-   130   —
Kjer ni ljulike, lepo žito raste.
Ta pregovor mora vsakteri kmetovavec iz lastne skušnje poterditi; zato pleve svoje polje, de odpravi hudiga sovražnika. Pa kakor med žito, tako tudi med ljudi zaleže Ijuliki enako strupeni človeški zaver-žek, kteri še veliko hitrejši svojo okoljsino ostrupeni, in dobre prirojene lastnosti bližnjica zatare, kakor Ijuli-ka pšenico. Nar gotovši izgledi takiga ostrupnjenja se kažejo pri prerajtovanju odkupa zemljiš nekdanjih gosposkinih davkov. Kamor glas hudobnih zraven pa zarobljenih podpihovavcov ni segel, se kmetje pametno in postavno brez vsiga opiranja sponašajo, in gospodam, ki vse le k njih dobrimu obračajo, z lepim zaderžanjem na proti grejo, ter se voljno v postavne zaveze podajo, kterih nihče odverniti ne more.
Posebno lepiga zaderžanja pri tem opravilu so bili Kam en ca ni in Tunine i, tudi so se pametno obnašali prebivvavci Moravske doline. Nasproti so pa sosedje iz Cerne, Tuine, Podgire, Šmarce in Volč-jigapotoka očitno pokazali, de so od neke hude, močno strupene ljulike razkačeni, ktera se je med-nje vrinila. Med tem, ki so uni svoje dolžnosti lepo v pre-tehtanje dali, so se ti ustavljali k prerajtanju priti. Za
—   131   —
to so pa rajtinge unih po njih zadovolji stekle, nasproti je tem marsikaj nevšečniga naklonjeno, vse za to, ker niso k prerajtanju prišli. Nepokorneži! to je sad vaše nepokornosti, kteriga ste si sami po svetu strupene ljulike naklonili.
Opomniti se moram, de posebna čast in hvala gre tudi prebivavcam Ljubljanske okolice zavoljo njih lepiga zaderžanja pri prerajtanju odškodovanja.
Dr. Orel.