nestrpnim Madžarom so podobni tudi
Bolgari,
ki še vedno ne morejo razumeti, da so minuli časi, ko so lahko po mili volji razsajali po Balkanu in sejali nemir ter nezadovoljstvo med balkanskimi narodi. Neprestano nadaljujejo njihovi listi z napadi na našo državo in zagovarjajo zločinske vpade makedonstvujuščih na naše ozemlje, odkoder pa se r di čuječnosti naših obmejnih straž redno vračajo s krvavimi glavami. Bolgarska izzivanja so postala tako silna, da so se čutili celo v Londonu in Parizu prisiljeni, naročiti svojim poslanikom v Sofiji, da opozore bolgarsko vlado na meno nepravilno in za svetovni mir nad vse nevarno početje. Skoro gotovo pa bo pri bolgarskih zagrizencih dobro mišljena graja velesil prav malo zalegla in bodo še toliko časa izivali, da jo bodo končno zopet enkrat pošteno izkupili.
Bolgarski krogi, ki se s toliko gorečnostjo zaganjajo v našo miroljubno zemljo, bi storili mnogo bolje, če bi prej pomedli pred svojim pragom in napravili red v lastni hiši. Saj ni menda danes v Evropi države, kjer bi bilo čuti
o tolikih atentatih in zagonetnih političnih um rih,
kakor baš v Bolgariji. Dočim so se do sedaj v glavnem ppbiiali med seboj naši najhujši sovražniki makedonstvu ušči, so pričeli sedaj atentatorji napadati celo ministre in je pripisati le slučaju, da ni bil v nedeljo ubit po atentatorjih sam bolgarski ministrski predsednik Ljapčev, ko se je vračal z neke slavnosti.
«Božansko!* je opomnil Ferdo. «Tako se mi zdi, kakor da že od vekomaj stanujem v tem brlogu. Prav nič si ne želim nikamor. Ce treba, ostanem tu še do sodnega dne, do vstajenja.* «Pa vendar ne misliš, da boš kdaj zveličan?* «Boš? Sem že! Ali niso to nebesa, prava pohorska nebesa: ta palača iz lubja, bengalično razsvetljena od pračloveške luči, zunaj koncert vseh besov pod taktirko bliska, tu notri ob moji strani pa kraljica vsega vesoljstva! Iz njenih lic mi sije najjasnejše nebo. V njenih dolg;h, kakor pragozd gostih laseh, spuščenih do tal, je najveličastnejša noč.. .*
«Za Boga!* krikne Rezika in si vsa prestrašena seže v glavo. «Kaj si boš mislil o meni!* In z drhtečo roko si je začela urejevati bujne kodre. Toda Ferdo jo je ustavil in planil na kolena, da se je njegov lonec ogorčeno zakotalil po tleh.
«Nikar, Rezika!* In položivši ji glavo v naročje, je burno nadaljeval: <Ze dolgo sem hrepenel po samoti s teboj. In glej, ali ni prst božji v tem, da naju je zalotila danes tu zgoraj nevihta in da naju je prisilila, zateči se v to borno zavetišče! Najina ljubezen je ukazovala elementu narave sama, da bi mogla združiti dvoje src, koprnečih že tedne in tedne drugo po drugem. Ali ni res tako?*
«Ferdo, mene je strah tvojih besed. Pusti me! Jaz moram domov. Moja teta me pričakuje in bo vsa vznemirjena, da me tako dolgo ni.*
«Motiš se, dragica. Ona sedaj mirno spi spanje izživelih ljudi. Nje ne mučijo več utripi mladega srca, razpaljenega v prvi ljubezni! Jaz pa sem noči in noči zaman iskal miru in pokoja.*
«2ivi ogenj govori iz tebe. Ferdo! Tako te ne morem in ne smem poslušati. Pusti me, jaz moram domov.*
Rezika se je tresla ko šiba na vedi. Z vso silo se je borila proti Ferdovemu objemu. Toda on jo je držal kakor v kleščah. Končno pa se mu je le izvila in kakor plaha srna pred zalezujočim lovcem planila proti du-im. Ti dno je bila namenjena zapustiti kočo, če treba, tudi brez Ferdinanda. Pa komaj je odprla vrata, jih je val burje spet s treskom zaprl. Blisk je šinil preko grebena nad kočo in težka prha dežja je mrzlo pljusknila skozi nastalo špranjo. Zaman! V takem neurju si ni upala nikamor. Z hrbtom ob steni je obstala pri vratih in s pritajeno grozo zrla pred se.
Ferdo se ji je ponovno približal, komaj zatajujoč notranjo razburjenost
«Rezika!* Milo, otožno je zvenel njegov glas. «Ti bežiš pred menoj? Ti si želiš stran od mene domov? In jaz, tepec, sem si domišljal, da me ljubiš! Vedno sem sanjaril o tem, da ti bo dom povsod, kjer sem jaz. Zdaj pa, ko nama je narava tako rekoč sama pokazala, da spadava tesno skupaj, zdaj ti je tvoja stara gostiteljica več nego vsa moja ljubezen!*
«Ne, Ferdo. Toda.. .* Ni mogla izgovoriti. V prsih jo je dušilo. Ferdo jo je prijel za roke, jih burno poljuboval in pritiskal na svoje srce.
cNikoli še nisem ljubila. Ferdo, in zato... zato si svojih čustev do tebe sama ne vem razložiti. Včasih mi je, kakor da bi najraje s teboj zaplavala v širni svet. Toda zopet pridejo čez mene trenutki, ko.. Ne vem. kako bi ti to pojasnila Kakor nocoj. Glej, Ferdo, dokler si v navadnem prijateljskem tonu razoravljal z menoj o enem in drugem, sem bila mirna in niti opazila nisem, kje sem s teboj sama. Čim pa je iz tvojih besed odjeknila drugačna beseda, takrat šele mi je šinilo v glavo, da sem daleč od ljudi

Z nemalimi težavami se mora boriti tudi rumunska vlada, ki je pričela uvajati režim reda in dela. Od časa do časa poskušajo različni prejšnji mogočniki, ki so sedaj obsojeni na politično mirovanje, pobuniti narod in
nasilno prevzeti oblast zopet v svoje roke.
Pri tem igrajo posebno vlogo tudi gotovi vojaški krogi, ki se jim hoče še starega režima, ko se je dalo na račun države marsikaj zaslužiti. Zavoljo odločnosti in pazljivosti pa se vsi taki poizkusi končujejo z velikim polomom njihovih zasnovateljev, kar se je zgodilo tudi sedaj, ko so poskušali nekateri visoki častniki in bivši politiki preko noči aretirati vlado in oklicati svojo diktaturo. Vlada je za njihove namere pravočasno zvedela in jih vse skupaj še v pravem trenutku aretirala.
A kako je pri nas?
Prav v soboto je minulo 6 mesecev, odkar je kralj pretrgal nit neplodnih prerekanj v parlamentu in imenoval vlado dela in reda. V soboto se je ta vlada sestala k seji in pogledala nazaj. Predsednik vlade je pregledal delo posameznih ministrov in potegnil črto.
Račun tega šestmesečnega vladnega dela je aktiven. To obrazložuje vlada v dolgem poročilu, ki ga je po seji objavila narodu.
Na prvem mestu navaja številne in obsežne zakone. Vse se skuša preurediti. Delo v ministrstvih in v Beogradu naj se poenostavi in preuredi tako, da se bo ljudem delila hitra in poštena pravica. Zdi se, da je korupciji odklenkalo. Vsa državna oblast preide na velike župane in sreske poglavarje, ki se bodo odsihmal imenovali sreski načelniki
Na davčnem polju je nova vlada znižala dajatve. Trošarine so se izenačile in jih morajo odsihmal plačevali tudi Srbijanci v enaki meri kakor naši kraji. Državna in oblastna trošarina ne sme presegati 150 Din na 1 hI. Za izvoz vina in žganja so predvidene premije. Trgovina z vinom si je nekoliko oddahnila.
Ministrstvo javnih del gradi v Srbiji velike železniške proge, da vežejo Beodrad in zapadno Srbijo s Črno goro in Jadranskim morjem. Pri nas v Sloveniji se dokončuje proga Rogaška Slatina — Krapina. V Prek-murju bo v kratkem dograjen most preko Mure.
Za Privilegirano agrarno banko je zbranih nad 400 milijonov dinarjev. Upati je, da bo ta denarni zavod vrgel primerno število milijončkov tudi v Slovenijo.
Uradništvu se bodo zboljšale plače. Zaenkrat le nekaterim strokam, obljubljeno pa je vsem.
Vlada se ne ozira ne na levo ne na desno, marveč gre proti svojemu cilju. Novi možje so se zakleli, da ne odnehajo, preden ne zacvete v naši državi novo življenje in občno blagostanje.
Kaj sedaj
(Z dežele.)
Dr. Žerjava ni več. Težak udarec za nas, za napredno misel. Dasi hudo telesno bolan, je bil pokojnik velik, čvrst in zdrav na duhu. Njegova beseda je nekaj veljala, njega smo ubogali in mu zvesto sledili. Vedeli smo, zakaj. Bil je mož dela, vztrajnosti, odločnosti, širokega obzorja. Ni se zanimal le za visoko politiko in važna državna vprašanja. V nič manjši meri je posvečal skrb, in to nič manj, če ne še bolj, našim razmeram doma, našim društvom in sploh še tako neznatnemu naprednemu pokretu na deželi. Do kaz temu njegova skrb za «Domovino». Veliki politiki in misleci odlagajo svoje misli in načrte le v velikih listih. Njemu je bila tako torišče »Domovina®. Če tudi preprost, a vsakovrstni, lahko rečemo in trdimo, kmetski tednik. Kako smo se razveselili vsake številke, ko smo ob tednu prejeli «Domovino» ter zagledali na prvi strani njegov uvodnik, pisan v Ljubljani. Beogradu ali kje drugod. Tako preprosto in lahko umljivo pisan, da ga je razumel najpreprostješi bralec kje visoko v hribih ter razmišljal o tem, kar je pisal dr. Žerjav. Dr. Žerjav piše, dr. Žerjav pravi tako, dr. Žerjav ima stvar v rokah. In to je zadostovalo. Ni ga več. Nobenega članka ne bo več za
«Domovino» izpod njegovega peresa. Odšel )e VI večnost, a to le telesno. Njegov duh, njegova misel, njegovi lepi in dalekovidni načrti, osnove in zasnove za prihodnjost so pa ostale med nami. Slišali in brali smo jih opetovano, posebno pa še njegovi najbližji znanci in prijatelji.
Ako ga skušamo posnemati v njegovi marljivosti, neustrašenosti in doslednosti, bomo najlepše ohranili z največjim spoštovanjem spomin na njega. Res, politično delo je utihnilo in prenehalo za gotovo dobo. To je res. Misliti in tihega prepričanja pa nam nobeden zabraniti ne more, da bi se ne razgovarjali med prijatelji. Dela je v naših kulturnih, prosvetnih in gospodarskih društvih obilo, čez glavo. Vsega tega se opri-mimo s podvojeno silo in močjo. To je po želji dr. Žerjava. Širimo in delajmo predvsem za njegovo tako skrbno negovano «Domovino». Vsak! v svojem kraju, po svoji moči in zmožnostih. Vidite, tako bomo najlepše častili njegov spomin. Njegov nikdar mirujoči duh bo smehljajoče plaval nad nami, ko bo videl, da njegovo delo in trud ni bil zastonj, in da nismo po njegovi smrti vrgli puške v koruzo. To je naloga zdaj nas vseh. Ne brezupnost in tarnanje — delo in zopet delo, to je naša naloga!
Važno opozorilo invalidom
Par dni po sobotni bilanci dosedanjega vladnega dela je kralj podpisal nov invalidski zakon, ki pomeni za invalide preureditev njihovega položaja. Invalidom se priznava doživljensko ali začasno vzdrževanje v invalidskih domovih, invalidnina, proteze in druga pomožna sredstva, brezplačno zdravljenje, pouk in posredovanje dela, prvenstvo pri sprejemanju v državno službo, podpora za izboljšanje njihovega gospodarskega položaja in brezplačna vožnja. Njihovim rodbinam gre po novem zakonu podpora, brezplačno zdravljenje v zavodih in brezplačna vožnja, roditeljem pa denarna podpora, brezplačnoi lečenje in brezplačna vožnja.
s teboj na samem, in to ponoči! Kaj bo, če se to razve...»
«Neumnica», jo prekine Ferdo. «Če boš čakala na to, da ti bodo drugi dovolili biti srečna, bo prej konec tvojega življenja. Sama si utiraj pot, po katerem hočeš hoditi. Sama si ustvarjaj srečo! Zagrabi trenutek, kadar se ti nudi! Kaj te briga svet!>
«Da, Ferdo. Zdi se mi, da te razumem. In vendar...»
«Nič, vendar! Glej, dušica, jaz te ljubim. Vse v meni koprni po tvojem objemi.»
To rekši jo je strastno objel in poljuboval po golem vratu, čelu, očeh in ustnih. Rezika se mu je spočetka branila, toda vedno bolj se je, kakor v omotici, udajala ognjevitim izbruhom njegove ljubezni.
Zunaj se je bila nevihta sčasoma razvlekla. Samo od daleč, tam nekod iz juga, je bilo še slišati zamolklo bobnenje. Tu in tam nad Šent-lovrensko dolino so že zamigutale posamezne zvezdice in svetile v noč. Otožno se je razlegalo skovikanje sov.
Iz zvonika farne cerkve v Št. Lovrencu je ura baš bila eno po polnoči. Tam proti holmcu nad cerkvijo je počasi sklonjene glave korakal mlad mož. Skrb in žalost sta se mu brali iz obraza.
Ko je dospel do hišice, kjer je stanovala Rezika, je obstal. Toda čim bolj je poslušal, gledal in opazoval, tem globlje gube so se mu zareza vale okrog usten. Vse gredice na prej tako žlahtno cvetočem Rezikineni vrtu so bile raz-orane, rože in cvetlice pa so ležale razmetane po tleh. Tudi iz oken so izginili nageljčki in rožmarin.
Dolgo je stal pozni gost. Vedno nižje in nižje mu je klecala glava. Potem se je zravnal in
bežal proti trgu, kakor da se mu podira svet za petami. Bil je Tone.
5.
Minili so tedni in nastopila je zgodnja jesen. Po oni nevihti je tisto leto še večkrat deževalo in lilo. Zrak se je zaradi tega kmalu in precej ohladil. Neko nedeljo zjutraj je solnce s tako prijaznim smehljajem prijadralo iznad Klopnega vrha, kakor da še nikdar ni razsajala nevihta z gromom in treskom.
Pri Grobnarjevih so že bili vsi odšli k zgodnji maši, samo gospodinja Meta, Tone in pastir Hanza so ostali doma, da čuvajo dom in opravijo nujno delo. V govejem hlevu je stalo za hrastovimi jasli dvajset repov, deloma za vprego, deloma za molžo. Vse je bilo treba oštrigljati, osnažiti in napojiti, gnoj odkidati in sveže na-stlati, nazadnje pa, ko pridejo drugi od prve maše domov, gnati še na pašo.
Slednjega se je Hanza prav posebno veselil. Zdaj, ko je bila tudi že otava pokošena in spravljena, ko tudi na polju že ni bilo več pridelkov razen krompirja, repe in ajde. je bilo veselo tam zunaj! Paslo se je kar križem, po svojem ter po tujem, in nič ni bilo treba bogvekako paziti ua živino, da ne uhaja v škodo ali pa da ne zbezlja pred vročino in muhami v goščo. Brez skrbi je pastir zato lahko zakuril ogenj in po sedal pri njem. Ali pa si je v žerjavici spekel še krompir ali pa kak storž koruze, tako da mu ni bilo baš treba pri skledi za mizo oprezati za žganci.
Zlasti pa je Hanza ljubil repo, tako na lahko osmojeno, napol pečeno. Kar ni mogel dočakati, da mine zgodnje sveto opravilo v cerkvi; ves nemiren je šepal od repa do repa, od volov h telicam in od telic h kravam. Imel je namreč
že izza mladih let desno nogo pohabljeno. Ko je pomagal nekoč pozimi podirati v Grabnar-jevi hosti, ga je težka veja padajoče smreke oplazila po glavi, deblo pa se mu je zvalilo čez nogo in mu jo zlomilo. Od takrat je bil mutast. Tudi možgani mu niso delovali prav v redu.
Grabnarjevi so ga bili po tisti nesreči obdržali. Toda čim starejši je postajal, tem manj je bil uporaben za hlapčevska dela, in nazadnje je postal spet to, kar je bil spočetka: pastir.
Vsega skupaj pa je Hanza služil pri Grab-narjevih že nad 30 let. Še ko je bit Tonetov dedek pri življenju, je prišel kot deček k hiši in bil najprvo za pastirja, potem pa za hlapca, dokler se mu ni pripetila ona nezgoda v gozdu. Takrat je bil že rajni Gašper, Tonetov oče, za gospodarja. On in pa prav posebno še njegova prva žena, Vera, sta mu stregla in ga vračila z domačimi zdravili, pošiljala po padarja in storila vse, da ga spravita spet na noge.
Da, Vera, to ti je bila gospodinja! Devet far daleč si lahko iskal tako dobro ženico. „ Hanza, le glej, da boš zopet hodil" je rekala in mu kuhala tavžentrože, seno ter druga krepilna zelišča. Milo se mu je storilo vselej pri misli na to ubogo revico, ki je morala tako zgodaj pod rušo. Naslonil se je na vile in z rokavi srajce brisal solze, ki so mu kapljale v razmršeno brado.
Tedaj pa so se stemnila hlevna vrata in na pragu se je prikazala Meta, široka in vsa zarip-ljena v obraz. Lase je imela že gladko počesane in spletene v dve kiti, ki sta bili zadaj zviti v klopčič in pritrjeui z glavnikom. Manjkal je samo še svileni robec na glavi, pa je biia opravljena za cerkev. Levo roko je imela uprto v bok, z desno pa si je senčila oči. Ko je zagledala Hanzo, je planila proti njemu ter mu eno pripeljala, da se je opotekel na postrugani kup gnoja.	(Dalje prih.)
Popolnoma nesposobni invalidi s pristavkom «tuje pomoči potrebni« imajo pravico do sprejema v invalidske domove. Ostali se dele v osem skupin. Nesposobnost izpod 30 % se ne upošteva.
Novi zakon odreja naslednje
invalidnine za invalide vojake 100% nesposobnost s pristavkom «tuje pomoči
potreben« 8400 Din; 100% nesposobnost brez pristavka 4800 Din; 90% nesposobnost 3120 Din; 80% nesposobnost 2640 Din; 70% nesposobnost 2160 Din; 60% nesposobnost 1800 Din; 50 % nesposobnost 1440 Din; 40% nesposobnost 720 Din; 30% nesposobnost 54 Din;
Invalidnino dobe le osebe brez lastnega premoženja. Invalidom v samoupravni službi gre polovična invalidnina, v državni službi jo sicer izgube, a pri vpokojitvi dobe polno invalidnino.
Za žene in otroke se invalidom prizna posebna draginjska dtoklada.
Podpore vdovam, sirotam in staršem.
Siromašne rodbine v vojni padlih, umrlih ali izginulih vojakov uživajo po novem zakonu te-le podpore: vdova brez otrok 40%, z enim otrokom 65 %, z dvema 75 %, s tremi ali več otroci 10D % od 2640 Din.
Vojne sirote diobe: en otrok 65%, dva 80%, trije aH več 100 % od 2.640 Din.
Starši v vojni padlih, ki so za vzdrževanje nesposobni, dobe 40 % za enega in 60 % za oba roditelja, in sicer od 2640 Din.
Invalidnino izgubi invalid med drugim s kazensko obsodbo (eno leto ali več zaradi koristoljubna) ter z nemoralnim življenjem in pijančevanjem.
Invalidska sodišča bodo na sedežih štabnih divizijskih komand za dotično področje. Višje invalidsko sodišče bo samo v ministrstvu za socialno politiko v Beogradu.
TRNOVLJE PRI CELJU. Prosvetno društvo Trnovije-Ljubečna ponovi na spbšno željo v nedeljo 14. t. m. ob 3. popoldne v sušilnici g. Koželja igro «Prisega o polnoči*. Ker je igra sama res krasna, in ker so, kakor smo imeli priliko zadnjič videti, tudi igralci na mestu, kličemo vsem prijateljem poštene zabave: Pridite! Da se ne boste kesali, vam jamčijo vsi, ki so nas zadnjič, posetili.
VERŽEJ. V našem trgu se letošnje leto zelo pogosto odpirajo sveži grobovi. Dne 3. t. m. smo spremili k večnemu počitku g. Rožo Kožar je vo, soprogo tukajšnjega šolskega upravitelja g. Ivana Kožarja. V cvetu življenja jo je zgrabila zahrbtna jetika ter jo po dolgem trpljenju, ki pa ga je pokojnica prenašala z največjo potrpežljvostjo, iztrgala komaj 32 let staro svojemu žalujočemu soprogu. Kako je bila priljubljena med ljudstvom, je najlepše pričal veličasten sprevod. Po ganljivem govoru, ki ga je govoril v slovo ob odprtem grobu g. sreski šolski nadzornik ter po v srce segajčih žalostinkah, ki so jih v slovo pokojnici zapeli njeni tovariši učitelji, združeni z domačim pevskim zborom, se ljudstvo nikakor ni moglo ločiti od svoje drage pokojnice. Svečano tišino je ponovno pretrgalo glasno ihtenje ljudstva, posebno pa šolske dece, kateri je bila blaga učiteljica in voditeljica. Krsto so v grobu zagrnili ne-brojni šopki in prekrasni venci, ki so jih od vseh krajev prinesli v zadnji pozdrav. — A komaj so se zgrnile nad njenimi zemeljskimi ostanki zadnje grude prsti, so že zopet turobno zapeli zvonovi ter oznanjali, da je izbrala smrt v našem trgu novo žrtev. Umrl je tukajšnji tržan Ivan Šmit-lchncr v visoki starosti 86 let. Bil je eden izmed onih redkih šc živečih, ki so se udeležili leta 1866. vojne s Prusi. Po skoraj 131etni vojaški službi se je naselil v Veržeju. Domači in okoliški ljudje so se kaj radi in z zaupanjem zatekali k njemu prosit nasveta in pomoči, ako jim je obolela živina, in blagi pokojnik je bil vedno rad pripravljen pomagati z nasvetom ali dejanjem, zato
je bil daleč naokoli spoštovan in priljubljen. Pogreba se je udeležila tudi tukajšnja uniformirana trška garda, v katere imenu se je od pokojnika ob grobu z ganljivimi besedami poslovil trški župan g. I. Cmerekar. — Oba blaga pokojnika naj počivata v miru, žalujočim ostalim pa naše sožalje!
Kmetijski pouk
VEČKRATNO OKOPA VANJE.
Po naših njivah pridelujemo celo vrsto rastlin, ki jih štejemo med tako imenovane okopa-vine, med tiste rastline, ki jih moramo okopavati, da nam dajejo bogai».jše pridelke. Tu sem spadajo krompir, koruza, pesa, repa, fižol itd. Izkušnje nas uče, da se te rastline veliko bolj razvijajo in da je pridelek toliko večji, čim bolj smo jih v rasti podprli z dobrim gnojenjem in pridnim okopavanjem.Posebno važno je večkratno okopavanje v težki zemlji in na zemlji, ki je rada plevelna. Ugodne uspehe zadostnega okopavanja si na sledeče načine tolmačimo.
1.)	V rahli zemlji se korenine veliko lažje in zato tudi močneje razvijajo, z njimi v soglasiu pa tudi ves zgornji del rastline. Pesa se v zrahljani zemlji lažje debeli, ker se rahla zemlja lažje umika debelenju korenin kakor težka. Ravno to vidimo tudi pri krompirju in drugih korenskih rastlinah. Med dvakrat okopano ali pa trikrat, ali celo štirikrat okopano peso je velika razlika. Po skrbno obdelanih kmetijah jo danes tudi po štirikrat okopljejo, če je treba. Pridna motika debeli peso, posebno na zemlji, ki je po svoji naravi težka. Število kopi naj se ravna po teži in plevelnosti zemlje.
2.)	V zrahljano zemljo imajo zrak, toplota in vlažnost več pristopa. To so pa glavni činitelji za pospešvanje zemljine rodovitnosti. Taka zemlja je vse bolj živa in delovna. V njej živahno delujejo tako imenovane glivice-bakteriie', ki se
SOTEšCAN:
Krivica in povračilo
Povest iz vojne dobe.
Tudi Pavla je odšla v prepričanju, da bo Ivanka premagala težko bolezen. Zanašala se je na zdravila in dobro postrežbo. Skrivoma pa jo je strašilo, da bo omagala; v živem spominu ji je ostala njena vela roka in steklene oči, s katerimi jo je pogledala ob razstanku. Nekaj ji je reklo, da sta se za vedno poslovili.
Prispela je do znamenja, ki je stal 3 ob poti med Strniščem in Nabrežjem. Noč je bila mirna, krasilo jo je zvezdno nebo, nobena sapica ni motila skrivnostne tišine. Nehotč je obstala, po vsem telesu jo je spreletela groza. Pred znamenjem je zagledala belo ženo; njen obraz je bil nepremično obrnjen v oltarček, na katerem je brlela lučka v čast žalosti materi božji za trpeče vojake.
«Lojza, Lojza!* jo je potihoma zaklicala. Mislila je, da jo čaka sestra, ki ji je prišla večkrat naproti, kadar se je kje zapoznila. Dobila pa ni nikakega odgovora. Zaklicala je drugič — tedaj pa je izginila prikazen. Pavla je kriknila od strahu in zbežala proti vasi.
«Zakaj me nisi počakala?* je doma prijela Lojzo, ko se je oddahnila po prestani grozi.
«Kje?* je strmela sestra .
<Ob znamenju, kjer si me čakala v belem predpasniku. Ko sem te poklicala, si zbežala.*
<Jaz ti sploh nisem šla naproti. Tebi se je dozdevalo.*
< Videla sem te kakor zdajle. Lahko bi te bila prijela.*
<Lojza je bila ves čas doma*, js potrdila Koširka.
<Ves večer sedimo skupaj v sobi*, je pritrdil i oče.
«Kaj pa Ivanka?* je zaskrbelo mater. cSlaba je, slaba*, je odvrnila Pavla. cTežko bo še ozdravela.*
cVidiš, spomin si videla*, je mati vzdrhtela od strahu. «Kakšna pa je bila tista bela žena?* Pavla je pripovedovala na dolgo in široko, beseda se ji je tresla, srce ji je glasno utripalo.
«Njen duh te je srečal*, je slutila mati. «Ivanka je že nad zvezdami, morda že z Jože-tom.*
cJože, zakaj si nas zapustil!* sta kriknili hčeri in oče se je obupno zgrabil za glavo. Mati si je zakrila lice s predpasnikom, smrt Strmlja-nove Ivanke ji je večala žalost.
Po veži so se začuli težki koraki. Vstopil je Tomažek s tujcem, ki se mu je smešno skrival za hrbet. Koširjevi so se vzravnali ter si otirali obraze.
«Nič se ne boj. Aleksij}, ga je osrčeval. <Tu-kaj si pri dobrih ljudeh; priden bodi in radi te bodo imeli.*
<Kdo pa je ta tujec?* ga je Košir premeril od nog do glave.
cčlovek, kakor smo mi*, je odgovoril Tomažek mesto njega. <Ruski ujetnik je — hlapca sem ti privedel.*
Aleksij, tako je bilo ime ujetniku, je snel kosmato kapo ter se predstavil novemu gospodarju. Bil je mlad in prikupljivega obraza, precej gladko mu je že tekla slovenska govorica.
<Iz taborišča je ušel, kjer umirajo od lakote*, je pravil zgovorni Tomažek. «Našel sem ga v gozdu, ko je jedel šentjanževe korenine. Povedel sem ga s seboj domov ter ga pošteno napasel. Pravi, da bi zelo rad ostal v Nabrežju, ako bi se ga kdo usmilil ter ga sprejel v službo.
«Ali bi ne bilo nevarno?* je pomišijal nezaupljivi Košir.
«Brez skrbi mu zaupaj. Jaz bi ga vzel brez pomiselka, a ne potrebujem delavca. Poglej ga, poštenost mu sije. z obraza.^
«Zaradi vojaščine, mislim. Lahko bi ga kdo naznanil.*
«Se hvaležni ti bodo, ako ga boš redil. Koliko ujetnikov dela na kmetih, pa se nihče ne zmeni:* «Kdo ve, kakšno plačo bo zahteval?* je ugajalo Koširki.
«Hm, plačo*, je vznevoljilo Tomažka. cKakšno staro obleko mu daj. Jožetova mu bo— mislim — dovolj velika. V hrani ne bo izbirčen: ako mu boš skuhala žgancev, bo mislil, da si ga kdove kako imenitno pogostila.*
<Samo, ali je vajen našega dela?* je skrbelo Koširja.
«Se bo pa navadil. Delal bo za dva; poglej ga, kašne so mu roke in poslava.v
cNo, kaj praviš, Neža?* jo je Košir vprašujoče pogledal. Brez njenega privoljenja ni hotel namreč ničesar ukreniti.
<Pa naj ostane*, je privolila. «Nič mu ne bo manjkalo, ako bo priden in skrben za hišo.*
Aleksij se je za dobroto prijazno zahvalil. Koširka mu je prinesla Jožetovo delovno obleko, ki mu je bila kakor umerjena, nato ga je oče spremil na hlev, kjer mu je odkazal prenočišče.
<Smili se mi, čeprav je naš sovražnik*, je Koširka sočutno omenila. <Rada mu bom včasih kaj privrgla, zato pa naj Jonajde v tujini kako blago dušo.*
<Slišal sem, da je odšel na bojišče*, je dejal Tomažek. <Pri delavcih bo sukal lopato, njegova roka ni sposobna za orožje.*
«Domov naj bi ga poslali*, se je Lojza oglasila, dočim je Pavla slonela v kotu pri peči, za mišljena v prikazen.
udeležujejo razkroja gnoja v rastlinsko hrano. Vse to je največjega pomena za krepko rast in močnejši razvoj ene in druge okopavine.
3.)	Z okopavanjem zatiramo škodljivi plevel, ki bi sicer zadržaval vso rast in jemal iz zemlje živež, ki je namenjen okopavinam. Ta plevel je treba v kali in v prvi mladosti zatirati, ne pa šele takrat, ko se že popolnoma razvije. Takrat je škoda že storjena in se ne da popraviti. Žalibog, da vidimo še večkrat njive z okopavinami, ki so od samega plevela zelene.
4.)	S pravočasnim okopavanjem skrbimo tudi, da se vlažnost v zemlji bolje ohrani, kar je posebno važno v sušnih letih in na težki zemlji. Ce ostane težka zemlja na vrhu zaprta, se naglo suši. Ce jo pa na površju zrahljamo, pretrgamo s tem njeno lasovitost in zadržujemo izhlapevanje vlažnosti. V letih suše bi morala biti težka zemlja zgoraj odprta in okopana in na tanko zrahljana.
Vse to so velike prednosti, ki jih imamo z okopavanjem. Zato pa bodi to delo o pravem času in pravilno izvedeno. Posebno v težki zemlii je treba po večkrat naše okopavine obdelat,, da bo več uspeha. Da bo vse delo lažje in ceneje, se moramo tudi pri nas poprijeti uprežnih okopal-nikov.
NA DOBRI IN SLABI PAŠI.
Na dobri paši se živina najbolje počuti. Tamj ne najbolj naravno preživlja. Lahka prebava in okusna pašna trava ji najbolj dišita in tudi najbolj tekneta. Gibanje na svežem zraku in ob solnčni svetlobi ji posebno dobro ugaja. Zato pa tudi vidimo, da se živali na paši najbolj ?azvija.io in da nam dajejo največ užitka. Krave nam dajejo ob paši največ mleka in tudi najboljše rnteko m najboljše mlečne izdelke. Tudi jc na paši vsa reja najcenejša, najlažja in najbolj uspešna. Po pašnih krajih nahajamo zato tudi najlepše in najboljše pasme, pa bodisi en6 ali druge vrste domače živine.
Vse to pa vidimo in imamo le tam, kjer so pašniki v resnici dobri, kjer je paša izdatna in tečna, kjer se pašniki dobro oskrbujejo, čistijo in gnoje, kratko, kjer se za to skrbi, da je paša
«Vsi bodo kmalu doma», je vedel Tomažek. «Wilson je sestavil neke točke, na katere bodo morale pristati vse države in odložiti orožje.»
«Wilson je naš rešitelj!* se je vzradostil Košir. «Ves svet mu bo prepeval s!avo.»
«Kaznuje naj jih — tiste du.iajske gospode, ki so povzročili vojno*, se je Koširka hudovala. cKoliko noči sem že prejo«ala!»
«Od samih solz bo nastala povodenj*, si je privoščil Tomažek neokusno šalo. cTukaj v Nabrežju se ne bojim, toda skoro se ne bom več upal v dolino.*
cLahko se šališ, ker nimaš nikogar na bojišču*, ga je nejevoljno zavrnila.
«Zato pa kadim brezovo listje in nosim obleko iz papirja V štacunah prodajajo same nadomestke.*
< Pa še teh ni dobiti. Ne vem, kaj nam bodo dali namesto kruha m soli?*
Tomažek je nabasal vivček z brezovim listjem ter pričel kaditi. V sobi je nastala megla dušečega dima.
«Neki vojak se je naveličal bednega življenja ter sklenil končati se*, je pravil zgodbico, katero je slišal od starega vojaka, bivajočega na dopustu. «Šel je v lekarno in zahteval strupa. Dobil ga ie precejšnjo količino ter jo zaužil, preden je šel počivat Samega sebe se je ustrašil, ko se je zbudil zjutraj čil in zdrav, kakor bi bil popil najboljše zdravilo. ,Ali mi niste dali strupa?' je prijel lekarnarja, ki mu je povedal, da mu je prodal — nadomestek.*
cNič ga ni bilo prida*, je obupanca pograjala Koširka. «Pameten človek si ne jemlje življenja.* cTa pa ni odnehal*, je nadaljeval Tomažek. <$el je v prodajalno ter si kupil vrv, da bi se obesil.*
«8am rogač ga je motil*, se je Košhka hudovala.
*
*
dobra. Kjer pa manjka teh pogojev, tam manjka tudi potrebnih uspehov.
Pri nas imamo pašnike, ki so dobri, še več pa, takih, ki so slabi in zanemarjeni. Mnogo pašni-škega sveta ima pri nas le borno rušo, pomešano vrh tega s kamenjem, ničvrednim grmičjem in različnim plevelom, za katerega se nihče ne zmeni. Obsežni prostori so poraščeni z nizkim plevelom, ki ni za nič in dela samo napotje, krade živež in prostor dobrim travam. O kakem gnojenju in dobrem okopavanju pa sploh ni govora. In take pašne prostore imamo marsikje v najlepših ravnih legah in pred očmi. Namesto, da bi jih leto za letom po potrebi čistili in trebili od nič vrednega kamenja in plevela, jih puščamo vnemar, tako, da se nam leto za letom krči in umika še ta paša, kolikor je na ta način ostaja za živino.
Po takih pašnikih je paša slaba in živina nam daje veliko manj užitka, bodisi glede rasti ali pa glede mlečnosti. Živina se premalo nasiti, posebno še, če naženemo več živine, kakor je more pašnik dobro preživljati. Po takih krajih je tudi živina slabše rejena in slabše razvita. Pozimi trpi pomanjkanje v hlevu, poleti pa na paši. — Kedaj se bodo te razmere tudi pri nas obrnile na bolje?
V zadnjem času so se začele deliti premije za dobro oskrbovanje planinskih pašnikov. Prav tako! Toda potrebno je, da tudi drugod skrbimo za obdelovanje, čiščenje in gnojenje pašnikov, 1 da bomo dosegli več uspeha. Živina nam le na debri paši lepo uspeva in daje dosti užitka!
Tedenski tržni pregled
Žito. Položaj na inozemskih žitnih tržiščih je dalje prilično čvrst. Posebno v Ameriki se je cena pšenici v zadnjem času precej okrepila; pri nas pa se še ne more dvigniti, ker imamo še znatne f zaloge stare pšenice, ki jih bomo lahko izvozili le tedaj, če bo cena nizka. Cena koruzi pa še dalje polagoma popušča. V Vojvodini bo že prihodnji teden prišla v promet letošnja pšenica, ki po kakovosti sicer ni slaba, vendar pa ni tako dobra kakor lanska. Na ljubljanski borzi stane (postavljena na slovensko postajo): pšenica,
«Vrv pa se je pretrgala, ker je bila iz papirja ...»
«Bog ne mara grešnikove smrti, marveč pokoro*.
«No in potem?* je zanimalo Koširja.
«Hm, potem.. .* je premišljal, kako bi prišel do boljšega zaključka. «Potem so nastavili vojaka v neki vojaški kuhinji, kjer je osmi dan od lakote umrl.*
Dogodbica je spravila Koširjeve v dobro voljo, kar je ugajalo kratkočasnem j sosedu. Brž jim je voščil lahko noč ter jo odkuril domov počivat. Koširka je takoj ugasnila luč; škoda se ji je zdelo csmradljivca*, katerega je dobila v štacuni le v zameno za živila.
Košir ni mogel zaspati. Vso noč se je premetaval po postelji in godrnjal: cHlapca imam, hlapca, toda Jože, Jože! Kesam se, ker sem ga silil — krivica se bo maščevala ...»
Mali zvon strniške podružnice je naznanil zjutraj pretresljivo novico — smrt Strinijanove Ivanke. Do polnoči je bila še pri zavesti; menila se je celo o Jožetu; pokazali so ji njegovo pismo, pisano pred odhodom na bojišče. «Kakor je božja volja!* je vzdihnila in pričela umirati. Njena lepa mlada duša se je ob prvem smehljaju jutranje zarje vrnila Stvarniku v naročje.
Njena smrt je izzvala med mladino veliko žalost. Posebno dekleta bi S3 bila rada poslovila od mrtve tovarišiee, toda radi nalezljive bolezni niso smela vstopiti v mrliško sibo. Na odredbo županstva so morali prenesti truplo v mrtvašnico, kjer so ga položili na mrtvaški oder.
IV.
Aleksiju, ruskemu ujetniku, se je pri - Koširju dobro godilo. Bil je priden delavec; sam je našel vsako delo, ni ga bilo treba priganjati ter
baška 257-50 do 260 Din za 100 kg; k o r u z a, baška 270*50 do 272*50 Din za 100 kg in moka «0» 365 do 370 Din za 100 kg.
Živina. Cene živine se v zadnjem času niso bistveno izpremenile. Na živinskem sejmu, ki se je 3. t. m. vršil v Ljubljani, je bila kupčija precej živahna ter so prodajali prvovrstne vole po 11*50 dinarjev za kilogram žive teže, drugovrstne po 10 50 Din; tretjevrstne po 9 Din; debele krave po 5*50 do 7*50 Din, krave klobasarice po 4 do 5 Din ir. teleta po 13 do 15 Din za kilogram žive teže.
Jalca. Cene so letos višje kakor druga leta ker prihaja manj blaga na trg. V zadnjem času plačujejo nakupovalci zopet višje cene, in sicer 1*10 do 1*15 Din za komad.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi se je dobilo zadnje dnt v valutah: 1 dolar za 56'25 do 56"45 Din;
dne 9. t. m. v devizah: 1 dolar za 56*765 do 56*965 Din; 100 francoskih frankov za 222*01 do 224 Din; 100 italijanskih lir za 297*12 do 299*12 Din;
1 nemška marka za 13*555 do 13*585 Din; 100 avstrijskih šilingov za 799*60 do 802*60 Din; 100 češkoslovaških kron za 168*20 do 169 Lin; 100 madžarskih pengov za 992*09 do 995*09 Din.
= Uspehi vpisa delnic Privilegirane agrarne banke, ki jo ustanavlja naša država za ureditev kmetijsko-kreditnih odnošajev v naši državi, zlasti v južnejših pokrajinah, so zelo zadovoljivi. Vpisanih je že skoro 500 milijonov dinarjev, tako da bo znašala glavnica za 200 milijonov dinarjev več, kakor se je prvotno nameravalo. V ljubljanskih bankah je bilo vpisanih za okrog sedem milijonov dinarjev delnic.
= Letošnja letina obeta v splošnem prav dobro. V Vojvodini so pšenico že poželi in cenijo, da bo znašal pridelek 8 do 12 metrskih stotov na hektar. Ta donos je sicer manjši kakor lani, ko je bil pridelek pšenice nenavadno bogat, vendar je v splošnem zadovoljiv. Izmed ostalih žitaric
mu ukazovati. Kar so mu naročili, je vestno izpolnil; kmalu se je pri hiši popolnoma udomačil.
Z drugimi vaščani se ni posebno ukvarjaL Do sosedov je bil sicer prijazeu, v družbo pa ni zahajal, čeprav so ga marsikam vabili. Najmanj je maral za vaške razposajence, ki so ga zaradi tega črtili in zaničevali. Dali so mu priimek «Kozak», kot so ga med sabo tudi vedno imenovali. Jezilo jih je, ker jih je tujec prekašal v marljivosti, pa tudi v vedenju. Starši so jim ga stavili za zgled, češ: tujec je, pa tako skrbi za hišo. Celo Košir je moral natihoma priznati, da je Aleksij v marsičem boljši od njegovega sina. V gozdu, na polju, pri živini — povsod je bil na mestu, vse je napravil po njegovem okusu.
Dočim je Lojza pomagala materi pri gospodinjstvu, se je Pavla posvetila poljskemu delu. Z Aleksijem sla kosila, orala in napravljala drva. Sosedje so si šušljali, da sta se dobro razumela. Neprenehoma sta se pogovarjala in smejala. Drug drugemu sta pripovedovala svoje doživljaje. Dekle je izvedelo, da tudi v hladni Rusiji greje mlada srca vroča ljubezen. Nekdo ju je skrivoma poslušal in razglasil njuno prijateljstvo. Vaški poredneži so kmalu zložili pesem, ki se je glasila:
«Tako sta kot puta, petelin - junak Koširjeva Pavla in ruski kozak — Nikar ne zaupaj mu, očka Košir, še hčer ti bo zmešal ta tuji hudir *
Pesmica je rodila mnogo zaba' e,-povzročila pa je tudi mnogo zamere. Po vasi so se začeli prerekati; Koširjevi niso im g'i pozabiti, ako se jim je kdo nerodno nasmeanil. Natančnost je bila že od nekdaj pri hiši, podedovana od rodu do rodu, ter ni hotela izumreti. Samo T imažku niso toliko zamerili, ker je znal govoriti v šaljivi obliki.
obeta le oves bolj slabo letino. Za našo državo pa bo največje važnosti pridelek koruze, ker je s koruzo posejana površina običajno večja kakor površina, posejana s pšenico. Zaradi ponovnega dežja se je koruza v zadnjem času prav lepo razvila. Če bo do zoritve vreme ugodno, tedaj bo pridelek koruze prav velik, kar bo gotovo povzročilo, da bo cena nazadovala.
Kmetijsko nadaljevalno šolstvo v mariborski oblasti
Naša šoli odrasla kmetska mladina naj v po-šolski dobi ne ostane prepuščena sama sebi, ampak se naj vadi v opazovanju in primerjanju v prirodi, v opazovanju napak v dosedanjem gospodarstvu, v vzgajanju k samostojnemu mišljenju in samoudejstvovaniu. To nalogo hočejo vršiti kmetsko-nadaljevalne šole.
Ob navzočnosti oblastnega komisarja gospoda dr. Leskovaria, prosvetnega šefa g. dr. Kotnika, ravnatelja vinarske in sadjarske šole g. Priola, referenta za kmetijsko nadaljevalno šolstvo g. Krošla in gg. inženjerjev, poučujočih na kmetijskem nadaljevalnem tečaju za učitelje, se je vršil sestanek voditeljev in učiteljev kmetijskih nadaljevalnih šol dne 3. in 4. maja t. 1. na oblastni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Prisotnih je bilo 22 voditeljev in 17 učiteljev.
Iz poročila g. Krošla posnamemo:
Kmetijskih nadaljevalnih šol je bilo v šolskem letu 1928./29. 22. Največ šol je bilo v bližini večjih mest. Najmanj šol imata gornjegrajski in kozjanski okraj ter del Haloz, to so kraji, ki so v gospodarskem in kulturnem oziru najbolj potrebni pomoči in vzgoje.
Na omenjenih šolah je poučevalo 67 rednih učnih moči, in sicer: 2 meščanskošolska učitelja, 39 osnovnošolskih učiteljev, 21 duhovnikov in 5 strokovnjakov; potem 17 izrednih učnih moči, in sicer: 4 zdravniki, 4 agronomi, 3 živinozdrav-niki, 4 pravniki in 2 učitelja.
Na 9 šolah je poučeval eden učiteljev vse predmete, na 8 šolah pa so poučevali trije, oziroma še več učiteljev.
Na vseh šolah je bilo ob začetku 552 učencev, ob koncu pa 471. Število je sorazmerno le neznatno nazadovalo, ker moramo pomisliti, da je obisk neobvezen in da je mnogo fantov moralo oditi k vojakom, oziroma v službe.
To neznatno nazadovanje je lep dokaz, kako resno so fantje vzeli pouk v tej šoli, obenem pa lepo izpričevalo za učitelje, ki so znali s pravilnim postopanjem pridržati fante v njej.
Na eno šolo je prišlo povprečno 21 učencev. Najmanjše število učencev je imela kinetijsko-nadaljevalna šola pri Sv. Danijelu nad Prevaljami, in sicer 8.
Starost učencev je bila zelo različna, in sicer od 15. do 70. leta. Vendar pa je 85 % vseh učencev bilo starih 18 do 30 let. Na šolah je bilo skupno 410 učnih dni in 2077 učnih ur. Na eno šolo pridejo povprečno 103 učne ure.
Učni dnevi so bili skoro povsod ob delavnikih, le na 3 šolah se je vršil pouk ob nedeljah. Velike važnosti so bile zaključne slovesnosti, ki jih je priredilo 11 šol.
Stvarne izdatke za šole so krili razni činitelji. Osebne izdatke pa je krila oblastna samouprava, ki je izdala povprečno 3900 Din za eno šolo.
Oblastna samouprava je izdala enotne tiskovine, oskrbela metodično obdelano učno snov in bo v kratkem izdala več knjig.
Pod predsedstvom g. Krošla in njegovega namestnika g. Gosaka so podali poročila voditelji kmetijskih nadaljevalnih šol in se je o referatih otvoril razgovor. Ugotovilo se je:
a)	V splošnem je narod kmetijskim nadaljevalnim šolam naklonjen ter jih podpira moralno in gmotno.
b)	Uspeh je odvisen od osebnosti učitelja s sodelovanjem duhovništva.
c)	Načrt se mora prilagoditi krajevnim prilikam in si je čimprej omisliti preizkuševališče.
č) Načelno se naj sprejemajo v šole mladeniči, ki so izpolnili vsaj 16. leto. Navzgor je starostna meja neomejena.
Istega dne popoldne je predaval velezaslužni propagator sadjarstva gosp. Miloš Levstik, nad-učitelj v p., v Celju poljudno in vzpodbujevalno o nalogah na polju sadjarstva. Sadje igra važno
ulogo v prehrani našega ljudstva in v narodnem gospodarstvu. Pas med WiIdonom in Zagrebom prideluje najbolj aromatično sadje, prednjačijo pa lepe Slovenske gorice. Nazadujočemu vinogradništvu je treba iskati nadomestila v sadjarstvu; sadja in sadjevca nikdar ne bo preveč. Vse premalo še sadimo sadno drevje, premalo se tudi gleda na dobro blago. Preveč se zanemarjata gojitev in pravilno gnojenje. Učiteljstvo ima najlepšo priliko, da poučuje ljudstvo v umnem sadjarstvu. Kmetijski nadaljevalni šoli toplo priporoča gojitev sadjarstva.
V soboto 4. maja je predaval g. Gosak (Teharje) o učilili za kmetijske nadaljevalne šole. Inž. g. Muri (Maribor) je izpopolnil poročilo s strokovnega stališča.
Popoldne je predaval g. Miloš Verk o učni uri na kmetijski nadaljevalni šoli in o gnojenju.
Glede na predavanja sprejete resolucije:
1.)	V bodoče naj oblastna samouprava izvrši razpis kmetijskih tečajev za učiteljstvo pravočasno po prosvetnem inšpektorju in sreskih šolskih nadzornikih potom okrožnice.
2.)	V mesecu septembru naj se vrši 14dnevni uvodni tečaj, ki ga mora imeti vsak voditelj kmetijske nadaljevalne šole.
3.)	Pri sprejemu v vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru in v kmetijsko šolo v Št. Juriju pri Celju naj se daje prednost onim reflektantom, ki so obiskovali kmetijsko nadaljevalno šolo.
4.)	Vodstvi obeh omenjenih šol naj dasta na znanje, v čem so gojenci najslabše pripravljeni, da bo se kmetijska nadaljevalna šola mogla pobrigati za, odpravo pomanjkljivega znanja.
5.)	Oblastna samouprava se naprosi, naj pošlje vsem kmetijskim nadaljevalnim šolam seznam vzornih kmetij.
6.)	Oblastna samouprava naj primerno nagraja absolvente kmetijskih nadaljevalnih šol, ki so uspešno precepljali in sna|ili sadno drevje, in jim naj daje iste ugodnosti kakor sadjarskim pomočnikom.
7.)	Merodajni činitelji naj delajo propagando za kmetijsko nadaljevalno šolo po dnevnem časopisju; prav umestni bi bili tudi referati na zborovanjih učiteljskih društev.
Pisma z bojišča so nestrpno pričakovali. Skrb jim je olajšala skromna dopisnica: Jože jim je sporočil številko vojne pošte, dejal je, da je zdrav in da se mu dobro godi, zakaj drugega ni smel pisati. Prosil je, naj mu pošljejo kaj novic iz domačega kraja, na kar je zaključil pisanje s toplimi pozdravi.
Lojza je bila nekaj let starejša od Pavle ter je imela zato pri hiši nekaj več oblastva in veljave. Pisala je gospodarske dohodke in izdatke na ovojni papir iz prodajalne, v pratiki pa je zaznamovala, kdaj so pričakovali prirastek v hlevu ali v svinjaku. Njena pisava je bila dokaj čedna, dočim se je Pavla znala komaj pravilno podpisati.
Ko je prejela bratovo poročilo, se je zaprla v «štibelc), zakaj nihče je ni smel motiti pri pisanju. Najprej mu je pisala o smrti Strmlja-nove Ivanke, omenila mu je, da imajo p-idnega hlapca — ruskega ujetnika, na kar ga je pozdravila v imenu vseh domačih — njegova ljubeča ga sestra.
«Drugega mu ne morem kaj pisati), je vzdih-nila in zaprla ovitek. Pred njo na mizi je ležal še droben nepopisan list in čakal njenih občutkov. Pisal ji je prijatelj Mevžarjev Tine, kateremu je morala toplo odgovoriti. V začetku svojega pisma ga je pozdravila čez hribe in doline, čez trate zelene in strme planine — in ko mu je povedala nekaj domačih novic, je to pismo končala ter ga golobčku v kljunček dala, da ga ponese v ta daljni kraj, kjer prebiva njen ljub-ček zdaj.
Kakor smrtni udarec granate je zadelo Jožeta poročilo o smrti izvoljenke. Zaradi nje si je zaželel umreti, prepričan, da se snideta v kraljestvu, kjer ni ločitve ne bojnega viharja. Ob misli na bridko izgubo se mu je ohladila želja po domačem kraju. Ivanka je bila središče, ka-
mor je kipelo njegovo koprnenje. V duhu je pohitel na njen grob, pokleknil je v svežo prst ter se zamaknil v njeno obličje. Pred taboriščem za hribom so tovariši brusili in popravljali orodje, budili so si nežne spomine ter potihoma peli pesem:
cCvetela si ko rožica, nebeškim žarkom miljena. Oh, zdaj pa nikdar, nikdar več! Veselje preč je, preč.»
Vojaki so opazili njegovo potrtost ter mu pričeli nagajati. «Ali se ti je dekle izneverlo?) so se norčevali.
cUmrla je), je povedal resnico. <Pravkar so mi pisali.)
cKoliko jih umre!) so ga omalovaževali. «Smrt ni danes več nobena posebnost.)
«Tukaj ne, pač pa doma), je ugovarjal.
«Potrpimo), jih je bodril vojak, ki je nekoliko šepal. cKmalu bo boljše.)
«Menda po smrti), so se tovariši krohotali.
<Cez nekaj mesecev bo mir, ali pa še prej, ako se bo spretno zasukalo.)
«Odkod pa veš?) so ga radovedno obstopili.
cMiha nam bo povedal), je pokazal vojaka, ki je stregel poveljniku stotnije.
Iz taborišča je prilezel širokopleč možiček, zavihal si je brke in pogladil rejeni trebušček. Kadil je dišečo cigaro; vojaki so slastno požirali dim, vsem so se cedile sline. Prijazno so ga pozdravljali, zakaj «fajfendekeb, tako so imenovali strežnike častnikov, je imel pri četi besedo in veljavo.
«Naš ,havkman' pravijo, da se nekaj kuha), je pripovedoval in delil ožgane ostanka cigaret, katere je nabral ob stotnikovi postelji.
«Da bi se le že skoro kaj izkuhalo!) so želeli drug za drugim.
«Naš ,havkman' dobivajo tajna poročila. Pravijo, da se krha orožje in da se bo nenadoma preobrnilo.)
«Pozimi bomo že doma za pečjo), so se kratkočasili z nadami, ki so jih že tolikokrat pustile na cedilu.
cDo tedaj bomo lahko že strohneli), so menili starejši vojaki, čeprav niso pričakovali smrti na bojišču.
«Fajiendekel> je dokazoval in navajal vse, kar je slišal od «havkmana» o skorajšnjem koncu vojne. Vojake je prevzelo veselje, samo mladi Košir je ostal tih in otožen. Njegove misli so hitele v Nabrežje, ob spominu na Strnišče je občutil žalost in praznoto.
«Nikoli več je ne bom videl), je mislil na Ivanko. V upanju na mir je bila njegova žalost tem večja — škoda se bo poravnala in rane polagoma zacelile — Ivanke pa mu ne more nihče nadomestiti.
Iz vojaške pisarne je pritekel slugr ter se postavil strumno pred eptovodjo. Oddati je moral važno poročilo. Stopila sta nekoliko v stran ter se potihoma razgovarjala.
«Ordonanc!) so vojaki plašno ostrmeli. «Zopet kakšno novo povelje. Nekaj so si zopet izmislili.)
«Nove strelske jarke prav za bojno črto), je pravil četovodja, ko je cordonanc) ;zginil za taboriščem. «Pripravljeni moramo biti, v mraku bomo začeli kopati.)
<Nocoj jo bo lahko kdo iztaknil), so menili vojaki. cSovražnik nas bo obsul s šrapneli, čim bodo zadoneli krampi in lopate.)
cUkaz je ukaz), jih je četovodja zavrnil brez navdušenja in poguma, čeprav se mu je na prsih svetila velika hrabrostna svetinja. Vsakemu posebej se je poznalo, da je izčrpan in naveličan, držala pa jih je železna sila — strah pred smrtno kaznijo.	(Dalje Drih.)
O stavtnem slogu gorenjske kmečke hiše
Ko smo govorili na splošno o načinu zidanja kmečkih hiš, smo omenili, da imamo v Sloveniji v glavnem tri tipe stanovanskih hiš, in sicer gorenjskega, dolenjskega in kraškega. Tu si hočemo ogledati nekoliko bolj natančno te tri tipe.
Način gradnje stanovanj določajo predvsem podnebje, stavbni materijal, ki je v dotičnem kraiu na razpolago, slednjič pa tudi način, kako se ljudje v splošnem preživljajo.
Tako se je izoblikoval poseben slog kmečke hiše po goratih alpskih krajih, kjer je ostro pod-ntbie, kjer gledajo dolge zime z debelim snegom in se ljudje bavijo z živinorejo in imajo dovolj lesa. ki daje dober stavbni material. Taka je naša Gorenjska, ki se torej tudi po slogu loči od drugih slovenskih pokrajin. Pa tudi Gorenjska ni v tem pogledu enotna.
Ob severni meji Slovenije in na slovenskem Koroškem imajo slovenske hiše mnogo skupnega z nemškimi hišami, dočim je v nižji Gorenjski, na primer v okolici Kranja, tip kmečke hiše veliko drugačen.
Večina hiš v višjem delu Gorenjske in na slovenskem Koroškem ima pod isto streho stanovanje in gospodarska poslopja. Take hiše so večidel enonadstropne. Stavbe so spodaj zidane ali pa povsem lesene; pod streho imajo viseč ^ hodnik; čelni opaž je odprt, dohod v podstrešje pa pokrit.
Glavni prostor je «hiša» s kamro. V hišo se pride iz veže, ki je predeljena od kuhinje s pol-krožnim lokom «šipovcčm». Na drugi strani je včasih še shramba, potem se vrste v isti vrsti in pod isto streho še hlev, pod itd. Nadstropni del je obit z deskami, nerazdeljen in navadno nima stropa ter služi kot shramba za orodje, staro pohištvo, žito itd. Nad hlevom je skedenj in prostor za seno in slamo. Viseči leseni hodnik moli za en meter čez spodnji zidani del, obkroža gornji del hiše ob eni ali več straneh in ima lepo izrezljane deske. Streha je strma, pokrita z deskami ter ima ob pročelju tako zvani čop, pod katerim se nahaja visoko pod strešnim vrhom balkonu podoben hodnik.
V nižji Gorenjski, to je v okolici Kranja, Škofje Loke in Kamnika, imamo že nekoliko drugačen tip kmečke hiše, ker je tudi življenje drugo. Poleg živinoreje se bavijo tu ljudje tudi s poljedelstvom. Zato je treba poleg hleva še drugih gospodarskih poslopij, kako- kleti, shramb itd. Hiše so skupaj z gospodarskimi poslopji ali pa tudi ločene. Stavbe so lesene, zidane ali pa deloma lesene in deloma zidane. Leseno nadstropje se polagoma znižuje v kolenčasto podstrešje. Hodniki so krajši, strešni naptišč je s podstrešjem toliko ven pomaknjen, da so pod njim lahko zložena drva.
Na zidanem podstavku so stene iz tesanih tramov «porezancev». Na vogalih zgoraj tvorijo porezanci kolenček, ki nosi podstrešni napušč. Čelna podstrešna stran je z deskami opažena, ima na sredi lino; večkrat so tudi ob straneh manjše line v obliki srca, rože, čaše, križa ali podobnega. Na hodnikih so drogi za sušenje perila in za obešanje koruze v jeseni. Obcestne zidane hiše imajo tudi spredaj zidane nastavke «frčare» ali «kukrle» nad glavnimi vrati, kar daje hiši lepo zunanjo obliko.
Vežna ali glavna vhodna vrata so pri zidani veži vdelana v kamenite podboje ali bangarje.
Okna so različne velikosti. Zunaj ima večkrat lesena polkenca. Podboji pri zidani hiši so ka-meniti, imajo zgoraj in spodaj zidce ali pa so tudi brez njih. Skoro pri vseh zidanih hišah so okna zamrežena z okroglim ali tudi s kovanim železjem. Mreže so večkrat prav umetniško izdelane. Zid hiše je večkrat okrašen zunaj s podobami kakega vaškega umetnika samouka.
Stavba ima vežo s kuhinjo, hišo, kamro in shrambo ali gornjo klet. Skozi glavna vrata prideš v vežo, iz te pa v kuhinjo. V kuhinji .ie or,ajišče in odprtina peči, ki je v hiši. Pod ognji-
ščem je pepelnjak. Nad ognjiščem je obok, koncem oboka je dimnik.
Iz veže pridemo tudi v hišo. V kotu poleg vrat je peč, ki ima tri dele. Spodnji del je zidan. Srednji del sestoji iz pečnic, na katerih najdemo večkrat oblikovane podobe. Gornji del peči je okrogel ali oglat ter toliko oddaljen v kotu od stene, da je za njim precej prostora. Okrog peči je debela klop. Nad pečjo vise leseni drogi ali gavtri, na katere se obeša obleka.
Na drugem koncu hiše stoji miza, okrog katere so ob steni klopi. Ob steni so še skrinje za obleko in navadno tudi ena postelj. V hiši je navadno tudi lesen sklednik in žličnik. V zidu je omarica, kamor spravljajo steklenice in razne druge malenkosti.
Stropi so v sobah leseni. Po sredi sobe gre čez strop močan tram ali glajt, na katerem so naslonjene težke deske.
Iz te sobe se pride v manjšo sobo ali čum-nato, kamro ali štibelc.
Iz veže prideš po stopnicah v hram ali gornjo klet. Tu so postelje, rabi pa se tudi kot kašča ali shramba.
Opisali smo staro gorenjsko kmečko hišo, ki ima svojevrsten slog in napravlja, če je lepo izdelana, prav prijeten vtisk. V novejšem času zidajo hiše v modernejšem slogu, ki tako polagoma izpodriva starega. Škoda, da gineva s slogom tudi preprosta kmečka okrasna umetnost, ki jo opazujemo na starih gorenjskih domovih.
X Smrt zaradi vitke linije. V Badnu blizu Dunaja je te dni umrla filmska umetnica Marija Milinerjeva. Bolehala je delj ča?a na pljučih, zbolela pa je na posledicah stradanja v borbi za vitko pestavo. Menila je, da si bo z odtegovanjem hrane lahko ohranila prijetno zunanjost. Naenkrat je bruhnila kri in izdihnila. Pokoinica je bila soproga nekega celovškega trgovca. Nastopila je prvič pred petimi leti v dunajskem filmu.
*	Iz življenja kraljeve družine na Bledu.
Kraljica Marija si je že popolnoma opomogla ter e v ponedeljek po nasvetu dvornega zdravnika zapustila posteljo. Kraljica izgleda izredno dobro ter se počuti najbolje. Novorojenega kraljeviča, čigar zdravje je odlično, so v zadnjih solnčnih dneh nosili na vrt. Kraljica se čuti najsrečnejšo, kadar tretjega kraljeviča posetita njegova starejša bratca Peter in Tomislav, ki se tudi mnogo sprehajata po lepi blejski okolici. Kralj Aleksander se zadnje dni nahaja v Dalmaciji, odkoder pa se bo v kratkem zopet vrnil na Bled, na kar se bo vršil svečani krst novorojenega kraljeviča. V torek popoldne se je skozi Ljubljano peljala na Gorenjsko tudi mati rumun-skega kralja Mihajla, princesa Jelena s svojim spremstvom. Obenem so se piipeljali z njo grška princesa Irena ter sinova princa Pavla, Nikola in Aleksander. Na postaji na Bledu sta pozdravila mater rumunskega kralja maršal rumunskega dvora in upravnik našega dvora major Pogačnik. Z Bleda so nadaljevali pot po železnici v Bohinjsko Bistrico
*	Spominski dan za vse borce Slovenije, kjerkoli so stali v težkih dneh vojne, bo na Brezjab dne 11. avgusta. Pričetek ob pol K), uri. Ves dan sodeluje vrlo železničarsko glasbeno društvo «Sloga» iz Ljubljane in združeni pevci, ki pribite ta dan na Gorenjsko. Dnevni spored kot običajno. Polovična vožnja je že dovolj?na, in sicer od 9 do 13. avgusta 1.1. z enosmerno celo vozovnico, potrdilom udeležbe na Brezjah in prosto vožnjo nazaj. Tovariši! Naj zadoni iz naših prs 11. avgusta veličastna himna bratsba, ljubezni in zvestobe Bogu, kralju, in trcedini, nad vse ljubljeni Jugoslaviji. 11. avgusta vsi na Bre/jel Glavni odbor Z. S. V. v Ljubljani
*	Trije koroški slovenski novomašniki. V nedeljo sta imela primicijo v Dobrii vasi g. Anton Kuchling in v Št Andražu v Labudski dolini1 g. Rihhard Kandut, dne 21. t. m. pa bo nova maša v Št. Pavlu v Zilski dolini; opravi jo g. Ludvik Jank.
*	Strahovit zavratni umor v Litiji. V torek zvečer je strahovito razburil vse prebivalstvo: Litije in okolice zavraten umor, čigar žrtev je veleugledni litijski posestni; iu lesni trgovec Ivan Rotar. Ko se je Rotar ekrep pol 7. zvečer[ nahajal v trafiki Cirile Vižcerjeve, je od zadaj priskočil k njemu delavec Polde Jevnikar in mu v vrat zasadil kuhinjski nož. Nož je šel popol-i nema skozi vrat ter povzročil ob vstopu 6 cm široko rano. Smrtno zadet se je Ivan Rotar zgrudil na tla in v nagli izkrvavitvi izdihnil Med Rotar-jem in Jevnikarjem so obstojala stara nasprotja. Na Rotarjevo tožbo se je v torek dopoldne vršila pred litijskim sodiščem razprava in je bil Jev-i nikar obsojen na 6 dni zapora. Popoldne je Jevnikar popival po več gostilnah in se zvečer okrog 6. nahajal pri Cerarju. Ko je videl, da prihaja preko mostu Ivan Rotar, je popadel kuhinjski nož in zdirjal na cesto. Pred bližnjo trafiko ob. mostu je po kratkem prerekanju zadal Rotar ju z nožem od zadaj v vrat bcdljaj in mu prerezali vse odvodne žile. Ko se je Rotar zgrudil v mlaki krvi, je Jevnikar pobegnil v bližnjo Franketovo" gostilno, kjer je pograbil steklenico z ocetno kislino in jo izp'1 četrt litra. Nato se je skril v klet. Nezavestnega so našli orožniki. Poklicani zdravnik dr. Ukmar mu je izpral želodec, na kar, so ga zvezanega prepeljali v kolodvorsko čakalnico. Sodnika Troje in Novak sta morilca zaslišala, a ni dal nebenega odgovora Bil je nato eskortiran v Ljubljano. T-uplo Ivana Rotarja, ki je dopolnil šele 44 let, pa je bik prenešeno na njegov dom, kjer so se odigrali nepopisno žalostni prizori, ko so pokojnikova žena Franja ter otroci Justi, Ivo in Vladko v krčevitem, neuteš-nem joku sprejeli roditelja mrtveca v svojo sredo. Vest o groznem zločinu se je bliskovito razširila med prebivalstvom. Pogreb veleuglednega pokojnika, ki je bil vrl narodnjak in splošno priljubljen mož, se bo vršil danes, v četrtek popoldne.
*	Letalska nesreča pri Brežicah. V soboto je v bližini Brežic došlo do manjše letalske nesreče. Zaradi defekta na motorju in nastopajoče teme je padlo letalo Breguet XIX., ki se je vračalo iz Zagreba v Mostar na zemljo poleg Save. Na letalu so se zlomila krila ter se je motor zaril v zemljo. Po srečnem naključju pa sta pilota poročnik Edvard Šmid in narednik Vekoslav Nakič ostala brez poškodbe. Po odredbi letalske komisije, ki je došla iz Zagreba na mesto nesreče, so letalo naložili na vlak in odpremili v Novi Sad, dočim sta letalca odpotova'a v Mostar z vlakom.
*	Huda avtomobilska nesreča. V soboto po« poldne je naletel v neposredni bližini Zenice avtomobil češkoslovaške avtokomande v Pragi na železniški tir ter trčil ob mimo drveči vlak. V avtomobilu so bili major Josip Virt, njegova žena, štabni kapetan Josip Hupka in kapetan František Šnajder, ki so se vračali s službenega potovanja iz Boke Kotorske preko Sarajeva, Zenice in Zagreba v Prago. Pri trčenju so bili vsi težje poškodovani. Major Virt si je zlomil desno nogo, prav tako tudi njegova žena. Najtežje pa je ranjen kapetan Hupka in je le malo upanja, da bi ostal pri življenju. Najlažje poškodbe ima kapetan Šnajder. Ranjence so takoj odpeljali v bonico v Zenici, kjer so jih obvezali ter odpremili nato v sarajevsko bolnico. Vlak je avtomobil popolnoma zdrobil.
*	Smrtna kosa med našimi rojaki ? Ameriki. V Collinvvoodu je smrtno povozil neki privatni avto Franca Gadnika, ki se je vračal z nekega izleta. Policija je ugotovila identiteto mrliča po obleki, katero je izgotovil krojač Znidaršič. Ko so krojača poklicali, je takoj sp znal svojega dobrega znanca Gadnika. — V Gle .ville je umrla Uršula Levstek, rojena Oblak. Doma je bila iz Grebena pri Velikih Laščah in je živela v Cle-velandu že 25 let. — V Daselbini Virgin a Minn je umrla najuglednejša Slovenka Ivanka Klink.
rojena Indiga.-. Ves dan je zadovoljno delala na vrtu, zvečer, ku je šla v klet, pa je sprememba temperature tako delovala na njeno oslabelo srce, da se je onesvestila in kmalu potem umrla. Sin Lovrenc je našel mrtvo v kleti. Rajnka je bila doma iz Bruhanjske vasi iu je prišla v Ameriko pred 40 leti. Zapušča moža, tri hčere in pet sinov. — V Royaltoru je umrl Pavel Planine, rodom iz Brežic, ki zapušča v stari domovini ženo in sina.
*	Zemlja ga je zasula. Iz Šoštanja nam poročajo: V nedeljo je bil pogreb delavca Caunika, katerega je 5 t m. pri kopanju neke jame v tovarni Woschnagg zasula zemlja in se je zadušil kljub takojšnjemu reševalnemu delu. Pogreba se je udeležila tovarniška godbf m maogo občinstva. Tragika pokojnika je v tem, a«, je b;l zaposlen v tovarni šele dva dni in je bil poročen šele tri tedne. Naj počiva v miru!
*	Tajinstvcna ljubezenska drama. V vasi Ve-tovo blizu Požege je šel prostovoljno v smrt mlad zaljubljen par. Najprej so našli roditelji svojo 201etno hčerko Anko Marine mrtvo na dvorišču z dvocevko v roki. Istočasno pa je prihitel sosed kovač s pretresljivo novico, da leži njegov pomočnik Dušan Maric mrtev na svoji postelji. Dušan in Anka sta se imela rada. Ankini slarši pa tej ljubezni niso bili naklonjeni. Zakaj sta odšla v smrt in kako se je to izvršilo, bo ostala skrivnost. Pri mrtvem Dušanu Mariču niso našli nobenega orožja.
*	Žalostna sinrt revnega otroka. V Bihaču je postala 121etna Aziza smrtna žrtev tragičnega življenja san i m sebi prepuščenih siromakov. Ponesrečena deklica je bila edinka stare siromašne matere, ki je s težko muko preživljala sebe in svojo hčerko. Dekle(ce je že v rani svoji dobi pomagalo materi pri raznih poslih in tako je tudi sedaj nabiralo lipovo cvetje, da bi prislužilo nekoliko par. Pri tem delu se je ponesrečilo in je kmalu v bolnišnici podleglo težkim poškodbam.
*	ltešen smrti, zopet skače v vodo. V okolici Osijeka se je na prostem kopal kolar Radakovič in so ga valovi naenkrat zgrabili in odnesli. Neki vojaki, ki so bih slučajno v bližini, so ga rešili. Rešitelji so imeli z njim dosti truda. Ko je mož na bregu prišel k sebi, je pa hotel prisotnim pokazati svoje «junaštvo» in skočil je še enkrat v vodo, iz katere se je sicer sam izkobacal, moral pa bo odgovarjati pred sodiščem zaradi svojega izzivanja požrtvovalnih rešiteljev.
*	Tragikomična zaroka. V neki vasi blizu Splita je bila te dni zaroka, ki sliči neverjetnim komedijam ameriških filmov. Mladi Stipa se je zaročil z neko mladenko iz Divulj in ker je bila staršem njegova izbira po volji, so doma vse priredili, da bi čim veseleje praznovali zaroko. Bilo je pripravljeno za slovesen obed, ko je zaročenec v svoji nervoznosti prevrgel na stranski mizi črnilo. Madež je obrisal z žepnim robcem, katerega je vtakivl v žep in potem nanj pozabil. Po gostiji se je razVlo hrupno veselje. Zaročenec si je z robcem brisal potno čelo ter se tako počasi sp:eminjal v veliko veselost gostov v črnca. Ker so se mu vsi smejali, a ni vedel zakaj, je njegova razburjenost rastla "d trenutka do trenutka. Ko so ga končno privlekli pred zrcalo, pa se je tako vjezil, da je odrinil goste od sebe, pri tem prevrgel mizo z jedjo in pijačo ter tekel iz svečane sobe po stopnicah navzgor. Gostje so mislili, da hoče prekiniti zaroko in tekli so za njim. V divjem teku so vse porušili, kar so naleteli na stopnicah in po hodnikih Mladenič se je končno rešil na ta način, da je razbil neko okno in skočil na dvorišče.
*	Železniška nesreča v Slavoniji. Med Val-povoin in Beliščem je zadel osebni vlak iz Osijeka skupaj s tovornim vlakom, pri Čemer so bili poškodovani: obe lokomotivi, B osebni vagoni in 7 tovornih vagonov. Tri osebe so bile težko ranjene, devet pa jih jč bilo lahko ranjenih. Ma-terijalna škoda je velika. Uvedena je preiskava, da se ugotove vzroki nesreče.
*	Gosoodinje. v Vaših rokah je blagostanje in zdravje družme. — Berite današnji og!as «GazeIa».	249
*	Volkovi v Hercegovini. Po poročilih orož-niških postaj, ki jih je prejelo sresko poglavarstvo v Gackem, so se pojavili v raznih delih okraja volkovi, zlasti v bližini sela Kazancev. Volkovi so v treh mesecih poklali v tam okraju 130 ovc, 6 goved in dva konja. Oblasti so podvzele potrebne ukrepe, da jih zatro.
*	Smrten skok z vlaka radi 9 Din. Orožniška postaja iz Zdenčine poroča, da je v torek popoldne skočil iz drvečega vlaka neki delavec, ki ga je sprevodnik zalotil brez voznega listka in ki ni mogel plačati 9 Din. Skcčil je iz vlaka tako nesrečno, da je treščil ob brzojavni drog in obležal na mestu mrtev. Ponesrečeni delavec je star kakih 22 let. Njegove identitete še niso ugotovili.
*	Zagoneten umor na cesti. Blizu vasi Zednik v subotiškem okraju so našli ob cesti mrtvega veleposestnika Petra Budinčiča. Neznani zločinci so mu prizadeli več smrtnih ran z nožem. Ta umor je za preiskovalno oblast velika uganja. Pripoveduje se sicer, da so videli prejšnji večer nesrečnega veleposestnika v družbi štirih tujcev, a se teh ljudi po vseh popisih ne da izslediti.
Velika sokolska TOMBOLA
s krasnimi dobitki se vrši v nedeljo, dne
14. julija v Bohinjski Bistrici! Pridite vsi!
*	Mlada pokvarjenka. V ponedeljek zjutraj je prišla v prodajalno pekovskega mojstia v Za-vodni pri Celju komaj 171etna brezposelna delavka Antonija Primožičeva iz Gaberja v trenutku, ko se je pekova soproga Ana za hip odstranila v poleg ležečo kuhinjo. K sreči pa je Oberžanova opazila tujkin prihod in se vrnila v prodajalno. Vprašala je dekle, kaj želi, na kar je ta vsa zardela in v zadregi zahtevala dve žemlji. Oberžanova je takoj po dekletovem odhodu opazila, da je izginilo iz predala prodajne mize okrog 200 Din, približno toliko pa se je še nahajalo v predalu. Kmalu nato pa se je zglasifa na stražnici neka Matilda S. iz Gaberja, ki je prinesla s seboj 240 Din, po katere jo je poslala Primožičeva v neko hišo v Zavodni, kjer je skrila bankovce za tram v podstrešju. Tatica je čakala svojo prijateljico skrita v neki njivi za me?tom, kjer sta jo tudi iztaknila preiskujoča stražnika. Dekle, ki je znana delomržnica, je bila po lastni izpovedi že petkrat kaznovana zaradi tatvine. Izročena je bila sodišču.
*	Ta nesrečna pijača. Iz Kočevja poročajo: V Kočevju, ki šteje do 3600 prebivalcev, se je v lanskem letu izpila ogromna količina alkoholnih pijač. Vina se je izpilo 206 4341. piva 98.8721, žganja 33981, likerja 36691, špirita 38461. Na posameznega prebivalca odpade toiej letno približno 581 vina, 301 piva, 11 žganja, 121 špirita in 11 likerja. Ni torej čudno, da vidite vsako soboto in nedeljo toliko pijancev na cesti. V mestu ni niti ene brezalkoholno gostilne, ki bi bila prav potrebna.
*	Usodno žganje. V vasi Bari blizu Bosanskega Petrovca se je kmet Jovan Kačar po končani žetvi močno napil, ko je gostil seljake, ki so mu pomagali pri delu. Končno je žganja zmanjkalo in urno je vzel prvo steklenico, ki mu je prišla pod roko ter odšel po novo zalogo. Sosedje, ki jih je hotel pogostiti, so pogostitev odklonili, ker je do-nešeno žganje močno dišalo po petroleju. Pijani Jovan je pograbil namreč steklenico, v kateri je bilo še nekaj petroleja in krčmar mu je v njo nalil žganja. Zadovoljen, da se nihče ne udeležuje, je nesrečni Jovan popil vse petrolejsko žganje sam in je od te strašne pijače tako rogovilil po vasi, se pretepal in pobil, da so mu mprali v zagrebški bolnici odstraniti eno oko in da bo še dolgo ležal zaradi drugih težjih poškodb.
*	Tragična smrt mladega učitelja. Iz Trbovelj poročajo: Zadnje dni je vladala tudi pri nas neznosna vročina. Ljudje so iskali hladila v valovih kalne Save. V soboto popoldne se je Kopal v Savi tudi učitelj Miha Kramer z več prijatelji. V bližini Trbovelj je Sava zelo kalna zaradi premo-gcvega prahu in v strugi je polno večjih in manj-
ših skal. Voda in struga sta za vse oolj pripravni kakor za kopanje. Na nekem zelo nevarnem prostoru je izginil učitelj Kramer nenadoma pod vodo. Tovariši so mu hiteli na pomoč, ali ker je voda zelo deroča in kalna, ga niso mogli videti in mu tudi ne pomagati. IzgiDil je in se ni prikazal več iz vode. Kramer je bil še mlad učitelj. Maturiral je lani. Najhuje sc puzadeti njegovi starši. Oče njegov je paznik pn rudniku. Sina je študiral z največjim samo^aiajevanjem. Pri-trgovala si je cela družina od ust, da je mogel sin študirati. In sedaj, ko je dovršil študije in bi bil lahko drugim v pomoč, je končal na tako tragičen načm. Vsa dolina sočustvuje z nesrečno družino.
*	Žalostna smrt mlade dijakinje. V Novem Sadu je v ponedeljek utonila v Dunavu 151e.na dijakinja Irma Jernejeva. Vozila se je s sve jo to-varišico v čolnu, ki pa se je prevrnil. Prijateljica, ki je znala plakati, se je rešila doiim je Irma Jernejeva utonila, čeprav je gledalo dogodek več sto ljudi, ki so se kopali v Dunavu.
*	Neznana utopljenka v Drav.. Iz Osijeka poročajo, da je v torek zjutraj po Dravi priplulo truplo neznane ženske, ctare od 25 do 30 let, ki se je zataknilo v kolesje paruika «Herman>. Truplo so opazili čolnarji in ga privlekli na breg. Bilo je povsem golo ter je po mnenju zdravnikov ležalo v vodi kakih 12 dni Identitete niso m gli ugotoviti. Domnevajo, da je neznanka utonila pri kopanju. Policija je truplo fo:ocr«!irala. popoldne pa so ga pokopali na rimsko-katoliškem pokopališču.
*	Napaden in slečen do spoilnj ce. V neki gostilni v Kandiji pri Novem me^tu je bil te dni napaden g. Zane Recelj, ki ga pozna vsa Dolenjska kot dobrega poznavalca konj. Napadalci, trije po številu, so izvabili Reclia iz gostilne, nakar so napravili nanj «juriš». Ko sc s: ga dobro privoščili, so mu seznli škornje n vrhnjo obleko, v kateri je imel po lastnem zntrdilu 120 Din ter ga pustili, da je odta al v takem položaju domov. Drugi dan je Recelj prijavil zadevo orožnikom ter odšel k zdravniku, ki je ugotovil hude telesne poškodbe. Omenjena trojica je napadla Reclja zaradi nesporazumljenja pri neki kupčiji.
*	Zobni atelje je otvoril v Škofj; Loki na Spodnjem trgu, v hiši gostilne Šmit, kcncesijo-nirani zobotehnik g. Ciril Lužar iz Ljubljane in se cenjenemu občinstvu toplo priporoča. 253
*	Par volov se je pogreznilo v zemljo. V davčni občini Ciringa pri Svečim so na posestvu veleposestnice Marije Breznik spravljali seno. Naenkrat sta se dva, v visoko naložen voz vpre-žena vola vdria v zemljo. Prisotni delavci so 8 pomočjo sosedov začeli takoj z reševalno akcijo, ki je bila jakc otežkočena, ker se je zemlja vedno bolj udirala. Preplašeni delavci pa so kljub temu vztrajali in se jim je po približno štiriurnem trudu posrečilo rešiti enega vola iz približno tri metre globoke udrtine, pod katero je žuborel bister studenec. Med trudapolnim delom se je drugi vol zadušil in so mu morali spustiti kri ter meso prodati po 10 Din kg Kljub temu trpi po-sestnica do 3000 Din škode. Nesreča, ki je naravno vse udeležence močno osupnila, je nastala na ta način, da se je komaj 1 m debela plast zemlje udrla nad neznanim podzemeljskim studencem ped težo dobro rejenih volov in težko natoverjenim vozem.'
*	Tragična kmečka nezgoda. Na Ploderšnici pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah se je dogodila prejšnji teden izredno tragična nezgoda uglednega posestniškega sina Jožefa Lorberja iz Jurjevskega dola. Lorber je peljal po bregu navzdol vez sena z mladimi voli, ki so se mu naenkrat splašili. Da prepreči nezeodo. je skočil Lorber pred vole in jih hotel zadržati. Vola pa sta ga podrla na tla, dirjala naprej in v naslednjem trenutku je bil Lorber pod vozom in mu je kolo z vso težo peljalo preko glave, da mu je počila lobanja. Lorberja so sice? hitro prepeljali še živega na dom, kjer je na-iednji dan podlegel poškodbi. Pogreb tragično preminulega, ki je bil med vojno dalj časa v ruskem ujetništvu, je bil minulo soboto.
Čisto stanovanje, belo perilo, snažna in umita deca, vse to je znak
zdravja in blagostanja
Pot do tega je za vsako gospodinjo dosegljiva. Kupuje in pere naj dosledno le s pravim terpentinovim
milom Gazela!
*	Konj povzročil nesrečo. Tovarniški delavec na Ja verniku, 291etni Lovro legat, doma na Selu pri Žirovnici, je vodil domačega konja k bližnjemu kovaču, da ga podkuje. Nekaj časa je hodil peš, potem pa je konja zajezdil, da bi bil prej na cilju. Med ježo se je konj nenadoma splašil, zdirjal ter se potem dvignil na zadnji nogi. Legat se je prevrnil vznak ter priletel z vso silo z glavo naprej na cesto. Obležal je nezavesten. Našli so ga mimoidoči ter poklicali zdravnika g. dr. Viljema Schwaba z Jesenic, ki je nudil ponesrečencu prvo pomoč. Ugotovil je, da si je Legat pretresel možgane ter odredil njegov prevoz v bolnico.
*	Čudotvoren zdravnik se je pojavil v vasi Brjavica blizu Banjaluke. Zove se Hafis Mustafa Hodižič. Ljudstvo mu brezpogojno zaupa in veruje, da lahko uspešno zdravi poleg fizičnih tudi duševne bolezni. Ljudje pravijo, da je ozdravil že več sto duševnih bolnikov, celo takšnih, ki jim umobolnice niso mogle pomagati. Oblastva so sleparskega čudodelnika že večkrat kaznovala in je baš te dni zopet zaslužil kazen 50 dni. Čudodelni zdravnik se izgovarja, da ljudje tako vsiljivo iščejo pri njemu pomoči, da se jih ne more otresti.
*	Strašen zločin iz ljubosumnosti in osvete.
Vso Sremsko Mitrovico je razburil strahovit zločin, ki je bil izvršen v petek ponoči. Pri čuvajnici 56 so našli mrtvega s preklano glavo 261etnega kretničarja Štefana Magofa, ki ga je zavratno umoril 18Ietni Lazar Stojanac. Vzrok zločina je bila ljubosumnost, oziroma osveta. Lazar Stojanac je namreč že dlje časa zasledoval mlado in lepo Magočevo ženo, ki ga pa ni marala. Ker le ni odnehal, je povedala možu, da jo zalezuje in da ji je ukradel 100 Din. Magoč je fanta pretepel in mu zagrozil, da mu jo pošteno zagode, že se še enkrat pojavi pri njem. Stojanac je jezen odšel in sklenil je, da se Magoču temeljito osveti. Zasnoval je strašen načrt. Odkrižati se je hotel neljubega mu moža obenem se je pa hotel osvetiti njegovi ženi. Najprej je stregel ženi po življenju, toda načrt se mu ni posrečil. V petek zvečer pa je izvršil strahovit zločin, katerega žrtev je postal Magoč. Ob 10. je odšel Stojanac z doma in vzel s seboj sekiro. Odšel je k približno 4 km oddaljeni čuvajnici, kjer je Magoč služboval. Kretničar, ki je bil svoje delo že opravil, je nič hudega sluteč legel na klop pred čuvajnico k počitku. Stojanac se je splazil k čuvajnici in udaril spečega Magoča s sekiro po glavi. Težka sekira je nesrečnežu preklala glavo in bil je takoj mrtev. Morilec se je sam javil oblastem. Cinično je priznal zločin in dejal, da mu ni žal. Stojanac je bil pred dvema letoma obtožen zaradi poskušenega posilstva neke deklice.
*	Sprehod v parku ni nikoli prijeten, če ste prej opravili težko dalo ali če Vas še čaka. — Ako jemljete za pranje perila SCHICHTov <RADION>, bo pranje za Vas zabava.
*	Neobičajna nesreča na paši. V mostarski okolici je upokojeni stražnik Kosta Miljkovič pasel kravo in pil tem zaspal. Krava je bila na vrvi in konec te.vrvi je ovil sebi okrog roke, da ne bi krava ušla kam v škodo. Ko je Miljkovič trdno zaspal, pa je krava podivjala ter vlekla za seboj starega pastirja čez drn in strn. Miljkovič si je pri tem zlomil roko, poškodoval glavo in zadobil težje notranje poškodbe.
*	Razbojniki v ženskih oblekah. V Stanešiču blizu madžarske meje je skupin* neznanih razbojnikov, med njimi več oblečenih v ženske obleke, napadla tamošnji parni mlin. Roparji so zvezali čuvaja Andrijo Fistenerja, ga odnesli ven in pustili zvezanega na polju v okolici. Nato so se razbojniki ponovne vrnili v mlin in odnesli s seboj blagajno, katero so na polju razbili, in vzeli iz nje okrog 16.000 Din. Za roparji ni sledu.
*	Pod sumom umora so v Velikem Gaju v Banatu zaprli mlado vdovo starega in bogatega kmeta Milana Lazarova. Lazarov se je lani, ko mu je bilo že 77 let, nenadoma poročil z neko mlado žensko. Svoji omoženi hčeri je prepisal posestvo. Glede svoje žene je pa določil3 da se
ji izplača ob njegovi smrti večja denarna vsota, od zemljišča pa prepusti nekaj oralov. Letos maja je stari Lazar ov po kratki bolezni umrl in po vasi se je zače'a govoriti, da ga je zastrupila žena, da bi tako prišla do denarja. Truplo starega Lazarova so sedaj izkopali in nekatere dele poslali zaradi analize v Beograd. Veščaki so mnenja, da je žena spravila moža na oni svet s strupi.
* Deset moških članov ene rodbine utonilo.
Te dni se je utrgal oblak nad okolico Zenice. Za časa nevihte se je deset moških iz vasi Glagovice zateklo v nek j kolibo poleg reke Bosne, ki pa je nenadoma porasla in zalila kolibo. Vseh deset moških je utonilo. Z njimi je našla smrt tudi neka žena z dvema otrokoma. Vsi moški utopljenci pripadajo eni obitelji.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
Na slavju ivanjkovskih gasilcev
I v a n j k o1 v c i, 7. julija.
Dne 29. junija je slavilo tukajšnje prostovoljno gasilno društvo dvajsetletnico svojega obstoja. Nanovo organizirana svetinjska godba je že rano pod vodstvom svojega kapelnika g.Rakuša počastila društvenega načelnika g. Polaka in častnega načelnika g. Petovarja z budnico. Društvo se je udeležilo korporativno ob 6. uri sv. maše. Ob 11. pa je imelo društvo izredni občni zbor, pri katerem je imel slavnostni govor svoječasni načelnik društva g. nadučitelj Šijanec iz Razvanja. Iz poročila posnemamo, da se bilo društvo od g. Lovro Petovarja ustanovljeno leta 1909. Podlaga ustanovitve je bila hranilna knjižica s 130 kronami. To vsoto je v namen ustanove tega pre-potrebnega društva naložil leta 1908. sedaj že pokojni g. Leopold Petovar, ko je bil imenovan za častnega občana tukajšnje občine.
Društvo se je moralo boriti z velikimi težko-čami, ker so ustanovitvi odločilne osebnosti nasprotovale, tako da je dobilo od občin za ustanovitev le malo podpor. Trebalo je vse z zbirkami spraviti vkup. Vseeno pa se društvo, katerega prvi načelnik je bil g. Lovro Petovar in kateremu je neumorno pomagal takratni podnačelnik g. nadučitelj Ludovik Šijanec, vsega tega ni ustrašilo; zgradilo si je shrambo za orodje, kupilo dve
prvovrstni, za tukajšnje razmere zelo prikladni brizgalni ter kompletno opremo za 30 članov. Navzlic vsem hujskarijam so domačini, odštevši le nekaj izjem, vsi pridno pomagali. Društvo je priredilo tudi celo vrsto prosvetnih in kulturnih! družabnih prireditev in nekaj tombol, katerih prebitek je šel vedno ves v orodni sklad.
G. Petovar je vodil društvo kot načelnik do marca 1916., na kar je prevzel vodstvo podnačelnik g.,Ludovik Šijanec, ki je bil potem leta 1919. izvoljen za načelnika, g. Petovar pa za častnega načelnika. Društvu je načeloval g. Šijanec do jeseni 1920. leta, ko se je preselil kot nadučitelj vi Razvanje. Tretji načelnik društva je postal dne 6. januarja 1921. g. Vinko Polak, ki vodi društvo neumorno naprej.
Društvo je nastopilo vsekdar uspešno pr 4Ž požarih. Od članov ustanoviteljev so še danes pridni izvršujoči člani društva podnačelnik Matija Lenarčič, dalje gg. Magdič Anton, Kukovec Franc, Ribič Franc, Šnajder Martin, Kosi Ivan in Jambriško Fabjan. Med vojno smo izgubili ugledv ne: Zebel Ivana, Majeriča Franca ter Babuariča I. Vseh teh se je spomnil izredni občni zbor ter je tudi vsem članom ustanoviteljem društva, ki še vedno izvršujejo svoje človekoljubno delo, izrekel zahvalo in priznanje.
Ob 14. je bil alarm. Objekt je bila viničarija« 350 m oddaljena od vode in to na hribu, da je bilai višinska diferenca dobrih 18 m. Društvo je nastopilo z vsem orodjem in je bila voda pri objektu od časa alarma v 15 minutah. Pokazalo se je, da je društvo v strokovnem pogledu absolutno na1 svojem mestu. Vajo si je ogledalo mnogo občinstva.	j
Popoldne se je vršila velika ljudska veselica s tombolo. Da ima društvo simpatije med narodom, je pokazal poset te prireditve. Bilo je gotovo do 1500 posetnikov, ki so se pozno v noč dobro zabavali. Od sosednjih društev so bilai navzoča bratska društva Ormož, Hardek, Sv. Miklavž pri Ormožu, Radomerje in Žerovinec. Lepo sliko so nudili Miklavževčani, ki so se pripeljali na lepem štirivprežnem vozu. Omeniti je treba godbo, ki je ves čas pridno in lepo svi-rala. Že po štirih mesecih se prav lepo vidi roka kapelnika. Poleg gostilne je lepo funkcioniral bufet. Z uspehom je bilo vse prav zadovoljno. Društvu želimo, da koraka po dosedanji poti lepo naprej.
ŽENSKI VESTNIK
Za kuhinjo
Odcedek iz borovnic. Borovnice preberi, da odstraniš vse smeti. Nato jih pusti v pri-Bierni posodi stati na hladnem prostoru šest dni, da se malo zmehčajo. Cez šest dni jih »tlači in stlačene precedi skozi prt, sok pa pusti nato spet stati na hladnem dva dni, da »e očisti. Nato precedi sok še enkrat skozi prt, da postane popolnoma čist. Zdaj stehtaj sok in na vsako kilo soka daj eno kilo sladkorja. Ko se je sladkor v soku raztopil, postavi na štedilnik in naj počasi zavre. Pri tem moraš sok večkrat premešati. Ko prične vreti, naj vre deset minut, med tem pa pobiraj pene proč. Po desetih minutah vrenja je sok kuhan. Postavi ga na hladno in ko se malo ohladi, ga nalij v že prej pogrete steklenice. Nalite steklenice pokrij s prtom ali papirjem, drugi dan jih pa zamaši z dobrimi zamaški, zapečati in shrani na suhem, temnem prostoru. Ta odcedek je zelo dobra pijača, kakor malinovec. f Tirolski cmoki. Šest en dan starih žemelj razreži na majhne kocke. V kozo deni sedem dek prekajenega, drobno razrezanega špeha in ko se je ocvrl, prideni eno žlico drobno zreza-ne čebule in zelenega peteršilja. Ko je čebula zarumenila, daj v kozo zrezane zemlje, mešaj nekaj časa na štedilniku, nato odstavi in jih polij s četrt litra mleka, v katerem si z žvrkljala tri jajca. Nato prideni deset dek kuhane mastne in drobno sesekljane šunke in dobro zmešaj. Pusti stati nekaj minut, na kar dodaj četrt litra moke, malo posoli, še enkrat premešaj in napravi bolj majhne cmoke. Cmoke kuhaj bolj počasi kakih dvajset minut, da se ne razkuhajo Ko so kuhani, jih poberi v skledo in zabeli z mastjo ali maslom, v katerem si zarumenila krušnih drobtin.
Telečja pečenka na poljski način. Eno kilo teletine (od stegna) dobro potolči, odstrani Vse kožice in maščobo, nasoli, pretakni s koščki špeha in dvema sardelama, dodaj malo limonine lupine in popopraj. Nato zloži meso skupaj, da dobi obliko valjanca, poveži z nitko in peci kakor navadno pečenko. Napraviš to pečenko lahko tudi brez sardel pa z malo česna.
' i
t Praktični nasveti
Kako opereš barvasto sviio. Olupi 4 do 5 srednjedebelih krompirjev in nalij nanje en liter vrelega kropa. Ko se shladi, precedi skozi fino platneno cunjo, na kar prilij enako mero špirita. Nato položi in gladko poravnaj svilo na mehko podlago, najbolje na flanelo, namoči v pripravljeni tekočini čisto gobo in odrgni narahlo, a dobro vso svilo. Zlikaj jo, ko je še napol vlažna, in sicer narobe, ne na lice. S tem sredstvom, čeprav je malo drago, se da svilo lepo oprati in se nič ne pokvari.
Fine bele čipke moraš oprati takole: Čipke navij enakomerno - en ovoj na drugega -na kratko, enako široko steklenico. Cez čipke ovij potem še kako belo in prav tenko luknji-často tkanino, najbolje organtin, in jo ovij, oziroma privezi z belo nitko. Ta ovitek dobro nadrgni z milom in pusti, da se ves dan namaka v mehki vodi, potočnici ali deževnici. Drugi dan pa kuhaj čipke četrt ure v milnici, na kar jih deni v večkrat izmenjano vodo, da izvleče milo. Nato posuši čipke na solncu.
LJUDSKO VSEUČILIŠČE j
O GOSPODARSKEM STANJU SLOVENIJE 1. Izvoz lesa v inozemstvo.
Med glavne vire dohodkov v Sloveniji spada les in razni lesni izdelki. Zato ne bo odveč,
če se nekoliko natančneje poučimo o množini lesa, ki ga posekamo v Sloveniji preko svoje potrebe in izvozimo v inozemstvo, ker so te številke važne za presojo narodno-gospodar-skega stanja naše ožje domovine.
Iz Slovenije izvozimo na leto 25 do 30 tisoč vagonov lesa v druge dežele. Naš največji odjemalec za les je Italija, v katero gre 80 odstotkov vse izvozne količine, in sicer dve tretjini desk in ena tretjina tramov.
Tudi Srbija in Vojvodina pokupita nekaj' lesa v Sloveniji.
Severni del Slovenije do črte Kranj — Celje izvaža smrekovino, južni del od te črte pa je-lovino. Jelovina je veliko bolj poceni, ker se izvaža mnogo blaga slabše kakovosti, ki mu je cena mnogo nižja.
Tesanega mehkega lesa gre 90 odstotkov v Italijo in le 10 odstotkov v druge dežele. Žaganega mehkega lesa se izvozi 30 odstotkov v Italijo, 30 odstotkov v Španijo, 20 odstotkov v Francijo in 20 na Angleško. Bukovih desk pokupi Italija 90 odstotkov, ostalo gre v Grčijo in še dalje na vzhod.
V	vzhodnih deželah in deloma v Italiji konkurira z nami Rumunija radi izredno dobre kakovosti njenega mehkega lesa in radi cenejšega prevoza.
Češkoslovaška nam konkurira v zapadnih državah: Franciji, Švici in Italiji.
Na holandskem in angleškem trgu konkurira z nami ameriška hrastovina, ki je cenejša od naše. V Italiji nam konkurira avstrijski les, ki je po kakovosti boljši od našega; Češka, ki po kakovosti nima boljšega blaga, a je bolje obdelano. Norveški in finski les, ki je tako po kakovosti kakor po obdelavi boljši od našega, nam konkurira v zapadnem delu Sredozemskega morja.
Naš slovenski izvoz lesa krije predvsem potrebe srednje in gorenje Italije, ker ima ta, kakor je znano le malo gozdov.
Večja lesna podjetja imajo svoja skladišča v Italiji. Naši trgovci hodijo v Italijo ali pa prihajajo Italijani k nam, da sklepajo kupčije. Pred vojsko so prihajali Italijani sami k nam, kupovali gozdove in izsekavali, a za časa vojne so se naši osamosvojili.
V	Franciji se z lesom ne moremo dobro uveljaviti radi velikih kvalitetnih zahtev v izdelavi, ki jim naša domača lesna industrija ni kos.
Večina našega izvoza v Italijo gre po železnici preko železniških postaj Podbrdo in Rakek.
Poleg gradbenega lesa imamo v Sloveniji tudi dovolj drv za kurjavo, ki jih ne moremo doma porabiti. Iz Slovenije se izvozi na leto 5000 do 8000 vagonov drv. Takoj po osvoboditvi je Slovenija preskrbovala z drvmi Vojvodino in severno Srbijo. Pozneje se je opustil izvoz drv v Vojvodino in Srbijo radi predragega prevoza. Tako se na primer že leta 1923. ni prodal niti en vagon drv v Vojvodino ali Srbijo.
Zdaj izvažamo drva v Italijo in Švico. Tudi v Avstrijo smo po vojni izvozili že dosti drv.
Večje postaje za natovarjanje drv so Črnomelj, Rožni dol, IJršna sela, Birčna vas, Trebnje, Mirna, Stična, Višnja gora, Grosuplje, Dobrepolje, Velike Lašče, Kočevje, Zidani most, Litija itd. Tudi Štajerska izvaža drva.
Največji izvozitelj drv je država, ki ima v okolici Bleda in Bohinja ogromne gozdove.
Napravljanje drv je odvisno od cene oglja. Ce je cena oglju razmeroma povoljnejša nego cena drv, tedaj se dela več oglja, a manj drv.
Slednjič ne smemo pozabiti izdelave dog za posodo. Precejšnje število sodarjev izdeluje pri nas bukove, hrastove in smrekove doge. Največ se jih izdela v Tržiču v podjetju barona Borna, v Šoštanju, Mislinju, Črešnjevcih, v Tacnu pod Šmarno goro, Železnikih, Ptuju i. t. d.
Slovenija izdeluje sode za barve, cement, sadje, kislo zelje, marmelado i. t. d. Največ te
robe gre v tovarne cementa in kemijske tovarne v Sloveniji, Hrvatski, Bački in Dalmaciji.
Kakor vidimo, daje les obilo kruha precejšnjemu številu Slovencev; mogel pa bi dati še več, če bi obdelovali naš les skrbneje in fineje, da bi pri izvoženem blagu mogli konkurirati z državami, ki nudijo po kakovosti boljše blago.
ZANIMIVOSTI
Od kmetskega sinčka do ministrskega predsednika
James Ramsay Macdonald, ki je že drugič prevzel vodstvo Anglije, je priobčil te dni v londonskih listih spomine na svojo mladost. Mnogo energije in samozatajevanja je bilo treba, preden je dosegel vodja angleške delavske stranke svoj visoki položaj.
Macdonald je bil rojen v vasi Lossiemonth v severovzhodni Škotski. Ta vas šteje okoli 2000 prebivalcev. Njegov oče je bil kmet. Z veseljem se Macdonald spominja svojih otroških let, ko se je klatil po krasnih gozdovih, lazil po skalah in uganjal razne otroške burke. Že v zgodnji mladosti se je zanimal za politiko. Njegov rojstni kraj bil radikalnega političnega mišljenja in zato je rasel Macdonald v demokratičnem duhu. Premožnejše ljudi so gledali vaščani po strani in to je veljalo tudi Macdonaldovemu očetu, ki je bil dokaj premožen.
Ko je dovršil ljudsko šolo, je moral prijeti za delo. Pomagal je očetu obdelovati zemljo in delo na kmetih mu je ugajalo. Z veseljem je oral zemljo in prav dobro se je počutil med kmečkimi fanti. Živel je veselo in prepeval pesmi, ki jih je deloma sam zložil. Njegov bivši učitelj je pa kmalu spoznal, da Macdoland ni rojen za poljedelstvo in zato ga je poklical zopet v šolo, kjer mu je Macdonald pomagal in se pripravljal za učiteljski stan. Toda v šoli ni ostal dolgo. Sprejel je mesto tajnika pri nekem uglednem gospodu v Bristolu. Ker pa tudi s tem mestom ni bil zadovoljen, se je napoti v London.
V	London je prispel brez beliča v žepu. Svojo karijero je začel s pisanjem naslovov v nekem trgovskem podjetju. Kmalu je napredoval in plača mu je bila zvišana. Prihranil si je toliko denarja, da je podpiral še svojo mater in plačeval hrano in stanovanje v kolegiju. V prostem času je namreč študiral kot prostovoljec na londonski univerzi. Šte-diti je moral na vseh koncih in krajih. Jedel je zelo slabo in hrano si je dal večinoma pošiljati z doma. Namesto kave ali čaja je pil samo toplo vodo in sčasoma se je je tako navadil, da mu je prav dobro teknila. Pozneje je postal knjigovodja in je dobival večjo plačo. Končno je zapustil službo v trgovini in se preselil k svojemu prijatelju v kemičnem laboratoriju.
Tu je imel več časa, tako da je lahko pridno študiral. Študiral je s tako vnemo, da je končno omagal in zbolel. Ko je okreval, je moral zopet iskati službe, da bi se mogel preživljati. Drvi tajnik liberalnega narodnega kluba ga je opozoril, da potrebuje Thomas Lough tajnika. Ker ni našel nič boljšega, je sprejel to mesto. Delal je marljivo na političnem in znanstvenem polju. Pripravljal se je za izpit, pa je nenadoma zbolel in tako mu ni kazalo drugega, nego pustiti znanost in posvetiti se samo politiki in novinarstvu. Pri Loughu je ostal štiri leta, potem se je pa posvetil izključno novinarstvu.
V	delavsko stranko se je vpisal takoj po prihodu v London, toda stranka je bila tedaj še brez političnega vpliva. Eden prvih politikov, s katerimi se je seznanil, je bil John Burns. Mnogo je občeval takrat tudi z Bernardom Shawom. V stranki je Macdonald kmalu zaslovel in končno postal njen vodja. Pri zadnjih volitvah je zmagal in postal predsednik vlade.
X Devetdesetletnica najtežjega milijarderja.
Najbogatejši človek na svetu, milijarder John
Dawidson Rockefeller je slavil v ponedeljek 90. obletnico rojstnega dne. Že nekaj dni so no-vine polne podrobnosti o njegovem, vsekakor zanimivem življenju in gotovo bodo ameriški listi posebno še danes porabili priliko, da se na široko razpišejo o gospodarju težkih milijard. — Rockefeller je pričel svojo karijero kot neznaten uradnik v neki izvozni trgovini. Leta 1853. se je osamosvojil in se počasi začel zanimati za petrolej. V letu 1876. je začel snovati rafinerije v Clevelandu. Bogastvo se mu je začelo množiti kakor v pravljici. Že po treh letih je osnoval mogočno Standard Oil Company, ki je kopičila in še kopiči milijarde. Bogastvo, ki ga po naših skromnih pojmih vobče ne moremo preceniti. Pri vsej svoji ogromni imovini pa je Rockefeller dokaj skromen, celo skopušen napram samemu sebi. A za dobrodelne in znanstvene svrhe je žrtvoval že velikanske fonde. Njegove fundocije cenijo na 40 milijard dinarjev, torej tri cele naše državne proračune.
X Originalen samomor zaljubljencev. Vojak 27. pešpolka v Uh. Hradištu Edmund Hitzl je imel ljubavno razmerje s služkinjo VVollitzevo. Dekle se je odpeljalo te dni k svojim roditeljem, ker je odšla gospa, pri kateri je služila, na počitnice. Čez dva dni se je vrnila k svojemu ljubčku, katerega je obvestila o prihodu. Istega dne popoldne je dobil Hitzl od vojakov v baraki pri bolnici dve vojaški puški in več nabojev. Z ljubico je odšel za bolnico, kjer je nabasal obe puški. Eno je dal ljubici, drugo je pa obdržal sam. Ko je bilo vse pripravljeno, sta se poljubila in oba hkrati sprožila. Zadela sta se v srce tako, da sta bila takoj mrtva. Vojaške oblasti so uvedle preiskavo, da ugotove vzrok dvojnega samomora. Vse kaže, da sta šla vojak in njegova ljubica prostovoljno v smrt zaradi nesrečne ljubezni. Hitzl je zapustil pismo, v katerem prosi, naj ga polože z ljubico v skupni grob.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Zvest navodilu.
Doktor bolniku: »Danes ste videti mnogo boljši."
Bolnik: »Najbrže zato, ker sem se strogo držal navodila na steklenici zdravila, ki ste mi ga zapisali."
Doktor: ^Kakšnega navodila?"
Bolnik: »Steklenica naj bo vedno dobro zamašena."
Hlače in glad.
Gospodinja beraču: „Tu imam stare hlače mojega moža, pa se bojim, da vam bodo prevelike."
Berač: „Dajte mi, da pojem oni kos pečenke na mizi, potem mi bodo gotovo prav."
Tako že gre.
.Kdaj vstajaš poleti?"
„Ko mi posije v sobo prvi solnčni žarek."
»Mar ni to prezgodaj?"
»Zakaj? Moja soba je na zahodni strani."
Zaspana noga.
„Desna noga mi je zaspala."
»Ali je mogoče pri tem ropotu."
Krščanski nauk.
Pri verouku vpraša katehet: »Janez, kaj je bil Pavel?
Janez ne ve, katehet pa mu pomaga: »Pavel je bil a_____ Pavel je bil a ... po----
Tu se Janez hitro odreže »Pavel je bil apotekar."
Ednina.
»Kakšni tepci smo!" je vzdihnil prijatelj Zgaga.
„ mo ... Govori v ednini! mu pravi tovariš Bisaga.
»Dobro — kakšen tepec sil" se odreže Zgaga.
Samo enkrat.
Učitelj: „Zakaj si prišel prepozno."
Učenec: »Sestra se mi je danes omožila."
Učitelj: „Naj bo, a glej da se to ne zgodi več."
Smrčanje.
Nekdo toži svojemu prijatelju, da ponoči tako smrči, da se sam zbudi.
„Dobro," pravi prijatelj, „temu se da pomagati. Pojdi spat v sosednjo sobo, pa ne boš več slišal smičanja."
♦	Dobra ura.
»Ta ura gre osem dni, da vam je ni treba navijati."
»Izvrstno, zares izvrstno! In koliko časa bo šla, če jo navijem."
Pozabil povedati.
»Tu ti vračam onih pet dinarjev, ki si mi jih posodil oni teden."
„Oh, na te sem bil čisto pozabil."
„Saperlot, zakaj mi nisi tega prej povedal."
LJUBLJANA, Mestni trs: 15
NA MALO	NA VELIKO
Ustanovlleno 83©	52	Telefon 2282
Dpažestne kodre,,
ki ostanejo stanovitni tudi ob vlažnem vremena in inoiu. dosežejo dame in gospodie brez kodralnih škarij s HELA-kodralcem las. Tadi najmičneiša bnbi glavica se s Hela še olepia, ker je vsaka ondulacija odveč. Velik prihranek na časa in denar1 u. pospešuje obenem tudi rast las. Pogled v ogledalo vas bo zadivil. Takoj po uporabi obilica onduliranih kodrov draiestne frizure. Mnoga zahvalna pisma. Posebno odrske umetnice so polne hvale. Cena 12 Din. 3 steklenice 28 Din.	25*
Dr. Nik. Kamčny, Košice, poštni predal 12/H 10 CSR.
Priporočajte in širite ..uomom"!
i
1
Varuje perilo!
„Mi se mnogo izprehajamo,"
pravi mlada gospa Mica. „Časa imamo dosti, pa tudi gospodinjstvo me preveč ne utruja, ker pe-remo tako, da vzamemo RADION, ki pere sam."
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 7 Din. 2enttn? oglasi, dopisovanja hi trgovski oglas! vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb In dajanie naslovov še posebej 2 Din. Znesek je priložiti naročila. Oglasni oddelek »DOMOVINE.. Ljubljana. Prešernova ulica št 4.	Telefon št 3492.
Hlode, hrastove	166
od 20 cm naprej, kupi vsako množino parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana, za gorenj, kolodvorom.
M	Želim se izučiti
ključavničarske ali mehanikarske obrti. Ponudbe prosim na oglasni oddelek «Domovinc».	28SJ
Arnikovo in lipovo cvetje
kakor vse druge vrste zdravilnih selili v popolnoma suhsm in sdravem s anju kupuje po najvišjih cenah tvrdka	250
R LUCKMANN
LJUBLJANA, Ahacljeva cesta 10
Ključavnice za potne košare
t različnih velikostih iii oblikah razpošilja najceneje
LJUBLJANA, Resljeva cesta 30
X O O O d i n a p j e v
Vam plačam če ae svojih bradavic
Kurjih oče
Rodovitno posestvo
obstoječe iz 10 oralov njiv, gozda, sadonosuika, travnika, v nograda, vse v dobrem stauju, prodam. — Več se izve pri Feliksu Drozgu, Velika Zimiča, p. Sv. Barbara pri Mariboru.	254
Ppinia gonilna, jermena
iu vse mlinsko-tehnične potrebščine vedno v nalogi pri tvrdk
CAOEZ & BRCAR, Ljubljana, Kolodnrska ulici 3!,
12
trde kože, izrastkov ne izuebite sigurno v treh dneh po uporabi Ria balzama brez bolečin, brez nevarnosti in brez noža. Zdravniška priporočila: Dr. Cyrakus B., Dunaj, piše : Jaz sem z Rio zadovoljen, pošljite še 24 lončkov, uporabljal jih bom pri svojih bolnikih. Cena z garancij «kim pismom Din 9-—, trije lončki Din 18—, 6 lončkov 32 —.
Dr. Nic. Kemeny, Košice (Kaschau)
252 poštni predal 12/L 29, 6«ikoslov&ika.
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril moderno opremljeni
ZOBNI ATELJE
v Skofji Loki
Spodnji trg (v hiši Smitove gostilne)
ter se toplo priporočam.
253a
Koncesionirani zobni tehnik
CIRIL LUŽAR.
NE KUPUJTE
prej kolesa drugih znamk, dokler si ne ogledate zalogo svetovnoznanih in priznano najboljših
biciklov, kateri edini predstavljajo t j	•
vztrajnost, zanesljivost in ekonomičnost.
Prodaja tudi na mesečne obroke pri tvrdki 255
Ivan Srihar, Ljubljana, Dunajska 31
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živali je brezdvomno
MASTIN
ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pisma 1 Cena : 5 skat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana 66.
Zahtevajte brezplačni
CENIK slikami
Roskopf ura 49 Din.
Ura na sidro (ankericai nekoliko boljše izvršitve z i letnim jamstvom 65 Din. Ista original patent preciz. Roskopf ura na sidro, pravi nikelj, kolesje nepristopno prahu tekoče vse v rubinih, posebno točna, 5 letno jamstvo
-f« Din 98-—
Ornega, Doxa in druge ure cenejše kot drugod.
Budilka 64 Din
z 2 zvoncema in 3 let. jamstvom
-pi Din 69 -
I Kitali, Maribor št. 43/b
specialist samo za boljše ure.
2+.1
JOSIP JUG, Ljubljana
Gajeva ulica štev. 2
izvršuje slikarski in pleskarski obrt zelo solidno in po nizkih cenah. Sprejema tudi naročila z dežele ia pleskanja železnih mostov. Cenjenemu občinstva se priporoča.
Veliki —^ —, ilustrovani ^L '
dobite zastonj! Zahtevajte ga od skladišča
MEINEL in HEROLD
tovarna glasbil, gramofonov in harmonik
R. Lorger, MARIBOR ŠL 104-B.
Violine od 'Jo Din. Kotne harmonike od Hb Din. Tam-hariee od Ob Din. Uremolom od B45 Din in dalje.
70
Dvokolesanajboljših svetovnih znamk v veliki izbiri. zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega, in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika. - Ceniki iranko. - Prodaja na obroke.
»TRIBUNA" F. B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov
Ljubljana, Karlcvška cesta štev. 4.
Živinorejcem
priporočamo zanje jako koristno knjigo
Prva pomoč
ponesrečenim živalim.
Napisal jo je živinozdiavnik prof. dr. Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino:
NERVOZNIM
slabim, nemočnim, izčrpanim.
Da bi se osvobodili slabosti, izčrpanosti, prezgodnjih boleznim, včasih celo prezgodnje smrti je neobhodno potrebno takoj spočetka čistiti svoj organizem strupov, katere skupno s hrano prinašamo (mokračaa kislina, urati in dr.), ravno tako pa je treba ojačevati in oživljati njegovo moč z energijo-tvornimi fermenti, vzete od žlez mladih živali, kakor je »KALEFLUID« D. Kaleničenka.
»KALFLU1D« je potreben vsem brez razlike kateri so iz črpani od raznih bolezni, slabe prehrane, ali bolezni želodca, napornega fizičnega ali duševnega dela, težkih duševnih potrtosti, prekomernih telesnih ali duševnih ekscesov i. t. d. »KALEFLUID« je večkrat odlikovan na raznih razstavah v Parizu, Londonu, Bruslju, Firenci in Rimu, 5 Grand Pri* in 5 velikimi zlatimi kolajnami.
Brezplačno-Franko pošljemo popis, kateri vas seznani z novim na'inom obnavljanja in jačanja ovenele moči, zdravja in delovne sposobnosti. Obrnite se:
Beograd, Meta 27; Miloš Markovič.
»KALEFLUID* sc dobi v vseh boljših drogerijah in lekarnah vsega sveta, pošlje se tudi po povzetju.
Glavna direkcija francoskega društva „Kalefluid" D Kaienicenko, Pariš, Piga le, 5.	280
živalskega zdravila, ob-
leta ia za konzorcil »Domovine* Adolf Ribnika r.
Urejuje Filip Omladič.
Sestava telesa,
kladki, masiranje, drgnjenje, o načinu, kako se žival prisili, da je mirna, o dviganju padlih ali bol* nih živali, o ranah ter kaj je storiti v
raznih slučajih nagle obolesti, kot pri poškodovanju rogov,poškodbi kopita in zakovanju, pri prišču med parklji, opeklini, streli, zlomu kosti, zvitju, izčlenjemu, izpadu porodnice in maternice. iz» padu danke, vnetju vimena, driski, zaprtju, koliki, nape> njanju goved in ovac, pri tujih predmetih v požiralniku, pretresu možgan, solnčarici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopanju s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd.
Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigo.
Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroča
v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani
Prešernova ulica 54 (nasproti glavne ?ošte)
Za Narodno tiskarne Pran JezeršetC