številka 33 / letnik 59 / Ljubljana, 28. september 2000 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov w Slovenije Lendavski naftarji napovedujejo protest te stavkovnega odbora lendavske Naf-odo 4. oktobra na mejnem prehodu Dol-^ Vas Pripravili protestni shod. Na njem bolj1 °beh lastnikov - Petrola in države - za-evali dokapitalizacijo in dolgoročno finanč-no sanacijo podjetja. 0 besedah predsednika Sindikata delav-cjV®nergetike v Nafti Ivana Krpana delav-. oema lastnikoma zamerijo, da ne spoštu-lava Pogodbe, ki sta jo sama podpisala. Deni«' Se sPrašujejo, zakaj lastnika v letu dni D a n'5 naredila, da bi Nafti našla strateškega nerja in da bi spravila v življenje ekološ- ke programe, kar bi omogočilo prezaposlitev določenega števila delavcev. Lendavski naftarji želijo opozoriti na številne nerešene probleme, ki jih Petrol in država ne rešujeta in s tem ogrožata socialno varnost delavcev Nafte in številnih drugih delavcev v Lendavi ter Pomurju. “Protestni shod v Dolgi vasi je samo prvi korak sindikata. Če vlada in Petrol ne bosta začela reševati problemov, bomo prisiljeni metode sindikalnega boja še zaostriti, pri čemer nam bo pomagal tudi celoten Sindikat delavcev energetike Slovenije,” pravi Krpan. T. K. Napoved opozorilne stavke Tuji v Sindikatu zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije bomo 6. oktobra med 8. in <>•' ar° izvedli opozorilno stavko. S tem se pridružujemo zahtevam, ki jih je že napovedal l^ndikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Če ne bo posluha za naše skupne za-^e’ bomo stavko nadaljevali 11. oktobra. ^ opozorilno stuvko bomo skludno s 7. členom z Likonu o stuvki zu^otovili minimum g Procesa" £r(7j Šerbec, predsednik Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije Poi r‘lv so v Gorenju izdelali že desetmilijonti pralni stroj, po katastrofalnem t)(|Zaru *e vedno čakajo na obljubljeno vladno pomoč. Ta teden je na predlog Sa°a Semoliča takojšnjo pomoč zahteval tudi ekonomsko-socialni svet. j*TS j Ogovor z glavnim nsPektorjem za delo te^d°|;V'rU Pr'zadevanj za uredi-vetl e 0vnoPravnega in zaposlit-nid: Položaja delavcev v Rud- hoT V d- o. o. (E. Leclerc) bo pri-inštj u sred° pogovor z glavnim ® to9em za delo Borutom laVcj ^arjem in njegovimi sode-lofill a to pogovor smo se od-šega' Zaradi nujnosti učinkovitej-vbo nadz°ra inšpekcije za delo 0Čj,n Vskih organizacijah. Več kot 'žknriUe’.da pomanjkljiv nadzor ^ia|'SCaj° številni zasebni delo-gan: Pa tudi domača in tuja or- V o.ran.a trgovska podjetja. Sl0Ve ladikatu delavcev trgovine smo prepričani, da mora 1o za delo dobiti bistve-"n'ton:le P"8!0-)11081! pri sankci-kottlo Ju kršiteljev, zavzeli pa se •ev t .udi za kadrovsko okrepi-W "^Pekcije. Za izboljšanje delo'v °inega obveščanja in so-^ktn^a bomo glavnemu in-sebne rJu Predlagali sklenitev po-§a dogovora. Sandi Bartol, sekretar Krašovčeva je imela prav Namestnica ministra za zakonodajo je Vekoslavi Krašovec pisno sporočila, da je v odgovoru ministra o pravici presežnih delavcev do odpravnine prišlo do napake. Delavci podjetja v prisilni poravnavi in finančni reorganizaciji imajo pravico do odpravnine. O tem na strani 11 e Država je odgovorna za pravno varnost zaposlenih. To mora zagotoviti z zakoni In svoje odgovornosti ne more prenašati na predstavnike delodajalcev in sindikate, je prepričan Gregor Miklič. To bo morala upoštevati pri pripravi zakona o delovnih razmerjih za drugo branie' Stran 2 in 3 Gospodarska zbornica naj se umakne iz pogajanj Protestiramo zoper ravnanje Gospodarske zbornice Slovenije, ki kljub temu, da glede na standarde razvite demokracije ni legitimen socialni partner, nenehno in načrtno z destruktivnim delovanjem onemogoča dogovor med vlado, delodajalci in delojemalci tako glede zakona o delovnih razmerjih kot tudi glede nujno potrebnih sprememb dogovora o politiki plač. Gospodarska zbornica Slovenije načrtno ruši tudi že dosežene dogovore socialnih partnerjev. Takšno nesprejemljivo ravnanje, ki je bilo še posebej očitno na zadnji seji ekonomsko-socialnega sveta ob obravnavi zakona o delovnih razmerjih, ima za cilj: - da delavci izgubijo tiste že pridobljene pravice - dodatke za delo, odmor za malico, ki jim zagotavljajo vsaj minimum materialne in socialne varnosti; - zamrznitev plač, saj po novem letu preneha veljati dogovor o politiki plač, ki določa rast plač skladno z inflacijo; - znižanje materialnega položaja delavcev, še posebej zaradi nepripravljenosti GZS za dogovor za znižanje razlike med izhodiščno in minimalno plačo. Ne pristajamo več na ravnanje GZS, ki pod krinko večje konkurenčnosti gospodarstva delavce čedalje bolj vodi zgolj v najemni in podrejen položaj. Sindikati zaradi tega in pa zaradi dejstva, da gospodarske zbornice z obveznim članstvom v razvitih evropskih državah niso socialni partner, zahtevamo, da se GZS umakne iz ekonomsko-socialnega sveta in iz dialoga oziroma pogajanj o politiki plač. S tem bodo ustvarjeni pogoji za konstruktiven socialni dialog, kije v razvitih demokracijah predpostavka za graditev socialno naravnane države. Dušan Semolič, predsednik ZSSS, Drago Lombar, predsednik KNSSS Neodvisnost Dušan Rebolj, predsednik KSS Pergam Boris Mazalin, predsednik KS 90 Rastko Plohl, predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije Če vprašate mene Piše: Doro Hvalica Iz razprave o predlogu zakona o delovnih razmerjih na seji ekonomsko-socialnega sveta sta mi najbolj ostala v mislih gospa Belopavlovič iz Združenja delodajalcev Slovenije in gospod Hribar iz Gospodarske zbornice Slovenije. Drugi zato, ker je trdil, da ni logično, če se Vlada Republike Slovenije postavlja na šibkejšo stran v delovnem razmerju, saj bi njena skrb morala baje biti predvsem donosno gospodarstvo in racionalno ravnanje delodajalcev; prva pa zato, ker je po prelevitvi med delodajalce trdila, da bi se s predlaganimi zakonskimi rešitvami povečevali stroški dela, da bi se zmanjšala zaposlenost, povečale pa pravice delavcev. Oba pa zato, ker sta trdila, da v zakon, ki naj po svoji temeljni naravi sicer ščiti šibkejšo stran, ne sodijo minimalne pravice iz dela, kakor so odmor, malica, prevoz, dopust, dodatki itd. To naj pač urejajo kolektivne pogodbe. Gospod Hribar, ministrstvo za delo naj brani interese tistih, ki delajo. Če ga tokrat vodi minister, ki se tega zaveda, morate svojo nejevoljo vsaj brzdati. Liberalne rešitve, ki jih želite predvsem pri odpuščanju, vlogi sindikata, dodatkih in delovnem času, niso argument ampak alarm, ki ga prav dobro slišimo. Vaša neprikrita želja, da bi malo plačali dobro delo, delavce, ki pa na to ne pristajajo, ali delavce, ki tega ne zmorejo več, preprosto odslovili oziroma odložili na breme države, sodi resda v evropske manire - toda tiste iz druge polovice devetnajstega stoletja. Gospa Belopavlovič, o kakšnem povečevanju cene dela in o katerem zmanjševanju zaposlenosti govorite, če hkrati zagotavljate, da imajo delavci vse te pravice itak v svojih kolektivnih pogodbah '.'’ O kakšnem širjenju pravic modrujete? Ali pri primerjanju z evropsko zakonodajo mislite na primerljive zakone tistih evropskih držav, kjer je prav postopno širjenje pravic zaposlenih večdesetletna trajnica? Ali mar ne veste, da smo v tem primerjanju samo mi tisti, ki s prilagajanjem delovnopravne zakonodaje krčimo v istih desetletjih že pridobljene pravice? Gospa Belopavlovič, gospod Hribar, gospe in gospodje na delodajalskem bregu! Čemu torej tolikšno vaše upiranje, da bi osnovne delavčeve pravice bile zapisane v zakonu, in zakaj naše vztrajanje, da si jih z zakonom zagotovimo? Preprosto zato, ker vemo, da tudi vi veste, da vemo, kako nas skušate izigrati. Če bi vam uspel oskubljen zakon brez Že pridobljenih minimalnih pravic, bi v novem zakonu o kolektivnih pogodbah razumeli samo načelo prostovoljnosti, kar seveda v vašem jeziku pomeni, da bi sleherno pravico morali predlagati na novo. Vi pa zanje še na pogajanja ne bi pristajali, saj praksa dokazuje, da praviloma že sedaj: - ne sprejemate pobud za dopolnjevanje splošnih kolektivnih po-godb, če zanje ni zakonskih napotil, - zelo težko uveljavljamo nove pravice v panožnih kolektivnih pogodbah, ko le-teh ni že v splošnih, - in še teže prodremo s predlogi za nove ugodne rešitve v zavodskih in podjetniških kolektivnih pogodbah, če jih ne nakazujejo že panožne ... Slovenska birokratska pamet pač potrebuje za vsak premik oprijemljiv birokratski razlog. To je za urejeno družbo lahko celo dobro, če seveda takšen način ne omogoča zavlačevanja, izkoriščanja in z.lorab. V vašem silovitem upiranju temu, da bi osnovne pravice zaposlenih zapisali v zakon, pa se, če vprašate mene, kaže prav ta namen. Ekonomsko-socialni svet o predlogu zakona o delovnih razmerjih Seja ekonomsko-socialnega sveta, na kateri naj bi socialni partnerji poskušali uskladiti poglede na predloge iz novega zakona o delovnih razmerjih, bila je ta ponedeljek, ni omogočila nobenih novih kompromisov. Zgodilo se je celo, da so predstavniki delodajalcev umaknili soglasje k nekaterim rešitvam, s katerimi so med pogajanji že soglašali. Jeziček na tehtnici v tem spopadu ima tako vlada. Ker se je njen minister za delo na tej seji in na pogajanjih vseskozi postavljal na šibkejšo stran dela, torej za zaščito delavcev, bodo delodajalci mogoče ostali še naprej osamljeni. Po besedah ministra za delo Mihe Brejca je vlada obljubila, da bo novi zakon o delovnih razmerjih sprejet do konca letošnjega leta. Zaradi tega je minister poleti organiziral pogajanja, na katerih je želel ugotoviti, ali lahko predstavniki delodajalcev in sindikatov uskladijo različne poglede na ta zakon. Na pogajanjih se ni postavljal na stran sindikatov, ampak delavcev, ki so šibkejši od delodajalcev. S predlogom zakona, kot gaje ministrstvo pripravilo po pogajanjih, so delodajalci nezadovoljni nasploh, sindikati pa ne sprejemajo le nekaterih rešitev. Po Brejčevih besedah potrebuje naša država tako naravnan zakon zaradi tega, ker tranzicija in privatizacija še nista zaključeni. Vsak dan prejema opozorila o številnih kršitvah zakonodaje, nespoštovanju kolektivnih pogodb, neustreznem ravnanju delodajalcev. Vse bolj spoznava, da so delavci v bistveno slabšem položaju, kot bi morali Cilj žalna mora bili ohranitev dostojn ravni pravic delavcev biti po sprejetih zakonih in uve-(javljenih kolektivnih pogodbah' Če delodajalec delavcem ne V' plača plače, bi po Brejčevih be' sedah moral biti strogo kaznoval Ker je pri nas organizacijska ku tura delodajalcev zelo nizka, K® ne spoštujejo pravnega reda, J6' zakonu več, kot bi bilo nujno p° trebno. Ko se bodo odnosi n1? delodajalci in delavci približali tis tim v Evropski uniji in ko bo me obojimi več zaupanja, bo m°S če nekaj rešitev iz zakona uma niti in jih prepustiti partnerjem ? kolektivnih pogajanjih (to bi Ja ko zapisali v prehodne določbe/' Miha Grah, predsednik oW ne zbornice, je dejal, daje zak° preobširen. Tak kot je, ne bi -S|TI biti sprejet, saj je namenjen lop vom, ne pa poštenim delodaja cem. Predlog zakona je bil v Pre-J šnji verziji že dobro usklajen. P tem pa so sindikati nastopili z e* tremnimi zahtevami. 0 Dušan Semolič je naspr0^ menil, da je predlog zakona s_ daj boljši kot pred pogajanji,v6 dar bo treba najti še ustrezne šitve za odprta vprašanja. Med J je uvrstil možnost odpuščanja lavcev zaradi pomanjkanja zm nosti za doseganje rezultatov-daj zapisano določilo daje de dajalcem možnost odpušča J bolnih in starejših delavcev in lavk. Pri nas nimamo sodne pr^ se, ki bi delodajalcem preprece la šikaniranje delavcev. Drug0 -prto vprašanje je po Semolič6, besedah zahteva, naj bi de m ostal na delu do pravnomoc11 ti sodne odločbe in ne le do V vostopenjske sodbe. ,t. Dodatki, vključno s tistim za^, lovno dobo, so v zakonu P011:., ni zaradi nizke ravni spoštov . določb kolektivnih pogodb. v višini najmanj minimalne P1^ pomeni v primerjavi s sedam stanjem nazadovanje in gaj6 ba povečati vsaj na 107.000 to jev. Polurni odmor med delom ra ostati sestavina rednega ■f! __&______ _________^____ niii» delodajalci verjetno povečal^, nega čas. Če bi to spremen'- me, tudi regres za malico men lom bi bil marsikje ogrožen- cm pfli« [P ■!!! I j'1'TJ1 ki je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvoZS . 1 Vlil Vbl' Dalmatinova 4,1000 Ljubljana . Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 13-41-244 . Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 13-41-232, novinar urednik ° ^ Cšela . Naročnina, tel. 13-41-283 . Faks 061/317-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si . Posamezna številka stane 230 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 . Tisk: Delali gj Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 140 Norme o razporejanju delovne-Ba časa je treba zaostriti, saj jih Podajalci zlasti v nekaterih dejavnostih zelo zlorabljajo. Delo-Jjalci naj delavce o prerazporedi obveščajo tri do pet dni vna-PreJ- Na teden naj bo dovoljeno javiti največ 50 ur. • 0sebej zaščiteni naj bodo de-yVc* in delavke, stari nad 53 let. razpisih delovnih mest namreč ij Jdajalci praviloma iščejo moš-.J0 40 in ženske do 35 let. j . °t je povedal Semolič, delo-jalci zavračajo, da bi jih zakon d-^val za obračunavanje sinite ne članarine. Na takšno sta-Ce se postavili, čeprav je anstvo v gospodarski zbornici ra'Ve?no *n zakon določa, da mo-J0 danice plačevati članarino, čii Vezn,ost delodajalcev, da obračajo sindikalno članarino, |jj Zrjaj° v sosednji Avstriji in Ita-J!' država pri tem vprašanju ne n-i°re b'!l neopredeljena. “Socialni rtrierji, ki sedimo za to mizo, s 1110 enakopravni, le sindikati s. °„na trgu in odvisni od član-2akl'men'l predsednik ZSSS. v jačil je z mnenjem, daje treba licema sindikalne zaupnike bo-nirZa- ititi pred možnostjo Sikanj3 delodajalcev. Gžv'° ^r‘l,ar’ podpredsednik |,e .' Je najprej ugotovil, da ni no-koiJu dokazov, daje sedanja za-so S Ureditev slaba. “Poleg tega ^ . Sloveniji vsi zaposleni ,po-Če *S ^plektivnimi pogodbami, hi er-8 z)v*mo v izrazito neprav-)zavi, z normami tega ne bo-k0 Iz°°ljšali. Ker v predlogu za-bot je pripravljen na pod-V>JPogajanj, vidimo le oddalje-vjjj v °d naših stališč, smo pripra-rtl(),s.e nekaj popravkov. Pri Se-Ža'"ru in vseh sindikalistih opa-] "ta-atkovidnost. Zakaj bi de-na trgu delovne sile vzel irj.5J.jega delavca, če je ta zanj J1; je opozoril Hribar. niCaataša Belopavlovič, predstavilo]. ^druženja delodajalcev (prej histr,Cta državna sekretarka na mita JJ;Vu za delo), je menila, da mo-sicj‘Kon Ščititi tudi delodajalce, in siadj.Phed pretiranimi zahtevami PoS] ma premože- ^sskočiva na odnos upr r°djetij do sindikata. Nas n v.eMo malih podjetij, kako je •sindikatom v njih? I . aJhnih podjetij z nekaj zapos-je veliko in v njih je sin-alno delo oteženo, članov pa j. 0raj nimamo. Ali se ljudje bo-J° včlaniti zaradi pritiska delo-Jalcev ali pa ne čutijo potrebe? kQga ne vem, dejstvo je, da jih tež-r, Pridobimo. Zal prav v malih ko ^et-P.b najpogosteje kršijo za-]j '1<)(Jajo. Ljudje potem prihajajo jej ai^ P° Pornoč ali se včlanju-°' Ce je bil kak delavec svoj čas ra pa koristi tudi drugim zaposlenim, saj se potem, ko vidijo, da je bil primer uspešno rešen, opogumijo in pridejo po pomoč še oni. Kaj storite, da zaščitite delavca, se pogovorite z delodajalcem, ali zagrozite s tožbo? Ko ugotovimo, da je do kršitve zakonodaje v škodo delavca res prišlo, se praviloma najprej skušamo pogovoriti z delodajalcem. Večina malih podjetnikov se spozna na vodenje poslov veliko bolje kot na delovnopravno zakonodajo, ki jo mnogi jemljejo precej zlahka. Pogovori z njimi so po navadi uspešni. Težave pa nastanejo v podjetjih, kjer so delodajalci že tako zadolženi, da ne zmorejo poravnati vseh obveznosti do zaposlenih, tudi če bi jih hoteli. V takem primeru je seveda pravice mogoče uveljavljati, če ima pod- novih članov v sedanjih razmerah? Leta 1989 je bilo v Zasavju zaposlenih 21.000 ljudi. Ko smo po reorganizaciji sindikatov začeli ponovno včlanjevati, seje v ZSSS vključilo preko 18.500 delavcev ali 87 odstotkov vseh zaposlenih, kar je bil daleč naj večji odstotek v Sloveniji. Kasneje so se osamosvojili sindikat vzgoje in izobraževanja, sindikat zdravstvenih delavcev ter Pergam. Zaradi tega smo izgubili kakih 700 članov. Potem pa seje začel val stečajev, zaradi katerih se je veliko ljudi upokojilo. Letos smo našteli 9200 članov, ki plačujejo članarino ter okoli 1150 ljudi, kijih še zastopamo v raznih sporih, so pa na zavodu za zaposlovanje. Ti imajo še vedno naše izkaznice in jih obravnavamo kot člane, čeprav ne plačujejo članarine. V mali podjetniki sindikata ne vidijo prav radi, ali pa je Zasavje v tem pogledu izjema? V malih podjetjih je veliko potencialnih članov, kijih skušamo vključevati in menim, da je bolj verjetno, da se bo v prihodnje število članstva povečevalo kot osipalo. V prihodnje ne pričakujemo večjega obsega odpuščanj ljudi, v večjih podjetjih pa se zaposleni že spet v večjem številu vključujejo v sindikat. Izstopajo pa samo posamezniki. Hvala, ki vam jo pojejo delavci, ki ste jih uspešno zastopali v sporih, je dobrodošla, vendar še zdaleč ne dovolj. Širi se najbrž tudi drugačno mnenje o sindikatu, saj kar nekaj delavcem niste uspeli uveljaviti njihovih pravic v skladu z njihovimi pričakovanji. Kaj sindikat sam naredi za svojo reklamo v podjetjih? Delavcem, ki se na novo zaposlijo v drobnem gospodarstvu, občasno pošiljamo naše propagandno gradivo na domači naslov. V podjetja pa ne hodimo agitirat, ker sva na območni sindikalni organizaciji pač samo dva zaposlena. To smo vprašali zato, ker smo hoteli zvedeti, ali vas je kdaj kak delodajalec vrgel skozi vrata. Slišal sem za take primere od kolegov iz drugih območij, v Zasavju pa se nam to še ni zgodilo. Osebno poznam veliko večino zasebnih podjetnikov in tako se zgodi, da me marsikdo med njimi raje vpraša za nasvet, kot da bi me odganjal. Ne rečem pa, da nikoli s kakim direktorjem nisva kričala drug na drugega. Vendar smo kasneje vzpostavili povsem korektne odnose. B. R. Med upokojitvijo decembra in januarja ni razlike i^anje: Polno pokojninsko dobo bom v0|etnilaravno na prehodu iz starega v no-(JeCeObiram lahko, ali se bom upokojila Nni ara a*' januarja- Vem, da se zaradi po-rtw„- e reforme vsako leto pokojnine od-res iji? nekoliko nižje. Ali bo moja pokojnina ni^ri^T če se upokojim šele prihodnjega ja-a namesto letošnjega decembra? Dokončna odmera vaše pokojnine bo enaka ne glede na to, v katerem letu se boste upokojili. Pokojnino vam namreč odmerijo od pokojninske osnove, ki se s pomočjo valorizacijskih količnikov izračuna iz podatkov o vaših plačah v preteklosti. Količniki ustrezajo gibanjem povprečnih plač in pokojnin in se vsako leto določijo na novo. Res je tudi, da bodo zaradi pokojninske reforme odslej pokojnine od te pokojninske osnove do leta 2022 vsako leto odmerjene v približno 0,59 odstotka nižjem znesku. Od leta 2000 znaša namreč odmera pokojnine za leto dni pokojninske dobe le še 1,5 odstotka namesto dosedanjih 2 odstotkov. Toda tudi nova formula za usklajevanje pokojnin je takšna, da že februarja nekako zamrzne stare pokojnine, dokler se znes-kovno ne izenačijo z na novo odmerjenimi. Zaradi te formule bodo starejši upokojenci delili usodo novih, saj bo tudi njim pokojnina rasla bolj zadržano kot plače. NAJ SE VE... Delavec in delavka smeta na dan ročno premestiti največ za 1000 kg bremena. Koliko težki pa smejo biti posamezni kosi bremena, je glede na spol in starost delavca določeno v naslednji razpredelnici. Bolj težki kot so kosi bremena, manj jih torej sme delavec na dan vzdigniti. STAROST MOŠKI ŽENSKA od 15 do 19 let 35 kg 13 kg nad 19 do 45 let 55 kg 30 kg nad 45 let 45 kg 25 kg nosečnice 5 kg Vir: Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (Uradni list RS, št. 30/ 2000), s katerega zahtevami morajo delodajalci uskladiti delovna mesta najkasneje do aprila 2001. ;a enotnost 6 nT^nmp št. 33 / 28. september 2000 SINDIKAT OBRTNIH DELAVCEV SLOVENIJE Posvet obrtnih delavcev Slovenije Kolektivno pogodbo za drobno gospodarstvo bodo delodajalci uporabljali neposredno Konec minulega tedna je bil v hotelu Bernardin v Portorožu posvet Sindikata obrtnih delavcev Slovenije, na katerem se je zbralo preko 120 delavcev v obrti in samostojnih podjetnikov, ki delujejo v upravnih odborih skladov za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih. Na posvetu, ki sta ga vodila predsednik in sekretar republiškega odbora Sindikata obrtnih delavcev Slovenije Peter Jančar in Martin Muršič, so sodelovali tudi predsednik in sekretar ZSSS Dušan Semolič in Rajko Lesjak, predstavniki obrtnih zbornic in drugi gosti. Predsednik ZSSS Dušan Semolič je v pozdravnem govoru dejal, da so lahko sindikati uspešni v borbi za delavske pravice samo, če so enotni. Sindikatom v Sloveniji to še nekako uspeva na področju plačne politike, vendar pa plače še zdaleč niso vse. Po Semoličevih besedah je nujno, da sindikati enotno nastopijo tudi v razpravah o socialnem sporazumu ter o novi delovnopravni zakonodaji. O zakonu o delovnih razmerjih pa je Semolič dejal: “Ta zakon v nobeni demokratični državi ne nastane brez konfliktov. Zakon mora ščititi delavce, zato velja vanj zapisati čim več delavskih pravic. Kakor kaže, bodo delodajalci vendarle pristali na zahtevo sindikatov, da bo v zakonu zapisana pravica delavcev do 30-minutnega odmora med delom, še vedno pa ostajajo neusklajeni pogledi na to, kdaj delodajalec lahko odpusti delavca. Za sindikat ostajajo najbolj sporni osebni razlogi na strani delodajalca. Večina delodajalcev je sicer korektnih, vendar pa imajo sindikati z nekaterimi preveč slabih izkušenj, da bi lahko pristali na odpuščanje delavcev zaradi osebnih razlogov delodajalcev.” Semolič je Sindikatu obrtnih delavcev Slovenije čestital za prispevek k enotnemu nastopu vseh sindikatov v borbi za pravice delavcev. Kolektivna pogodba za drobno gospodarstvo prilagojena malim delodajalcem Nato je izvršni sekretar v ZSSS Gregor Miklič predstavil novo kolektivno pogodbo med delavci in družbami drobnega gospodarstva. Dejal je, da je ponosen na to kolektivno pogodbo, saj sojo s pogajanji uspešno pri- lagodili malim delodajalcem. Po Mikličevih besedah je napisana tako, da se lahko neposredno uporablja, saj delodajalec za njeno uresničevanje ne potrebuje več nobenega pravilnika ali drugega akta. Kolektivna pogodba velja za člane Združenja drobnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije in za pri njih zaposlene delavce. Pogodba velja do konca leta 2002, odpovedati pa je ni mogoče, če ena stran pred tem ne predlaga sprememb. Tako do enostranske odpovedi, ki bi presenetila nasprotno stran, ne more priti. Pri pripravi kolektivne pogodbe so avtorji in pogajalci sledili veljavni zakonodaji in splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti, upoštevali pa so tudi nekatera spoznanja iz razprave o predlogu novega zakona o delovnih razmerjih. Gregor Miklič je predstavil kolektivno pogodbo za drobno gospodarstvo. Po novi kolektivni pogodbi mora vsaka pogodba o zaposlitvi pri delodajalcu, ki nima sistematizacije delovnih mest, vsebovati natančen opis del in nalog. Pri konkurenčni klavzuli pa so po Mikličevih besedah sindikalisti morali nekoliko popustiti, zato delavci ne bodo smeli delati pri drugem delodajalcu ali imeti lastne dejavnosti. Praviloma naj bi delodajalci delavce zaposlovali za nedoločen čas, za določen čas pa samo izjemoma. Pri razporejanju delavcev na nižja delovna mesta ali v kraj, ki je oddaljen več kot 50 kilometrov, bo moral imeti delodajalec soglasje delavca. Nova kolektivna pogodba ureja v skladu z mednarodno konvencijo in direktivami Evropske unije tudi delo na domu, pri čemer upošteva tudi določila iz predloga novega zakona o delovnih razmerjih. Prav tako kolektiv- na pogodba ureja način odpuščanja trajno pre' sežnih delavcev. Po novi kolektivni pogodbi bodo imeli de-lavci najmanj 20 dni dopusta, natančno s0 opredeljeni tudi vsi kriteriji za določanje dopusta, le uspešnost dela bo ocenjeval delodajalec. Ostre kazni le za najhujše kršitve V členih, ki govorijo o odškodninski in dj* ciplinski odgovornosti, so natančno navede ne hujše in lažje kršitve delovnih obvezno* ti. Tako bo delavec lahko ostro kaznovan za res samo za najhujše kršitve. Poslej deloda jalec za hujše kršitve delovnih obveznosti de lavcu ne bo več obvezno izrekel ukrepa Pre nehanja delovnega razmerja. Če bo prišlo do sporazumu prekinitve delovnega razmerja, moral delodajalec delavca pre hodno pisno opozoriti, da če ostal brezposeln, na zavodu za zv poslovanje ne bo mogel uveljav1 pravic iz tega naslova. ■: Kolektivna pogodba daje tu možnost oblikovanja sklada izobraževanje delavcev v dro nem gospodarstvu po zgledu ta šnih skladov, ki že delujejo za , lavce pri samostojnih podjet a kih. Kakor je dejal Miklič, se izkušnje omenjenih skladov z nimajo celo tujci, zato bi yelJ ,j lo takšne sklade ustanoviti tu za drobno gospodarstvo. TisK di bi lahko skrbeli za izobraZ« vanje delavcev iz dela in ob lu, kar je v razvitih državah » rope nekaj povsem običajnfP Pri n tis pa n 3. splošno delodajalci sc za iz^v že vanj e in usposabljanje zaposlenih izl°c vse premalo sredstev. je It; Brez pogajanj ne bo mogoče stavkati Nova kolektivna pogodba opredeljuj^ ^ di pogoje za delovanje sindikata. Pogajajo v zvezi s tem so bila po Mikličevih besc» zelo težka. Po zdaj veljavnih določbah b j imele dmžbe v drobnem gospodarstvu z111 kot 15 zaposlenimi zunanjega sindikalnega^ upnika, ki ga bo imenoval republiški oo . reprezentativnega sindikata. V družbah, je od 16 do 35 zaposlenih, bodo člani kata lahko izvolili enega sindikalna zaUM ka. V družbah, v katerih bo imel sindika . 30 do 70 članov, bodo člani volili dva sind> '»T3ETO aenotnos a Rupnika, na vsakih 70 članov pa še ene-=a' Sindikalnim zaupnikom daje kolektivna P Sodba imuniteto. n stavki kolektivna pogodba izhaja iz načel _ r P*aya. To pomeni, da bosta morali obe strani n c <)dajalska in delojemalska - storiti vse, da . Probleme rešita s pogajanji. Če ne bo prej Sajanj, stavke po novi kolektivni pogodbi ne ’ Mogoče napovedati. Po Mikličevih besedah ^orajo v majhnih družbah delodajalec in de-treu1 de*at* kot en kolektiv, zato je bilo temu po-v ,no Prilagoditi tudi člene o stavki, ki so se-a v skladu z zakonom o stavki, lklič je posebej opozoril, da kolektivna čpn-0t*^a ne velja za delodajalce, ki so vklju-Pa/k|,obrtno zbornico. Če kdo od njih želi, ahko postane tudi član združenja za drobno P0darstvo pri gospodarski zbornici. Potem SodhlUC*' zan-i veljala določila kolektivne po-e za drobno gospodarstvo. >5 čakanje na delo poslej 5 odstotkov plače kokv^Podrobno razložil tudi tarifni del VJ, t,vne pogodbe. Delavci bodo poslej za Plač ° -° dc'a prejeli dodatek 0,5 odstotka pl ,C’ce bodo delali na istem delu (gre za višjo d0rn° zaradi delovnih izkušenj pri delu). Naso ^st|la plače so urejena kot doslej, vendarle kani Stot*c* nadomestil nekoliko višji. Za ča-od.f aa delo bo delavec dobil 75 Plač h plače’ enak odstotek n0 DC, 0,vae bo opredeljen za traj-V£ resežnega delavca, prejemal ko D.U,odPovednega roka, prav ta-°dstnt ° V ^asu stavke dobival 75-dni p110 Plačo, vendar največ štiri di na rvi korak je bil narejen tu-visna a* ^temu’ da bo plača od- lodajalcaPOSlOVne uspešnosli de" lu pit* dclavec mora ob izplači-gres z | Pisni obračun. Re-d°bnSS moral čim prej pripraviti do-atna navodila. Danica Avbelj je 0Pozori la, da bodo delodajalci, ki ■majo interes za dodatno pokojninsko zavarovanje, zaradi tega hote- Kaj bo, ko bodo kolektivne pogodbe prostovoljne Ko je Semolič poročal o rezul-atih pogajanj o novem zakonu o delovnih razmerjih, je med dru-§'m omenil, da je ta zakon zelo Pomemben, ker bo uredil položaj skoraj 800.000 zaposlenih. elodajalci, ki zavračajo vnašanje dodatkov, regresa, odpravnin ‘n se česa v zakon, mogoče raču-ajo na možnost, da bodo kolek-ivne pogodbe postale neobvez-e’m se bodo tako izognili sedaj ''eljavnim pravicam delavcev. Po-m se skušajo izogniti tudi temu, a bi za člane sindikata obraču-avali članarino. Ker bi to lahko 1,0 za sindikalno gibanje nevar-i d° ZSSS to vprašanje mora-la zaostriti. li ukiniti katero od bonitet, kijih delavcem že dajejo. Na kritične besede Justi Arnuš, da se različnih seminaijev in drugih oblik izobraževanja v organizaciji ZSSS in sindikatov dejavnosti udeležuje premalo Domžalčanov, je Alojz Zupan povedal, “da hodijo na seminatje zlasti profesionalni sindikalni delavci. Volonterski predsedniki in sindikalni zaupniki pa imamo najprej delo. Ker se danes v podjetjih dela trikrat več kot pred leti, sindikalisti izobraževanje odrivamo od sebe. To je velika nevarnost za vsak sindikat. Slej ko prej v podjetjih sindikat ne bo mogel več delati tako kot sedaj. Delavec - sindikalni zaupnik v položaju, ko lahko izbira med delom in izobraževanjem, izbere nujnejše - to je delo,” je zaključil Zupan. Pri obravnavi rezultatov razprave o spremembah organiziranosti ZSSS je Justi Arnuš želela vedeti, kakšni so načrti za naprej. Dušan Semolič je odgovoril, da nihče z vrha ne bo vsiljeval predlogov, ki so bili zavrnjeni. V poštev pa pridejo dogovori med območnimi organizacijami, ki same ugotovijo, daje treba kaj narediti. Amuševa je še povedala, da so imeli pogovore z območnima organizacijama za Ljubljano in Gorenjsko. Pogovore bodo verjetno nadaljevali. p ^ i r ll 1. ll r i' r f \ i c j i c it t °ne Rozman. Pek^a mariborskem sodišču je sredi septembra stekel stečajni posto-]a , Za Podjetje Oblačila Stessl. Tega seje najbolj razveselilo 12 de-q. ,/Jj' že več mesecev niso prejele plač. Agonija delavk v podjetju ka aci*u Stessl seje začela 13. julija letos. Takrat jih je tuja delodajal-U[>,u°S'a*a na prisilni dopust. Ko so se delavke vrnile z dopusta, pa so j k lovile, da jih je v tem času delodajalka “zapustila”, saj je iz pod-i? °dnesla vse, kar se je dalo. Za seboj je pustila samo dolgove. dikM 6 ^etevke zapustila delodajalka, jim je priskočil na pomoč Sin-m t*sti*ne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije. S pomočjo območne organizacije ZSSS v Podravju so delavke dosegle a0 stečajnega postopka za podjetje, saj je bila to zanje edina mož-Zak'’■ si uredijo socialno varnost. Ob tem pa se delavke sprašujejo, da dJ Pri nas pristojni državni organi dopuščajo tujim delodajalcem, 'e teko poigravajo in norčujejo iz naše zakonodaje in delavcev. Sindikalna lista September 2000 Gospodarske dejavnosti Javni sektor’ (temelj jeSKP (nekdanje za gospodarstvo) negospodarstvo) Prvi del SIT SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 4.012,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 2.005,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.397,00 2. Kilometrina (od 27. 6. 2000 dalje) 49,83 49,83 (od 22. 8. 2000 dalje) 47,91 47,91 (od 5. 9. 2000 dalje) 48,81 48,81 (od 19. 9. 2000 dalje) 50,13 50,13 3. Ločeno življenje’ 74.427,00 58.562,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 7. 2000) - po SKPGD (na delovni dan) 582,00 582,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 57.912,00 49.232,00 - za 20 let 86.868,00 73.848,00 - za 30 let 115.824,00 98.464,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 372.134,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje 563.451,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči’ - po SKPD - ob smrti delavca 111.640,00 98.464,00 - ob smrti v ožji družini 55.820,00 - 4. Minimalna plača (od 1. 8. 2000) 80.783,00 80.783,00 5. Zajamčena plača 42.456,00 42.456,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 107.712,00 107.712,00 - ali največ 131.472,00 (70 % povprečne slovenske plače) 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna služba ZSSS PRAVNI NA§VETI Imuniteta sindikalnih zaupnikov Varstvo sindikalnih zaupnikov zaradi opravljanja sindikalne dejavnosti določata četrti člen zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in peti člen zakona o delovnih razmerjih. Podrobneje pa varstvo ureja 51. člen kolektivne po- godbe dejavnosti. Učinkovanje sklepa delodajalca, s katerim sindikalnega zaupnika prerazporeja, uvršča med presežne delavce (začasne ali trajne), ga kako drugače postavlja v manj ugoden položaj, ali s katerim zoper njega začenja disciplinski postopek ali mu znižuje osnovno plačo oziroma delež plače iz naslova delovne uspešnosti, je vezano na soglasje sindikata. Sklep, izdan brez soglasja sindikata, je brez pravnega učinka. Soglasje mora biti pisno. Sindikat lahko soglasje odkloni, če oceni, daje odločitev delodajalca posledica sindikalne dejavnosti zaupnika. Sindikat mora soglasje oziroma odklonitev podati v 8 dneh od prejema zahteve, sicer se šteje, da je soglasje dal. Če sindikat odkloni soglasje, delodajalec ne more enostransko izdati sklepa, pač pa mora začeti postopek za reševanje sporov pred dogovorjenim organom iz kolektivne pogodbe (87.-90. člen). Dokazno breme je na delodajalcu, kar pomeni, da bo moral dokazati, da razlogi za izdajo sklepa niso v sindikalni dejavnosti zaupnika. Sklep bo učinkoval šele, ko bo organ, pred katerim bo sprožen postopek, odločil o sporu. Sindikalni zaupniki uživajo zaščito v času trajanja funkcije in še dve leti po prenehanju. Funkcija lahko preneha s potekom mandata, lahko pa tudi že prej (npr. zaradi razrešitve). Kolektivna pogodba daje tudi sindikatu možnost, da sproži spor pred arbitražo, če meni, da je sindikalni zaupnik postavljen v manj ugoden položaj. Tako bo ravnal zlasti v primerih, ko delodajalec pravic zaupnika ne bo kršil aktivno (npr. z izdajanjem sklepov), temveč pasivno, npr. ko sindikalni zaupnik, kljub uspešnosti na svojem delovnem mestu, ne bo napredoval. Sindikalni zaupniki so poleg, naštetih v 50. členu, tudi funkcionarji sindikatov - sindikalnih central, ki so zaposleni Prl delodajalcu, vendar njihovo sindikalno delo ni neposredno vezano na delodajalca (predsedniki območnih odborov, republiških odborov, komisij, organov sindikata širših oblik ipd.). Zaščita torej ni vezana le na sindikalno delo pri delodajalcu v ožjem pomenu besede-temveč na sindikalno delo nasploh. Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije 1. Izhodiščne bruto plače po kolektivni pogodbi za kovinsko in elektroindustrijo (Ur. I. RS, št. 37/96), Aneks št. 2 (Ur. I. RS št.50/99), Aneks št. 3 (Ur. I. RS št.73/00) za SEPTEMBER 2000 v SIT Zahtevnostna skupina tarifni razred Relativno razmerje Izhodiščna bruto plača I. Enostavna dela 1,00 62.985 n. Manj zahtevna dela 1,12 70.543 iii. Srednje zahtevna dela 1,25 78.731 IV. Zahtevna dela 1,45 91.328 v. Bolj zahtevna dela 1,60 100.776 VI. Zelo zahtevna dela 1,90 119.671 VII. Visoko zahtevna dela 2,25 141.716 VIII. Najbolj zaht. dela 2,60 163.761 IX. Izjemno pomembna najbolj zahtevna dela 3,10 195.253 Eskalacija (Ur. I. RS št. 3/2000) 2,40 % (januar 2000) Eskalacija (Ur. I. RS št. 62/2000 + Aneks št. 3, Ur. I. RS št.73/00) 3,7 % + 2,15 % 5,85 % (julij 2000) Zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 (Ur. I. RS, St. 39/99 z dne 25. 5. 1999) 2. Regres za letni dopust za leto 2000 (v skladu z ZMPUPR, Ur. I. RS, št. 39/99, Aneks 51/2000) - najmanj 107.712 SIT - največ (70 % pov. plače v RS) 133.366 SIT 3. Povračila stroškov v zvezi z delom - regres za prehrano SEPTEMBER 2000 18.880 SIT - dnevnice - cela 3.500 SIT - polovična 1.750 SIT - znižana 1.218 SIT - kilometrina (od 19. 9. 2000) 50,13 SIT 4. Nekateri drugi prejemki Jubilejne nagrade: Po KPD za skupno delovno dobo ali delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, aneks št. 2 (Ur. I. RS, št. 50/99) - za 10 let - za 20 let - za 30 let Odpravnina ob upokojitvi: Solidarnostne pomoči: - smrt delavca - ostalo - daljša bolezen - nadomestilo za ločeno življenje 62.985 SIT 94.478 SIT 125.970 SIT 462.597 SIT ali* 308.398 SIT ali* 154.199 SIT ali* dogovor delodajalec in sindikat 61.680 SIT ali* 80.783 ST 42.456 SI* 190.523 SIT 188.802 S# 5. Drugo - minimalna plača (Ur. I. RS, St.69/2000) - zajamčena plača od 1.7. 2000 (Ur. I. RS, št.62/2000) - povprečna mesečna bruto plača za JULIJ 2000 na zaposlenega v RS - povprečna mesečna bruto plača za MAJ-JUL1J 2000 na zaposlenega v RS . „----- .. - začasna osnova za določanje višine nekaterih prejemkov (Ur. I. RS, St.620 - bruto 154.199 Sl* - neto 98.464 SI - povprečna mesečna bruto plača po dejavnostih JULIJ 2000 ^ - DJ/27 in 28 Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov 161.418 S - D K/29 Proizvodnja strojev in naprav 159.121 S - DL/30, 31, 32 in 33 Proizvodnja električne in optične opreme 162.938 S - DM/34 in 35 Proizvodnja vozil in plovil 172.257 S Pojasnila: 1. IZHODIŠČNE PLAČE: ,j Aneks št. 2 h KPD (Ur. I. RS St. 50/1999 z dne 28. 6. 99), količnik povišanja P' (Ur. I. RS, St.3/2000, 62/2000), Aneks št. 3 h KPD (Ur. I. RS. St. 73/2000) „ Vir: Tarifna priloga h kolektivni pogodbi dejavnosti (Ur. I. RS, St. 37/1996), St. 2, Aneks St. 3; Zakon 2. REGRES ZA LETNI DOPUST: . ^ Vir: Zakon o minimalni plači, načinu usklajevanja plač in o regresu za ^etnL pust v obdobju 1999-2001 (Ur. I. RS, St. 39/99), Aneks (Ur. I. RS, $t.51/200v)■ 3. POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM: , - REGRES ZA PREHRANO: 10 % povprečne mesečne plače na zaposlene® RS v preteklih treh mesecih; - DNEVNICE: določene z uredbo; - KILOMETRINA: 30 % cene super bencina (98 okt.). , • s/ j Vir: Uredba o viSini povračil stroSkov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ,y | pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, St. 72/93 94, 62/94, 7/95, 5/98), KPD. 4. IZRAČUN NEKATERIH DRUGIH OSEBNIH PREJEMKOV: - JUBILEJNE NAGRADE: Aneks št. 2 (Ur. I. RS St. 50/99); - ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI': osnova so tri povprečne bruto plače v g |(, i podarstvu za pretekle tri mesece oziroma mesečne bruto plače delavca, ter ugodneje za delavca; pr* - SOLIDARNOSTNE POMOČI": najmanj ena povprečna bruto plača delavce^ delodajalcu oziroma ena povprečna bruto plača v gospodarstvu za pretekle tri me če je to ugodneje za delavca; Uj - NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE*: najmanj 40 % povprečne PV. delavcev pri delodajalcu ali povprečne plače v gospodarstvu za pretekle tri me če je to ugodneje za delavca; Vir: KPD, SKP. ,, Opomba: Zakon o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih P^Lij6 ov iz delovnega razmerja (Ur. I. RS, St. 19/97) določa začasno osnovo za dol° gj, višine prejemkov pod 2, 3 oz. 4. Sprememba osnove je bila objavljena v Ur. št. 62/2000. J Oskar sekretar za ekonomske in finančne z Krašovčeva je imela prav Delavci v prisilni poravnavi imajo pravico do odpravnine Prejšnji teden smo objavili pismo Vekoslave Krašovec ministru za zakonodajo Tonetu Jerovšku o pravici do odpravnine de-avcev v podjetju, v katerem poteka finančna reorganizacija. Kra-ovčeva je v njem dokazovala, da ne drži, da imajo presežni de-avci v tem primeru le pravico do odpravnine po zakonu o jamstvenem skladu največ do višine ene zajamčene plače, zmanjša-ne za prispevke in davke. To mnenje je minister Jerovšek zapisal v sy°j odgovor 7. septembra enemu od mariborskih podjetij, ki §aje spraševalo, ali imajo delavci v postopku finančne reorgani-Zacije pravico do odpravnine. Prejšnji četrtek je Krašovčeva prejela po telefaksu sporočilo Ksenije Mihovar Globokar, namest-n'ee ministra, češ daje bilo vprašanje tako neprecizno, daje zaradi tega prišlo do napačnega odgovora. Krašovčeva je namest-v,ci ministra, ki pravilno tolmači pravico do odpravnin, poslala se en dopis. Objavljamo povzetek obeh. Vprašanje je bilo neprecizno \'>vzetek odgovora namestnice ministra za zakonodajo Ksenije Mihovar Globokar) Do nesporazuma in nepravilnega tolmačenja glede pravice de-vcev do odpravnine je prišlo zaradi neprecizno formuliranega Prašanja. Odgovor na vprašanje, ali imajo delavci v postopku pri-V ny poravnave sploh pravico do odpravnine in ali jim jo je dol-an izplačati delodajalec, enako kot delavcem, ki jim je delovno azrnerjc prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov, daje že ' men sprememb zakona o jamstvenem skladu, sklep ustavnemu sodišča in sodna praksa. Vprašanje smo razumeli kot dilemo, : 1 naJ “premostitev” izplača jamstveni sklad. Če bi podjetje, ki - posIalo vprašanje, to oblikovalo precizno, bi vprašanje vseka-nost*3°SreC^OVa^ m'n'strstvu za delo, saj to sodi v njegovo pristoj- n-^ °dgovoru je prišlo tudi do napake, saj je v njem ostalo mne-a ’ da zakon o delovnih razmerjih ne določa višine odpravnine, mpak to prepušča kolektivnim pogodbam. n . dgovor na vprašanje so zato v službi vlade za zakonodajo omejili a 'zplačila odpravnin prek jamstvenega sklada. radi vsega tega iz mnenja vladne službe za zakonodajo z da-skf1'i'11 sePtem'3er' ne izhaja da so z zakonom o jamstvenem jal -• ureju.iamstvo države v primeru insolventnosti deloda-Pred ■lca^0r koli zmanjšane pravice delavcev po delovnopravnih 9re tudi za drugačno mnenje ministra Jerovška? P°vZetek pisma Vekoslave Krašovec) tei^ Vese*jem ugotavljam, da ste s tem popravkom pripomogli k n !lu’ da ne bo prišlo do marsikaterih krivic. Kljub temu pa imam e*aJ pripomb: 1^, 'vVprašanje je bilo postavljeno zelo jasno, in sicer: Kdo in v ra.. °bliki izplača odpravnine delavcem, ki izgubijo delo za-1 finančne reorganizacije podjetja, stv '/a^e Pojasnilo, da bi vprašanje morali nasloviti na ministr-trs[° Za delo, ni jasno. Menim namreč, da je vloga vašega minis-;e Va nadzor nad celotno zakonodajo. Če vaša služba daje tolma-?aJa zakonov, sodi v ta okvir tudi zakon o delovnih razmerjih, 3o'1 0 jamstvenem skladu in druga zakonodaja s tega področja. Sa ' * Pojasnilu se sklicujete, daje v odgovoru po pomoti zapi-p0 0 mnenje, da višino odpravnine zakon prepušča kolektivnim ^godbam. Ker pa v odgovoru, ki gaje podpisal minister, piše tudi, datPodj.etja v prisilni poravnavi ne smejo biti obremenjena z do-ne'llrn’ obveznostmi, je ta navedba lahko tudi posledica drugačna ministrovega gledanja na odpravnine. Pripravil: F. K. TT* SDPZ Bodo delavci v cestnem prometu na Celjskem stavkali? Predsednik območnega odbora Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije v Celju Ferdinand Šorli je konec minulega tedna poslal medijem sporočilo, v katerem med drugim piše: “Območni odbor ugotavlja, da argumentirani predlogi za takojšnje znižanje trošarin za pravne osebe s področja avtobusnega in cestnega blagovnega prometa niso bili upoštevani. Stalno dvigovanje cen goriv probleme še poglablja, zato je položaj zaposlenih čedalje bolj ogrožen. Podjetja imajo težave z zagotavljanjem plač, marsi- kateremu podjetju pa preti nevarnost, da bo moralo začeti odpuščati trajno presežne delavce. V avtobusnem in blagovnem prometu lahko pride celo do vala stečajnih postopkov.” Območni odbor Sindikata prometa in zvez v Celju se, kakor je zapisal Šorli, zavzema za reševanje problemov s pravnimi sredstvi, zato opozarja, da bodo delavci začeli organizirati različne oblike protestov vključno s stavkami, če pristojni ne bodo hitro začeli reševati problemov. T. K. Štorčani najboljši na Celjskem Letošnjega regijskega prvenstva v malem nogometu, organiziral gaje SKEI SIP-a Šempeter, se je udeležilo šest ekip. Tekme so bile prejšnjo soboto na igriščih v Preboldu in Trnjavi. Prvenstvo je potekalo v športnem in prijateljskem vzdušju, kar je bilo čutiti tudi na družabnem srečanju po končanem tekmovanju. Za uspešno organizacijo se udeleženci zahvaljujejo Konferenci SKEI SIP-a Šempeter in njenemu predsedniku Nikolaju Raku. Prvo mesto je zasedla ekipa Konference SKEI lokacije Železarne Štore, drugi so bili nogometaši Inexe, tretji pa Aurodenta iz Celja (sodelovale so še ekipe Libele Celje, K vita Celje in SIP-a Šempeter. jone Motoh Zmagovalne ekipe na gasilski fotografiji. SKVNS Kako uveljaviti kolektivno pogodbo dejavnosti Prejšnjo sredo je republiški odbor organiziral posvet s sindikalnimi zaupniki, na katerem so govorili zlasti o uveljavitvi letos podpisane kolektivne pogodbe za dejavnost zasebnega varovanja. V razpravi je bilo danih precej predlogov, kako bi razmere za delavce lahko še izboljšali. Takšna predloga sta: sprejetje posebnega aneksa kolektivne pogodbe o delovnem času in izdelava vzorca za sprejemanje kolektivnih pogodb za podjetja. Da bi bilo izvajanje kolektivne pogodbe čim boljše, bi morala oba partnerja poskrbeti za enotno tolmačenje posameznih odprtih vprašanj. Nekaj teh je že evidentiranih: izraba letnega dopusta, terenski dodatek, nadomeščanja ... Udeleženci so sprejeli še tele dogovore: - vsa odprta vprašanja bodo sindikalni zaupniki pošiljali na sedež SKVNS, tako da jih bo komisija za spremljanje izvajanja kolektivne pogodbe lahko tolmačila in po potrebi pripravila dopolnitve kolektivne pogodbe dejavnosti, - namesto vzorca enotne kolektivne pogodbe za podjetja bo pripravljen opomnik za njeno pripravo, - sindikat bo zbornico zasebnega varovanja pozval, naj vodstva podjetij seznani s podpisom in vsebino kolektivne pogodbe. Nova kolektivna pogodba je priložnost za utrditev SKVNS in njegovo kadrovsko izpopolnitev. Zato bo vodstvo sindikata v vsa okolja poslalo poziv za vključevanje novih članov. Miloš Mikolič Dragi kolegi in kolegice! Praznujmo skupaj 10 LET našega sindikata in 1. OAN TRGOVCEV Dobimo se v soboto, 7. oktobra 2000, ob 10. uri, v Kulturnem domu v Žalcu na slavnostni akademiji in od 12. ure dalje v športno rekreacijskem centru »Zupanc« v Šeščah pri Šempetru, kjer se bomo tudi trgovci skupaj poveselili. Pridite, to je naš dan! Nova, ugodna ponudba KURILNO olje, naročeno PRI OMV ISTRABENZ, ODSLEJ NA KREDIT članice in člani sindikatov lahko v času kurilne sezone nabavite kLJRILNO olje s kreditom delavske hranilnice. p()aoji: * Idudii li c >sl i i.i n h >r.i j(> T + ll % Ivino. * ^Ktški zavarovanju so 1,5 % o/irom.i 11čv pri zavarovanju kredita sodeluje S|,i sindikatov,, v niunih krajevnih pisarnah ali pri svojem S||idikalnom zaupniku, pa tudi na l)|(,dajnih mestih kuriliu'j;a olju. [xl('dilno dokumentne ijo in informac i je ''"ko dobijo kredilojemak i tudi na S(>k namenskega kredita se ,lk'|že neposredno na žiro račun t Jl|()(l kaj veljata: dobre zveze in denar! ” ,■ “Dobro, potem pa naj bo tako!” je dejal v k j. vsi drugi pa smo prikimali. “Torej bomo °dr’’ ploščo! Odslej bomo po kraju govorili samo ’ najbolje, naš direktor še ne misli na to, da bi si poiskal drugo službo,” je pojasnil Rudi. “Tako malo kot pri nas, namreč ne bo mogel delati nikjer.” napačno razumel, pa je za to sam kriv, saj se v ’ kakšni talenti imajo dandanes v tej deželi se e no veljavo! ” ^ Jesen naj bo čas izobraževanja in usposabljanja živimo v času, ko je vsaka ii ormacija, ki jo dobimo ali p rf.P.Vs*irno’ »dločilna za naše ni a|jnje odločitve. Srečujemo s ■ različnimi izzivi, tem pa lal ? s*cdimo le z nenehnim uči Jem. Teorija o vseživljenjskos • c.enJa izhaja iz spoznanja, d v !‘f0*)raževanje pogoj za zad< ° ino in uspešno življenje. , ^ vseh številkah Nove Dela' ’c enotnosti v septembru so b objavljeni razpisi izobraževa Programov ZSSS iz različni v oročij (o noiiaianiih. sounra\ njem v multinacionalkah, evropskimi sveti delavcev in vlogo sindikatov pri vključevanju v EU. Novi program zajema organizacijsko kulturo. V njem bo mogoče pridobiti znanje o partnerskih odnosih in grajenju partnerske podjetniške kulture. Ta program priporočamo članom svetov delavcev, sindikalnim zaupnikom, delavskim predstavnikom v nadzornih svetih gospodarskih družb ter menedžmentu na vseh ravneh vodenja. To je edini program, ki je namenjen tako delojemalcem kot delodajalcem in se bo izvajal le na podlagi naročil zainteresiranih. Kdo so strokovni izvajalci? Pri izvajanju izobraževanja sodelujejo strokovnjaki ZSSS in zunanji strokovnjaki (med njimi so tudi znani univerzitetni profesorji). Kakšna so izobraževalna gradiva? Za vsak izobraževalni program pripravijo strokovni izvajalci ustrezno gradivo (priročnike, brošure in drugo), kije udeležencem v veliko pomoč pri delu v praksi. Na podlagi mednarodnega sodelovanja je nastala brošura Učinkovito soupravljanje. Kako poteka evalvacija? ZSSS po vsakem izobraževalnem programu anketira udeležence in tako preverja njegovo ustreznost. Pripombe in predloge udeležencev ZSSS sproti analizira. Kakšni so načini obveščanja? O izobraževalnih programih ZSSS obvešča v svojem glasilu Novi Delavski enotnosti in po internetu na spletni strani ZSSS: http://www.sindikat-zsss.si). Vsi izobraževalni programi so predstavljeni v posebni brošuri. Kje lahko dobite dodatna pojasnila o izobraževalnih programih? Vsi, ki vas zanimajo podrobnejši podatki v programih izobraževanja in usposabljanja pri ZSSS, pokličite njeno službo za izobraževanje, Vando Rešeta, tel. 01/43 41 238 ali Jožico Anžel, tel.: 01/ 43 41 239, elektronska pošta: vanda.reseta@sindikat-zsss.si in jozica.anzel@sindikat.zsss.si Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS Razpis seminarja Marketing -zahteva današnjega časa Seminar bo v torek, 24. oktobra 2000, v Domu sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana, soba 16/1. Seminar priporočamo: funkcionarjem in strokovnim delavcem Zveze, sindikatov dejavnosti in območnih organizacij ZSSS ter predsednikom sindikatov podjetij in zavodov. Program - Temeljni pojmi v marketingu - Tradicionalni in marketinški pristop - Kako marketinški model uporabiti v sindikalnem delu - Strateško načrtovanje in oblikovanje celovitega marketinškega pristopa - Analiza marketinških možnosti, analiza in merjenje publike: parktična izvedba analize in merjenja - Projekti, teme, predlogi - Izbiranje in upravljanje marketinških poti, oblikovanje komunikacijske strategije in orodij - Simulacija marketinškega dela - izdelava projekta - Razprava: ocena izdelanih projektov Metode: predavanje, razprava, priprava vprašalnika in izvedba kratke raziskave, delavnica: delo v skupinah na konkretnem projektu, predstavitev rezultatov dela skupin ter njihova evalvacija. Strokovni izvajalec: Lenart Šetinc, magister komunikologije, ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, najkasneje do 17. oktobra. Seminar bomo izvedli, če bo 16 prijav, če bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar. Kotizacija za seminarje 12.000 tolarjev za posameznega udeleženca (v ceno je vključeno strokovno gradivo in osvežilni napitki). Prijavnici za seminar je treba priložiti potrdijo o plačilu kotizacije. Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, št. 50101-678-45711. Na virmanu pod namen nakazila dodatno pripišite “Seminar XII., sklic na številko 17. . ...... Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS Opomba: Prosimo, da podatke izpolnite natančno in čitljivo, ker smo vam po zakonu o DDV dolžni izstaviti račun o plačilu kotizacije. Hvala za razumevanje. Prijavnica na seminar Marketing - zahteva današnjega časa, ki bo 24. oktobra, v Domu sindikatov, Ljubljana Ime in priimek:............................................................. Datum rojstva:................................. Izobrazba, stopnja izobrazbe:............................................... Zaposlitev:................................................................. Telefon:..................................faks:............................. Točen naziv in naslov plačnika:............................................. Davčna številka plačnika:...................... Naziv sindikata dejavnosti, katerega član ste: Funkcije v sindikatu dejavnosti, območni organizaciji ZSSS ali sindikatu podjetja (zavoda):............................................................................ Datum: Žig in podpis odgovorne osebe: GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 33 (28. 9. 2000): Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izre^V pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov ^ nije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagrada ^ *:........................................................ tolaijev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. Upt^ bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 9. oktobra 2»"^; 2:........................................................ Pravilna rešitev gesel iz 31. letošnje številke Nove Delavske enot11 1. SEMIČ, 2. KOT GORICE, 3. SEMIŠKA OHCET, 4. REKA KRV'P* 3:........................................................ grado 5000 tolaijev prejme Andreja Novina, Brstovec 6, 8333 Šemi4--