Poštnina pta&u» ▼ (potovinL Leto XIM št« 84 Ljubljana, četrtek 10. aprila 1930 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljnbljana: Knafljeva ulice 5. Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te» lefoti St. 2440 (ponoči 2582). Celje Koi^nova ul 3 l eleton št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. - Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer» nova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta st. 13. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub« ljana št 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št 105.241 Gandhi prepoveduje skrajni odpor Boja za indijsko neodvisnost se morajo udeležiti tudi žene in deca Bombay, 9. aprila, gram glede znižanja davkov, ki pa bo ogrožen, ako bodo socijalni demokrati odklonili vse predloge. Znižanje izdatkov zahteva črtanje v postavkah vseh resorov, torej tudi pri socijal-nih bremenih. V tem pa se ne sme videti nobena protisocijalna tendenca. Ako se n« bo posrečilo pospešiti pomnožitve kapitala ter razbremeniti srednji stan, tudj ne bo mogoče ustvariti nove delovne možnosti. Vlada upošteva težak položaj nemškega narodnega gospodarstva in splošno obuboža-nje ter veličino žrtev, ki jih zahteva novi proračun od nemškega naroda. Kljub temu pa mora vztrajati na brezpogojni izyedbi predlaganega finančnega načrta, ker zahtevajo to državni interesi. KUub temu govoru pa je davčni odbor z večino glasov odklonil v finančnem pi >-gram« predvideno povišanje davka na pivo in druga davčna povišanja. Takoj po glasovanju se je sestala vlada in na dolgio-trajim seij proučevala položaj ter može o- Nemška trgovinska pogajanja Berlin, 9. aprila, d. Avstrijsko-nemška pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe so v zadnjih dneh tako napredovala, da je v kratkem pričakovati podpisa sklenitve te pogodbe. Enako uspešno se vrše tudi nem.-ško-turška pogajanja, kakor tudi nemško-rumunska, o katerih so se nedavno širile vesti, da se bodo razbila. Burne volitve v državi Illinois Chicago, 9. aprila. AA. Tekom sena tokih volitev v državi Illinois je bilo več nasilnih dejanj. Nekega volile a so odvedli neznano kam, neka volilna dvorana je bila razdejana, a v stanovanju nebesa pditifca ie bila položena bomba. stavke?, to je zaradi tega, ker niso izločffi iz ogromne vseueiliške knjižnice vseh knjig, ki se bav i jo z verskimi vprašanji in ker niso sporočili sovjetski vladi, da se nahaja v biblioteki večje število dokumentov o poteku revolucije 1. 1905 Bitka za katedralo Bukarešta, 9. aprila s. »Dmineaira« objavTm danes brzojavko iz besarabskega mesta Z er der. ■ki leži na obali Dnjestra naspro-ti ukrajinskega mesta Tiraspola. Po tem telegramu so se včerai vršile т mesfea Titaspol liu:te borbe. Večia množica je ho-te'.a s siio o tvoriti katedralo, ki so jo za tvorile 'Jkrajlo-ske sovjetske oblasti. Oddelek GPU ie s strojnicami napade! množico. Streljanje fe strojnic je trajalo nad dve nri. V kraju lekarn, ki leži tudi na ukrajinski obali Dnjestra, je oddeleik GPU s streljanjem zasledoval več sto oseib, ki so hotele preko Dnjestra pobegniti v Rrnnuwijo. Deset oseb je bilo ubitih, ostale pa so ujeli ter jih spravili nazaj v mesto. Povratek predsednika Masaryka iz Francije Beograd, 9. aprila p. Iz Prage poročajo da bo predsednik republike Masaryk ostal na francoski rivijeri še nekoliko dni ter s« nato sredi meseca vrnil v Prago. Maršal Pilsudski obolel Beograd, 9. aprila p. fe Varšave poročajo, da je bil tjakaj nujno pozvan nemški profesor dr. Viljem Sauer zaradi pregled? nenadno obolelega maršala Rlsradskeza. Rimsko romanje grofa Bethlena Budimpešta, 9. aprila, s. Ministrskega predsednika grofa Bethlena, ki odpotuje, kakor znano nocoj v Rim, bosta spremljala vodja politične sekcije v zunanjem ministrstvu baron Gabriel Apor in šef tiskovnega oddelka v zunanjem ministrstvu grof Štefan Csaky. Kandidatinja za senatorko Zedinjenih držav Chicago, 9. aprila AA. Po težki borbi je bila imenovana vdova senatorja Mc Cor-nick, Ruth Mc Cor nick za republikansko kandšatko v državi Illinois. S tem je Dotolkla protikandidata senatorja Charlesa Dencena. Ga. Comickova ima na ta način najboljše izglede, da bo izvoljena za urvo senatorko Zedinjenih držav. Kongres slovanskih inženjerjev Praga, 9. aprila, h. Na pobudo poljskih inženjerjev se vrši v času od 19. do 22. junija obenem s kongresom češkoslovaških inženjerjev V. kongres federacije slovanskih inženjerjev. Ta federacija je bila ustanovljena 1. 1926. v Varšavi ter je v njej včlanjenih 120.СНЮ jugoslovenskih, poljskih, ruskih, bolgarskih in češkoslovaških inženjerjev. Glavna naloga federacije je sodelovanje na tehnično-gospodarskem polju. N'a kongresu bodo zasedale naslednje komisije: 1. komisija za normanizacijo, 2. komisija za leksikone in za terminologijo, 3. komisija za slovansko tehnično literaturo in za zamenjavo strokovnih listov, 4. komisija za stanovska vprašanja, 5. komisija za medsebojne odnošaje in 6. komisija za izume in za znanstvene organizacije. Položaj italijanskih strokovnih organizacij Rim, 9. aprila AA. Na snočnii seji velikega fašističnega sveta se je vršila razprava o položaju strokovnih konporacij. Po izčrpni razpravi je predsednik vlade ugotovil, dalekosežne ugodnosti zakon-a, kii ureja pravne odnošaje v kolektivnih delovnih pogodbah in odnošajih. Ta zakon je bil uveljavljen pred 4 leti i« ga je Mussolini proglasil za najbolj drzen in revolucionaren korak socijalne zakonodaje. Prihodnje dni bodo v uradnem listu fašistične stranke priobčeni vsi pomembnejši sklepj sedanjega zasedanja velikega £ч-šističnega sveta. Prevoz trupla švedske kraljice na Švedsko Rim, 9. aprila. AA. Danes popoldne je bilo prepeljano truplo pokojne švedske kraljice tra centralni kolodvor v Rimu, odkoder ga je posebni vlak odpeljal ob 13.20 v Svinemiinde. Maksim Gorki potuje v Rusijo Rim, 9. aprila, d. Maksim Gorki je izjavil, da se bo junija meseca odpravil po no vino v Rusijo, kjer se bo mudil dalje časa v Leningradu in Moskvi. Združitev angleških cerkva London, 9. aprila. V Angliji se vrši močna agitacija katoliških krogov za združenje angleških cerkva. Meseca junija bo molilo 50.000 katolikov, da bodo škofje, ki se bodo zbrali v Lam'beth.u na konferenco, sklenili, da se ansleške cerkve zdr»- Zaupnica Hugenbergu Berlin, 9. aprila. AA. Nemška nacijonalna stranka je včeraj sklenila soglasno zaupnico svojemu voditelju Hugenfoersa. Klubi v občinskih odborih so nedopustni Važna načelna odločba notranjega ministrstva — Prepoved tkzv. Hribar-Ravniharjevega kluba v ljubljanskem občinskem svetu Avstrijski glas o ureditvi trgovinskih odnošajev med Avstrijo in Jugoslavijo Avstrija naj bi kupovala v Jugoslaviji tobak in v kompenzacijo za svoj uvoz industrijskih proizvodov pristala na večji uvoz agrarnih pridelkov iz Jugoslavije Dunaj, 9. aprila d. V »Neues Wiener Journalu« objavlja avstrijski deželni poslanec prof. inž. Viktor Reich članek o pomenu trgovinskih pogajanj med Jugoslavijo in Avstrijo. Predvsem ugotavlja, da je trgovinska bilanca Avstrije г Jugoslavijo znatno aktivna. Za 1. 1928. je znašal avstrijski presežek 33.671.000 šilingov. Avstrija uvaža v Jugoslavijo večinoma industrijske proizvode, Jugoslavija pa izvaža v Avstrijo predvsem kmetijske ptoiivode. Nadalje ugotavlja pisec, da je trgovinska bilanca Avstrije s Poljsko, Madžarsko. Rumuniio, Bolgarijo, Grčijo in Turčijo pasivna. Glede na navedene države izvaja nadalje, da sta samo Jugoslavija in Madi irska neposredna soseda, s katerima ie ugodno trgovinsko razmerje posebno važno. Zlasti velja to za Jugoslavijo /aiadi aktivne trgovinske bilance. Vsaka trgovinska pogodba vsebuje seveda gotove gospodarske koncesije. Poljska mora biti zadovoljna, ako ji Avstrija še nadalje odvzema za približno 20 milijonov šftingav ргетога na leto in prav tako tudi Ramu-niia ne bi mogla najti laltko drugega kupca za petrolej, ki ga izvaža v Avstrijo letno v vrednosti približno 44 milijonov šilingov. Ti dve državi morata zato priznati avstrjski industriji kompenzacije, ne da Ы škodovali avstrijskemu kmetijstvu s Dre-v-elikim uvozom živine, zlasti, ker obstoja po vsem svetu nadprodtikcija premoga ;n petroleja. Pasivnost trgovinske bilance z Bolgarijo, Grčijo in Turčijo se pojasnnie z dejstvom, da uvaža Bolgarija v Avstrijo za 21 milijonov šilingov tobaka, Turčija za 11 milijonov šilingov, Grčija pa za H» milijonov. Zato se mora enkrat ugotoviti, da nima Avstrija nobenega gospodarskega Interesa nabavljati tobak v državah, kt kažejo tako malo ustrežljivosti kakor omenjene tri. Ce bi Avstrija dobavo tobaka i* teh treh držav zmanjšala samo za znesek pasivnosti svoie trgovinske bilance, га prbližno 18 milijonov šilingov, bi lahko do-bla napram Jugoslaviji ekvivalent za svojo industrijo, ne da bi najmanje oškodovala svoje kmetijstvo. Glede na kvaliteto tobaka ii ni treba hiti v skrbeh, ako se pomisli na Bosno. Hercegovino in Dalmacijo. Pri morebitnem kontingentu živine se ji glede na Jugoslavijo ni bati tolike přeplave kakor pri Poljski in Rumuniji, ker mora Jugoslavija po vojni mnogo boli skrbeti za lastno preskrbo, kakor pa Srbija v predvojnem času. Koruza iz Jugoslavije bi mogla mnogo deprinesti k obnovi svinjereje v \vstriii, ne da bi bilo treba omejiti domače produkcije žita. Nasprotno pa bi postala Jugoslavija avstrijski industriji veliko bolj pristopna ter bi se odrekla iorsirauju svojega vinskega izvoza, za katerega more dobiti še druga pota. Od obeh strani ugodna presoja trgovinske pogodbe bi v ostalem rodila tudi ugodne politične vplive, zaradi česar se mora pospeševati z vsemi sredstvi skorajšnja zaključitev trgovinske pogodbe т. Jugoslavijo. Izpremembe v vodstvu Heimwehra Dr. Steidle in dr. Pirimev bosta podala ostavko zaradi utrujenosti Negotovo stališče Heimwehra pri prihodnjih volitvah Inoinost, 9. aprila, d. Iz krogov ki stoje v ozki zvezi z voditelji Heimwelira, se poroča, da so \esti o skorajšnjem odstopu dr. Steidla in dr. Pfrimerja resnične, ker sta oba zaradi prenapornih poslov pri vodstvu organizacije zelo utrujena in potrebna daljšega odmora. Oba sta tudi zaradi svojega intenzivnega delovanja v Heiimvehru zelo zanemarila svoje odvetniške posle, kar je posebno občutil dr. Pfrimer. Zaradi tega sta na zadnji seji vodstva Heimwehra stavila vprašanje, kdaj lahko računaia. da bosta izmenjana. Pri tej priliki pa so izjavili ostali voditelj; Heimwehra. da za enkrat še ni mogoče misliti na njun odst->p. ker sta nepotrebna za devršitev popolne organizacije Heimv.-ehra. Mnogo skrbi povzroča vodstvu organizacije protivpraSanje, kako stališče naj zavzame TTeiinwehr v slučaju novih volitev. Zaenkrat še niso bili sprejeti nobeni sklopi ter je pričakovati, da pred spejeniom teh sklepov ne bosta odstopila dr. Steidle in dr. Pfrimer od svojih mest. Vprašanje nasledstva Se ni bilo obiavnavnno vendar pa i« verjetno, da bo nreyzel vodstvo Heimwehra v siučaiu odstopa dr Steidla in dr. Pfrimerja, knez Siarhenbers. Zagonetni odpoklic sovjetskega diplomata Sovjetski diplomati občujejo med sebo;, z naperjenimi revolverji — Čiščenje v londonskem poslaništvu Stockholm, 9. aprila, g. Slučaj s sovjetsko - ruskim legacijskini svetnikom Dimi-Irijévskim v Stockholmu, ki v svojih podrobnostih spominja na afero Besedovskega v Parizu, je povzročil tukaj veliko pozornost. Legačijski svetnik Dimitrijevski ni ničesar veďel o njegovem odpoklicu. Vest je čital v nekem stockholmském listu, ko je bil v gledališču. Drugo jutro je takoj odhitel na poslaništvo, da bi vzel s seboj še nekaj dokumentov. V tem trenutku so ga z revolverji ustavili njegov šef Kopp in dva člana sovjetskega poslaništva. Ker je hotel preprečiti, da bi ga odpeljali' v Rusijo, je takoj zapustil poslaništvo. V komunikeju, ki g« je objavil v švedskih listih, je sporočil, da nikakor ni stoodstotni komunist in da se ne namerava vrniti v Moskvo. On in njegova umetniško nadarjena soproga sta v stockholmski družbi igrala precejšnjo ulogo. London. 9. aprila. AA. Sovjetski podkan-zul je potrdil da je večje število v Londonu prebivajočih Rusov prejelo poziv, naj se vrnejo v Rusijo. Med temi -se bili tudi člani sovjetske trgovske delegacije v Londonu. Pozvani sovjetski državljani in dosedanji pristaši sovjetskega režima se niso hoteli odzvati pozivu svoje vlade in so ostali v inozemstvu. Beograd, 9. aprila, p. Z ozirom na poročilo, da je skupina 15 ljubljanskih občinskih svetnikov osnovala svoj klub in da so se v odgovor na to tudi ostali občinski svetniki združili v delovni klub, je notranje ministrstvo načelno odločilo, da so take grupacije nedopustne in da zato tudi obeh klubov v ljubljanskem občinskem svetu ne more vzeti na znanie. * Kakor smo že poročali, so gg. Ivan Hribar in tovariši po sprejetju ljubljanskega občinskega proračuna osnovali v okrilju občinskega sveta svoj poseben klub pod nazivom »Gospodarski klub občinskih zastopnikov«, ki naj »kontrolira občinsko gospodarstvo, skrbi za Steden ie v občini in se zavzema za gospodarske občinske zadeve«. Mi smo že ob osnovanju tega kluba naglasili, da je videti v tem popolnoma nepotrebno se-paracijo, ki tudi ni v skladu z intencija-mi današnjega režima. Saj koncem koncev je naloga vseh občinskih zastopnikov. da čuvajo nad interesi občine in da po svojih najboljših močeh delajo na to, da se z občinskim premoženjem gospodari previdno, pravilno in štedljivo. Te naloge občinski zastotp tudi v polnem obsegu vrši, kar se je zlasti pokazalo ob priliki proračunske razprave, ko so glasovali za proračun tu- Bcograd. 9. aprila AA. Priprave za prvi vsesokolski zlet Sokola kraljevine Jugoslavije se nadaljuje z vso naglico. Na zlet-nem prostoru delajo noč in dan in že se kažejo prvi obrisi ogromnega telovadišča. Tudi v društvih se vrše vse potrebne priprave za zlet. Članstvo marljivo vežba zlet-ne vaje, ki so težke, vendar pa je večina društev že dobro uvežbana. Pridno se vežba tud: riaraščai za razne tekme. V prostorih sokolskega saveza so vsak dan seje raznih zletnih odborov, ki iih je 14 s približno 500 člani. Sokolski lepati za zlet bodo v nekaj dneh gotovi in ob koncu tedna razposlani. Mnogo dela ima železniški odsek, ki mora pripraviti vse potrebno za potovanje naraščaja v Beograd, pozneje pa tudi za potovanje članstva. Vozilo bo najmanj 10 izrednih vlakov. ne vštevši ostalih rednih vlakov, ki Zakon o lekarnah Beograd, 9. aprila AA. Dodatno k včerajšnjemu poročilu o novem zakonu-o lekarnah se še sporoča: En lekarnar ne more istočasno imeti niti voditj dveh lekarn. Za razpisano lekarno se lahko potegujejo tudi oni doktorji in magistrj farmakologie, ki že imaio lekarno, vendar pa izgube v nrimeru, da dobe koncesijo za drugo, pravico do prve. Edino v kopališčih in zdraviliščih, kjer ni nobene lekarne lahko otvo riio za časa sezone podružnico. Ako kak lekarnar tekom enega leta ne otvori do voliene mu lekarne, izgubi koncesijo. di vsi oni člani »Gospodarskega kluba«, ki so v debati kritizirali predloženi proračunski osnutek z edino izjemo g. Hribarja, ki je sejo pred zak bučkam debate in glasovanjem zapustil. Že samo to je dovoljni dokaz, da je bilo osnovanje posebnega kluba s stališča občinskega gospodarstva docela odveč. Da je bilo to naše naziranje pravilno, dokazuje odlok državne oblasti, da se »Gospodarski klub« g. Hribarja, dr. Ravniharja in tovarišev kot nelegalen ne more priznati in vzeti na znanie. Umevno je, da zaradi tega tudi »Delovni gospodarski klub«, ki se je osnoval kot obramba velike večine občinskih svetnikov proti nameravani ofenzivi skupine okrog gg. Hribarja in Ravniharja, ni mogel biti vzet na znamje. V »Delovnem gospodarskem kkrbu« se ie združilo 32 občinskih svetnikov še le po ustanovitvi Hribar-Ravmharjevega kluba in to edino v želji in v stremljenju. da omogočijo tudi v bodoče redno jn stvarno delo občinskega sveta. Zato so se temu klubu pridružili občinski svetniki ne glede na svoja kulturna in socijalna naziranja. V trenutku, ko je odpadel klub gg. Hribarja in dr. Ravniharja, je seveda odpadla tudi potreba po klubu ostalih občinskih svetnikov in bi se torej ta klub itak sam zopet гг-šel. bodo ojačeni. Stanovanjski odsek pripravila prenočišča za udeležence zleta ter dela intenzivno. Iz okolice Beograda so nekatera sokolská društva pripeljala slamo, ki so io darovale okoliške župe, da zmanjšajo izdatke pripravljalnega odbora. Veliko radost ie izzvala v vseh sokolskih krogih vest. da ie Nj. Vel. krali sprejel pokroviteljstvo zleta in da ic razen tega poklonil Sokolu zletno zastavo, ki se bo razvila na zletu na posebno svečan način. Med Sokolstvom vlada veliko zanimanje za zlet. kar dokazujeio vse velike priprave. Te dni so bile razposlane vsetu sokolskim društvom okrožnice z obvestilom, da .te skrajni rok za prijavo udeležbe na zletu 5. maj. Končno število udeležencev zleta še ni mogoče navesti. To bo mogoče šeie po 5. maju, ko bodo prispele vse prijave. Vsekakor pa bo to število ogromno. Umor iz ljubosumnosti Subotica, 9. aprila, č. Na rumunski meji ne daleč od sela Turja, se je odigrala tragedija med dvema finančnima stražnikoma. Ivan Belič, rodom iz Splita ter Vasilje Epi-stamon sta bila svoječasno dobra prijatelja, pred mesecem pa sta se sprla zaradi nekega dekleta. Devojka, v katero sta se oba zaljubila, je zadnji čas javno kazala, da ima rajši Beliča, kar je Epistamona spravilo v tako ljubosumnost, da je sklenil umoriti svojega tovariša. Pred dvema dnevoma, ko sta bila oba istočasno na straži ob državni meji, je Vasilij ustrelil Ivana Beliča. Morilec je bil takoj aretiran Susafc, Reka in jugoslovenski izvoz lesa V eni zadrjih številk dunajskega Sinter-nationaler Tlotzmarkt« objavlja gosp. Trifo Vukovic iz Zagreba naslednji zanimivi članek: Proklamacija Reke in okolice za prosto luko, četudi že dalj časa pričakovana, je vendar imela za posledico komentarje in ugibanja ter bi bilo tudi s stališča lesnega indu-strijca zanimivo vedeti, kak učinek bo imel izpremenjeni položaj na izvoz lesa iz Jugoslavija. Večina jugoslovenske lesne produkcije, ki gravitira k severnim pristaniščem Jadrana, se kakor znano izvaža preko Suša-ka in le deloma se ukrcava ta les na Reki in v Trstu. Trst ima nekaj pomena le za slovenski mehki les. sicer je pa zaradi previsoke prevoznine predrag. Pač pa Reka ostro tekmuje s Sušakom. ki je največja luka našega eksporta. to pa zaradi tega. ker .Ü morajo naši izvozniki kljub dražji prevoznim dajati prednost zaradi drugih ugodnosti. Tu naj bo predvsem omenjeno, da so ležarinski prostori na Reki znatno cenejši kakor na Sušaku. Ni treba še bej poudarjati, da pomenijo visoke ležalne na Sušaku veliko zapreko, proti kateri so borbe kakor se vidi. vedno manj uspeŠ-ne. Povsem neumljivo pa je. kako se je mogla železniška uprava odločili, da je prav sedaj, к с je konjunktura pri eksportu lesa skrajno siaba, povišala s prvim marcem le-žarino za 2»л %. Ce so jugoslovenske železnice ukrenile to zaradi tega. da bi zvijale svoje prejemke, ni ta korist v nikakem razmerju z izgubo, ki jo trpi zaradi povišanja ležurine lesna industrija in pristaniški špediter. Jasno je, da bo Reka storila \-se: da ta položaj izrabi ter pritegne čim več transportov nase. Nadaljnjo prednost Reke vidíme v tem da obstoji na Reki in v skoraj vseh inozemskih lukah vsestranska možnost ukrcavanja, medtem ko parobrodi nekaterih oarabrodnih družb na Sušaku še v<^dno ne pristajajo. V tem oziru moremo sicer govorili, kar se tiče Sušaka o delnem izboljšanju. . Otvoritev basena Thaon de Revks-norla, zamoremo sicer domnevati, da Reka š tem, da je proglašena яр. presto luko. za bližajo pribodňjošt še ne more priti v po-štev kot važna luka, ne vé se pa, kaj vse prinese bodočnost. Novi uk:epi Rečanov nam še niso znam, na Sušaku pa nadaljujejo s povišanjem dajatev ter s tem otežujeio vekladiščenje in eksport. Ostane samo upanje, da bosta jugoslovanska železniška uprava in mesto Sušak, k; tuli namerava pobirati 15% najemnino na železniško ležarino, svoie drakonske ukrepe umaknila. Promet v naših lukah Split. 9. aprila, n. Statistični odsek zbor-nicc za ТО I v Splitu je zaključil svoje delo pri sestavljanju statistike prometa v naših glavnih lukah tekom preteklega leta. V vseh naših glavnih lukah je zaznamovati porast, edino v Šibeniku je nazadoval promet za 80.000 ton in sicer zato. ker je padel izvoz bauksita. Splitska luka izkazuje v 1 1929 1.151.160 ton napram 939.428 ton prometa v I. 1928.. Sušak 634.144 (563.921) ton, Dubrovnik 366.826 (307.466) ton. Skupen promet v preteklem letu je znašal 2.990.702 ton blaga napram 2.628.048 ton v 1. 1928. Promet v splitski luki se je preteklo leto dvignil za 211.000 ton, kar je v prvi vrsti pripisati povečanemu izvozu cementa. Imenovanje gerentskega sosveta kočevske Mestne hranilnice Kočevje, 9. aprila. Včeraj je bil v pomoč gerentu kočevske Mestne hranilnice g. višjemu fin. svetniku v p. dr. Kostanjevcu imenovan gerentski sosvet, ki ga tvorijo naslednji gospodje: inž. Vitolj Biskupský, ravnatelj kočevskega rudnika TPD, šumski svetnik v p. inž. Fran Jenčič. sodni Svetnik in starešina kočevskega sreskega sodišča dr. Matija Lavrenčič. bivši ravnatelj Mestne hranilnice kočevske Rajmund Erker ter bivši predsednik upravnega sveta iste hranilni-ce Gustav Verderber. V vezi s tem je bil danes imenovan tudi sosvet v premoženjsko upravo mesta Kočevja, ki ga tvorijo gg.: veletrgovec Alojzij Kresse, krojaški mojster Rudolf Jonke, notár dr. Vilko Maurer in tiskar Josip Pavliček. Plačilo razlike na povišano carino za kavo in čaj Ministrstvo za finance je izdalo razpis (od 5. aprila, »Službene Novinec od 8. t. m.) ki daje možnost za trimesečni odlok' plačila "razlike na povišano carino za kavo in čaj. in sicer na zaloge, ki presegajo 5000 kg kave in 200 kg čaja. Lastnik mora kavo in čaj spraviti v poseben ločen prostor svojega skladišča, ki pride pod soza-poro oddelka finančne kontrole in se blago potem smatra pod carinsko kontrolo. Prošnje za zaporo je treba poslati oddelku fin. kontrole. — Včeraj je potekel rok za prijavo količin kave in čaja. ki so v svobodnem prometu in morajo torej vsi lastniki, ki se ne morejo peslužiti gornje ugodnosti, plačali razliko tekom В dni od dne prijave. »Ljubimec svoje žene« v ljubljanski drami Snoči >№ bila v dramskem gledališču premiera tride.janske komedije beograjskega 'pisatelja, bivšega diplomata Mite Dimitriievióa: »Ljubimec svoje žene«. Komedijo so že prej viprizorili v Zagrebu in Beogradu. Pri nas io .Ve zrežiral prof. O. Šest, nastopili pa so ga. N ab! očka v vlogi Pole, gdč. Mira Danilova kot Košara ter gg. Levar, Gregom in Cesar. Gledališče je bil« srednje zaseden: oo prvem dejanju je občinstvo navzočega avtorja pckVcalo pred rampo in ga živahno pozdrav Halo. Več po reprřzi. Bolgarska reprezentanca Solila, 9. aprila. AA. Bolgarski nogometni savez je določil te-Ie igralce za nogometno tekmo proti jugoslovenski reprezentanci v Beogradu: Ciro. Kaknndrov, Manojlov, Rafalov. Stoikov. Stojanov (vsi Slavija), N:kolov. Loža no v. Pošev. Sančev (Le-vski), Darmumikov (AC 23), Georgi}ev (Varna). Prodano v (Plovdiv). Obsodba zaradi poneverbe državnega denarja Beograd, 9. aprila r. Včeraj je tukajšnje sodišče izreklo razsodbo v procesu proti bivšemu šefu kabineta ministrstva za kmetijstvo in vode Božidarju Novakoviču, ki je bil obtožen, da je poneveril 40.217 tran-kov in 17.319 Din. ki jih ri izročil državni blagajni, kakor bi jih moral. Novakovica je svoječasno poslalo ministrstvo za kmetijstvo v Francijo, da bi nabavil iajca svi-loprejk. Nabavo je izvršil v redu, toda ostanka denarja «i izročil, zaradi česar ga je država obtožila in ie bil kmalu nato aretiran. Novakovič je priznal dejanje, izgovarjal pa se je, da je denar porabil za zdravljenje svoie žene in matere in da Jc pripravljen vrniti ga, čim se reši vprašanje, ali naj vrne poneverjeno vsoto v frankih ali dán ar jih. V sodni razpravi so ugotovili, da je bila njegova žena v resnici bolna. Sodiišče ga je zaradi zlorabe državnega denarja v izvrševanju službe obsodilo na poldrugo leto strogega zapora, na povračilo 40.217 francoskih frankov in 17.319 Din državi s 6% obrestmi od 5. maja 1929. do dneva povračila. Podporni fond beograjskega delavstva Beograd, 9. aprila p. Na pobudo delavskih organizacij ie beograjsko delavstvo osnovalo svoj fond za medsebojno podni-nanje. Ustanova je neke vrste delavska banka. Pravila so bila že predložena vladi v potrditev. Vloge v ta fond bodo znašale na teden po 10. 20 in 30 Din. Vsak član fonda bo dobil po 26 tedenskih plačanih vlogah pravico do p o.s o lila oziroma do jamstva za posojilo drugemu članu v primeru brezposelnosti, bolezni itd. Posoj.lo bo vračal o primeru zaposlenosti v teder-skih obrokih s 5% obrestmi brez drugih stroškov. V novo ustanovo so pristom'.* vse obstoječe delavske organizacije v Beogradu. Nevihte nad Atlantskim oceanom Pariz, 9. aprila. AA. Iz severnega A torte k ega oceana prihajajo poročila o hud h nevihtah, bte-vilui francoski in angleški parniki so imeli velike zamude. Eksplozija na angleški ladji Honghong. 9. aprila. AA Eksplozija na angleški bojni ladji »Seipoy« je zahtevala б mrtvili ;n večje število ranjenili. Nenadna smrt Beograd, 9. aprila p. Iz Novega Sada poročajo, da je tam nenadoma umrla v neki restavraciji gospa Julka Dundjerski, ena najbogatejših žen iz Srbobrana in članica znane rodbine Dundierskih. Pripeljala se je z avtomobilom iz Srbobrana v Novi Sad ter šla obedovat v restavracijo. Po obedu je odšla na dvorišče, kjer se je nenadoma onesvestila. Vsa prizadevanja zdravnikov da bi ji rešili življenje, so ostala brez uspeha. Zdravniška komisija pa doslej m mogla ugotoviti vzroka smrt; in se še ne ve, ali je umrla naravne smrti, ali pa ie morda izvršila samomor. Zagrebški ponarejevalci 20 odst, kronskih bonov pred sodiščem Zagreb, 9. aprila n. Danes ob 18. -e bila po večdnevni razpravi zaključena obravnava proti višjemu mestnemu uradniku Petru Cigleneckiju in lastniku informativnega urada Vilku Horvatu. Prvi je bil obtožen, da le ponarejal 20 odst. kronske bone, drugi pa da jih je razpečaval. Danes popoldne bi imela biti razglašena sodba, državni tožitelj pa ">e predlagal, t: a j se razprava odgodi ter vrnejo spisi preiskovalnemu sodniku, da zasliši še neke nove priče. Sodišče je predlogu ugodib. Ciglenecki in Horvat pa sta bila začasno izpuščena na svobodo. Imenovanje pri Glavni kontroli Beograd, 9. aip-rila. AA. Z rešenjem ministrskega predsednika je imenovan za tajnika Glavne kontrole S- Petar Barbič, pisar S-I glavne kontrole. Za pripravnike Glavne kontrole v 9-1 so postavljen,i Ljmbomir Božovic. Dušan Lašcvič in Mfjodrag Vučkovšč, diplomirani pravniki. Trčenje vlakov Buenos Aires. 9. aprila. Zaradi megle sta trčila skupaj v okolici dva osebna vlaka. Ranjen:h je bilo 30 oseb. med njimi nekai tako težko, da se bore s smrtjo. Roparji oplenili vlak Sydney, 9. aprila. AA. Razbojniki so ustavi?: poštni vlak. Osobje vlaka je moralo kloniti pred razbojniki, ki so z napetimi revolverji vdrli v poštno ambulanto in se polastili denarja v blagajnah. Denar so vrgli iz bežečega vlaka in so nato sami poskakali na tla ter izginili. Hmeljski trg Žatec, 9. aprila, h. Zelo živahno povpraševanje. Promet 150 metrskih stotov, cene 600 do 650 Kč. Ljubljanski občinski proračun potrjen Fin. ministrstvo je odklonilo od obč. sveta predlagano diferencijacijo obč. doklad na drž. davke in odredilo splošno 6Qodstotno doklado Beograd, 9. aprila, r. Finančni minister je potrdjj proračun ljubljanske mestne občine za leto 1930. Obenem je izvrši' v predpisu občinskih davščin to iz-promemho, da se diierencijacija doklad na državne davke ukinja in se uvaja splošno 60 odst. doklada na državne davke. * Kakor znano jn kakor je tudi razvidno iz spremnega pisma na finančno ministrstvo. ki je bilo priloženo ljubljanskemu občinskemu proračunu in ki smo ga objavil; tudi mi pretekli petek, je bil ljubljanski občinski proračun konstruiran na d>i- ferencijacijii občinskih doklad na državne direktne davke. Glede na to, da bi zvišanje doklad na direktne davke, močno prizadelo male in srednje obrtnike, trgovce itd. ki plačujejo precej zvišano pridobnino je občina pri sestavj proračuna znižala občinske doklade na državne direktne davke in sicer za 10 odst. pri zemljarini, zgradarini, družbenem davku in prj rent-nini, pridobnino pa od 110 odst. na 40 odst. dočim so se industrijski krogi v zadnjem času zavezali za mehanično izenačenje občinskih doklad na državne davke. Kakor je/ razvidno iz zgoraj navedene beograjske vesti, so s to zahtevo prodrii. O oo-drobnostih bomo še poročali. Sokdstvo se marljivo pripravlja za beograjski vsesokolski zlet Priprave na zletišču naglo napredujejo — Skrajni rok za prijavo ude-je 5. maj — Že sedaj je najavljena ogromna udeležba Zgradba mostu Beograd-Zemun Gradbena dela so bila oddana skupno francoski in nemški družbi — Del gradbenih stroškov bo šlo na račun reparacij, ostanek pa bo krila Hipotekama banka eventualno s posebnim posojilom zgradba državne tiskarne v Pop-Lu.tin! ulici. Po nasipu do ke.ia, kjer se nahaja kavarna »Bospor«. Most bo imel dve odprtini na suhem, 2 pa nad reko, od katerih bo največja v razporu 261 m. Po pogodbi morata podjetji zgraditi most v 38 mesecih računajoč od dneva podpisa ixigodbe, io je od včeraj. Skupni stroški znašajo л7ј mi.liionov 856.175 Din. Od te vsote bo dah Nemčija 5 milijonov mark (67.5) milijonov Din v železnih konstrukcijah na račun reparacij v teku 2 let. Ostanek bo dala državna Hipotekama banka v sporazumu s tvrdko Batignoles v mesečnih obrokih od L avgusta 1931. do 1. avgusta 1934. Ce bo potrebno v ta namen investicijsko posojilo se obveže firma Batignoles, da bo vložila vse sile. da doseže čim povoljnejsi emisijski kurz in ostale posojilne pogoje. Beograd, 9. aprila AA. Včeraj 8. t. m. sta minister financ dr. Stanko Švrljuga jn minister za zgradbe Trifunovič podpisala pogodbo o zgradbi mostu med Beogradom in Zemunom s francosko firmo Batignoles in nemškim podjetjem Gute Hofnumgshiitle Ti dve tvrdki sta stavili v konkurz, ki ga je razpisalo ministrstvo za zgradbe, nai-povoljnejše pogoje. Razpisane so bile do avgusta meseca lanskega leta 4 licitacije. Most se bo gradil preko Save ter bo služil voznemu in tramvajskemu prometu ter za pešce. Most bo širok 18 m in sicer bo 3 m na vsaki strani za hodnike za pešc2, 12 m v sredini za promet za tramvaj |n avtomobile. Dolžina mostu znaša 757 m. Istočasno se bo gradila na drugi strani mostu cesta do Zemuna. Iz Beograda b") šla pot k mostu od kraja, kjer se nahaja Maši kraji in ljudje Ob 70 letnici dr. Gustava GregorJna Še so nam živo pred očmi pisarniški prostori prve«a slovenskega odvetnika v Trstu. dr. Gustava Gre когда a. v devetdesetih letih minulega stoletja. V štirih sobah v ulici Molin piccolo se je snovalo, prereše-tavalo in zaključevalo vse slovensko politično, kulturno in gospodarsko gibanje v Trstu. V splošni pisarni so se vršile dra-matske vaje, pomenki in posvetovanja raznih odborov, pisalna soba dr. Gregorina je bila nekaj let središče vseh pritožb, sporočil. predlogov in sklepov najrazličnejših vrst. ker so se k njemu zatekali kot k prvemu slovenskemu odvetniku v Trstu ш že tedaj voditelju tržaških Slovencev vsi, ki so bili v mestu in v okolici v kaknšnikoli zvezi z dejanjem in snovanjem tedaj komaj započete slovenske politike v Trstu. Dr. Gustav Gregorin se ie rodil v Sežani ira Krasu 10. aprila 1860. Njegovi rojstni hiši so pravffi pri »Jokelj novih«. Njegov oče. rojem na Brezovici pri Ljubljani, je prišel že v rani mladosti na Kras in ustanovil у Sežani gostilno, prodajalno in pekarno, njegova mati pa ie bila rojena v Boštaniju (fara Žalna). Prvi in drugi razred ljudske ■šole je pohajal mladi Gustav v Sežani, potem so ga poslali v normalko v Idrijo, da se »nauči nemščine«. Na tem zavodu so se istočasno z dr. Gregorinom šolali odvetnik dr. Majarom, bivši okrajni glavar sežanski iReibek in v tržaških krogih dobro znani nad-nčiteli v pokoju Josip Pertot Po končanem 4. razredu je dr. Greeorin vstopil v gimnazijo v Trstu, pravniške študije pa je do-wi na dunajski univerzi v L 1878. do 1882., r.a doktorja prava pa je bil promoviran na univerzi v Gradcu. Vstopil je najprej v enoletno sodno prakso v Trstu in bil potem odvetniški koncipijent v znani pisarni dr. Ostertaga v Sežani. V decembru 1890 se je osamosvojil v Sežani kot odvetnik, a že leto pot "m se je preselil v Trst Dr. Gregorinova je bila prva slovenska odvetniška pisarna v Trstu. Zaradi nje ie posebno po italijanskem časopisju završalo. Humoristični listi so prinašali zabavljice o orvem slovenskem odvetniku, češ. kdor hoče biti obsojen, nad se le zateče k slovenskemu odvetniku dr. Gregorinu. V karikaturah so predstavljali, kako brani dr. Gregorin svoiega klijenta v slovenščini, kako je slednjič kliient obsojen in v ječi bruha same pipe (strašíce na č, š, ž). Zaradi slovenskih vloe in spisov, ki jih je dr. Gregorin podajal na sodišče, tedaj z izključno italijanskim službenim jezikom, ga je tržaška odvetniška zbornica dvakrat tirala v disciplinarno preiskavo, češ. da s tako politično novotarijo škoduje interesom svojih kiiientov. Dr. Gregorin ie obakrat v zaščito narodnih interesov energično nastopil in obakrat tudi zmagovito prodrl. Kmalu je postal dr. Gregorim središče slovenskega gibanja v Trstu in organizator tržaških Slovencev. Organiziral ie Drvi nastop Slovencev pri volitvah v tržaški občinski svet in postavil prvo slovensko kandidatno listo za četrti razred. Dosegel je 64 glasov, a dvajset let kasneje so dosegli Slovenci v Trstu 14.000 glasov! Naglo se je mlad; doktor začel udeistvo-vati na vseh področjih slovenskega življenja. Bil ie več let starosta tržaškega Sokola. kasneje tudi župni starosta. S posebno vnemo se je lotil boia za slovenske šole v Trstu in uvedel v tem pravcu obsežno, preko 25 let trajajočo akcijo; spisal je v ta namen tudi brošuro s podrobno zgodovino. V tem boju je dosegel, kakor je pokazala kasnejša zgodovina tržaških Sloven-сел-. jako lepe uspehe, ker so si tržaški Slovenci tekom časa priborili poleg ljudskih šol tudi srednje in trgovske šole. V znak hvaležnosti za to veliko šolsko akcijo so mu trža'ki Slovenci poklonili lepo zlato uro z graviranim napisom: »Tržaški Slovani _ prvoboritelju za slovenske šole v Trstu.« Prav posebno skrb le posvetil dr. Gregorin smotreni organizaciji slovenskega časopisja. Ustanovil je tiskarno »Edinost« z glavnim namenom, da izdaja list »Edinost«, ki je v poeetku izhaiala trikrat na teden, a se je kmalu razvila v dnevnik. Mnogo let ie dr. Gregorin iz svojih zasebnih sredstev podpiral in vzdrževal list. »Edinost« je iz-prva izhajala v okroglo 1000 izvodih, a le stopnjema tako lepo napredovala, da je začetkom vojne štela preko 8000 naročnikov. Skazi vsa ta leta ie bil dr. Gregorim duša in voditelj lista in tiskarne Posebno pažnjo je posvečal dr. Gregor® gospodarski organizaciji, ker je kmalu uviděl. da zdrava m krepka gospodarska organizacija edina more tvoriti jak temelj za politično in kulturno delovanje. Najmarlj.i-veie in naiizdatneje ie sodelovali dr. Gre-gorin pri ustanovitvi glavnega denarnega zavoda tržaških Slovencev »Tržaške posojilnice in hranilnice«. Pripravljalna dela za njeno ustanovitev ie bil izdelal 'že odvetnik dr. Pretner. Kmalu ie »Tržaška posojilnica in hranilnica« pod vestnim in veščim vodstvom kaj lepo napredovala in postala mogočen činiteli v življenju tržaških Slovencev. Že početkom tega stoletja je uresničila veliko idejo gradnje Narodnega doma. ki je bil dograjen 1905. In zopet je bil duša m glavni organizator 'ega velikega podfiet-ja dr. Gregorim. Dr. Gregor in je bil nadalje ustanovitelj »Jadranske banke« v Trstu, ki je postala močan slovanski gospodarski steber v Trstu vse do časa, dokler jo niso fašisti likvidirali. Po prevratu se je njena podružnica v Ljubljani osamosvojila ter se končno združila s »Podunavsko banko«, ki já je dr. Gregorin še danes nadzorstveoi svetnik. Kako vsestransko je bilo delovanje doktor Gregorina v Trstu, dokazuje k vsemu omenjenemu dejstvo, da je ustanovil tudi Ruski krožek, nadalje Dijaško podporno društvo, bil je predsednik kuratorja Slovenske trgovske šole v Trstu itd. Dal je tudi inicijativo za akcijsko društvo, ki je oskrbovalo morsko kopališče v Grljanu pri Trstu, sodeloval je pri snovanju različnih gospodarskih zadrug v tržaški okolici in pri zadrugi za gradbo malih stanovanjskih hiš za nižje sloje. Kot politik se je dr. Gregorin res баз marljivo, vestno in preudarno udejstvoval v političnem društvu »Edinost« kot odbornik in njega finančni organizator. Sam je bil več let član občinskega sveta in deželnega zbora tržaškega, kasneje kot zastopnik volilnega okraja Sežana-Komen-Aj dovščina član goriškega deželnega odbora in od 1911 tudi državni poslanec v dunajskem parlamentu, dokler ni za časa vojne emigriral v inozemstvo. Njegovo delovanje se ni omejevalo le na Trst in okolico; kjerkoli je mogel, je tudi na Goriškem in v Istri sodeloval z nasvetom in dejanjem, zato je pa tudi bil v delno priznanje takih zaslug imenovan za častnega občana Sežane, Škrbine, Steverjana Voloskega-Opa-tije. Kmalu po izbruhu vojne z Italijo (1913) je dr. Gregorin po sklepu Narodnega odbora zapustil Trst in se preselil s svojo družino na Angleško, kjer se je takoj pri družil »Jugoslovenskemu odboru« in v njem vršil propagando za ujedinjenje avstrijskih Jugoslovenov z predvojno Srbijo. Postal je eden najodličnejših članov tega odbora. Deloma v Londonu, deloma v Ženevi itn Jcasneje v Parizu ie skozi 5 let v tem deju žrtvoval vsa svoda gmotna sredstva, fizične m duševne sile. Za časa pariške mirovne konference je napisal brošuro »La Que-etion de 1'Adriatique-Trieste«, ki je bila tiskana in izdana od naše delegacije na mirovni konferenci. Po sklepu miru se je dT. Gregorin vrnil v domovino in se nastanil v Ljubljani. Tu ni vršil več odvetniškega poklica, odrekel se je tudi popolnoma vsakemu političnemu udejstvovan ju, pač pa se je z vsemi svojimi silami in izkušnjmai posvetil proučevanju ekonomskih problemov, posebno našega valutarnega vprašanja, o katerem je, kakor tudi o naši Narodni banki, napisal veliko število člankov v Kosierovt izdaji »Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev«, v »Slovenskem Narodu,« v zagrebškem »Jugoslovenskem Lloydu« in v beograjski »Revue économi-que et financiére«. Največ člankov pa je spisal za zagrebško revijo »Bankarstvo« in v njih je osvetlil naše valutarno vprašanje z vseh strani, posebno glede stabilizacije dinarja. Povojno publicistično delovanje dr. Gregorina v gospodarskem področju je priznalo beograjsko društvo »Ekonomist« s tem, da ga je imenovalo za člana svojega odbora, a najvišje odlikovanje je dosegel dr. Gregorin s tem, da ga je belgijska gospodarska organizacija »Société beige ď etudes et de expansion« v Liegeu, ki stoji pod pokroviteljstvom belgijskega kralja, imenovala za člana svojega pokroviteljskega odbora (Comité de patronage), čigar člani so najizrazitejše svetovne gospodarske osebnosti. V priznanje nacionalnega dela pa je Nj. Vel. kralj Aleksander odlikoval dr. Gregorina z redom Sv. Save III. razreda. A bivša narodna skupščina mu je za njegovo dolgoletno neumorno nacionalno delovanje priznala skromno državno pokojnino. Od julija 1936 dalje je dr. Gregorin tudi predsednik jugoslovenske delegacije v komisiji za razdelitev arhivov v Italiji. Visoko izobrazbo dr. Gregorina dokazuje tudi to, da obvlada poleg slovenskega in srbsko-hrvatskega še nemški, italijanski, francoski, angleški in ruski jezik. Danes, po svojem bogatem, truda, uspehov in razočaranj polnem življenju, ko praznuje še zdrav, čil in izredno svežega duha svojo 70 letnico, živi dr. Gregorin v Ljubljani v zatišju in se bavi s priljubljenimi gospodarskimi problemi. On, ki je vse svoje življenje bil velik finančni organizator in je upravljal milijone in milijone narodnega denarja, živi danes skromno življenje, kakor je bil sploh vse svoje življenje vzlic svojemu mnogostranskemu delovanju vedno skromen. Blagemu rojaku v spomin __ Ljubljana, 9. aprila. Danee teden so položili v Mariboru k večnemu počitku upokojenega podmarsala bivše avstro - ogrske vojske g. Viktorja Skri-beja. ki je dosegel visoko starost 86 let Skribejevi izhajajo iz stare slovenske trgovske rodbine v Sv. Lovrencu na Pohorju. Iz te rodbine je izšlo mnogo zavednih narodnjakov. Tako je bila n. pr. iz te rodbine soproga znanega slovenskega odvetnika in ustanovitelja mariborskega Narodnega doma dr. Glančnika. Jurij Skribe pa se je pred kakimi slo leti naselil v Ljubljani in otvoril na Mestnem trgu trgovino. Njegova hči Mina se je poročila v Mariboru z zavednim slovenskim trgovcem Martinom Ber-dajsem, njun sin Vilko pa je s svojo soprogo Berto Strgarjevo zavzemal odlično mesto med slovenskim živijem Maribora. Najmlajša Skribejeva Marija je bila soproga znanega narodnega notarja Maksa Kosérja, ki ie deloval v Idriji, Ptuju in Mokronogu. Viktor Skribe, rojen 23. aprila 1943. v Ljubljani, je obisovai najprej trgovsko šolo, potem pa je ostal pri vojakih ter dosegel častniški čin pri 47. pp. L. 1902. je postal general in komandant 37. pehotne brigade v Plznu v pokoj pa je stopil 1. 1904. Za počitek na stara leta si je izbral Maribor, kjer je ob preobratu kot prvi med bivšimi starimi oficirji z velikim navdušenjem prisegel našemu vladarju in narodni vojski. Bil je vedno zaveden narodnjak in mož kreinenitega značaja, ki bo ostal vsem v častnem spominu. ff ЛИ ie öerfeftt© a boste dejali, ko boste zvedeli za neverjetno nizke cene lepim štofom za moške obleke in površnike, za perilo čepice, kravate, nogavice itd. Pridite! Oblecite se solidno in poceni pri A. PRESKER, Sv. PETRA c. 14. Občni zbor celjskega Muzejskega društva Celje, 8. aprila SnoSi se je vršil v rdeči sobi Narodnega doma letošnji občni zbor celjskega Muzejskega društva. Predsednik g. prof. Janko Orožen je poročal o stanju muzeja in predlagal občnemu zboru v nakup krasen srebrn damski pas (Biedanmayer) za 250 Din iin pa zlat novec z napisom cesarja Trajana Avgusta iz začetka drugega stoletja po Kr. r. Novec je bil najden v okolici Št. Petra v Savinjski dolini, kjer je bilo svoječasno odkrito rimsko taborišče. Nato je poročal o najdbi 2 rimskih nagrobnih spomenikov na Vrazovem trgu na mestu, kjer ie izkopan temelj za pravoslavno cerkev sv. Save. Kamma pa še nista dvignjena iz zemlje, kar pa bo izvršeno v najkrajšem času. Mestna občina je ponudila Muzejskemu društvu na razpolago za shrambo izkopin v Potočki zájalki na Olšev- kapelico sv. Elizabete v mestni ubožnici, ker trenutno nima na razpolago nobenega drugega lokala. Kapelica pa ni primerna v te svrhe, ker vlada v njej pozimi temperatura pod ničlo, zaradi česar b; izkopine propadle. Na Starem gradu so bile lani popravljene stopnice, ostala potrebna dela pa bodo izvršena v přihodirnjosti. V gostilni na Starem gradu je dalo društvo napraviti slovenski rodovnik celjskih grofov. Nova deska s sloven- Danes ob 4., In O. uri zvečer premiera. Monumentální milijonski zvočni velefilm, ki nad-kriljuje nepozabni velefilm Ben - Hur 1 NOETOVA BARKA Grandiózní velefilm o vesoljnem potopa GEOEGE O'BRIEN — DOLORES COSTELLO Vojna napoved v Parizu! — Strahovita železniška katastrofa. — Na fronti zasuti. — Babilonski stolp. — Greh in kazen božja. — Potop sveta. Rezervirajte vstopnice v predprodaji od 10. dopoldne naprej! Telefon 2124 Elitni kino Matica јИп пзАтЉои» bo (в(оге т ЬзНкяв Saša. Obisk muzeja v preteklem letu je bü zadovoljiv. Zdasti številno so га obiskala Srbi ter Avstrijci. Blagajniško poročilo je podal vfš. pis. predstojnik g. Anton Zorko. Društveno premoženje znaša v gotovimi lep znesek, vendar pa bo potrebno dobiti še večje zneske za nadaljevanje veäevainih izkopavanj na OJševi. ki se vršijo pod firmo Muzejskega društva. Izrekla se je topla zahvala raznim denarnim zavodom in korporacijam za njihovo podporo. V imenu nadzornega odbora le predlagal prof. g. Karl Holeček absolutorij. ki je bal soglasno odobren. Nato je poročal prof. g. Srečlko BrodaT o svojih delih na Olševi. Ekspedicija. katere se je udeležilo 10 oseb, je v 8 tednih v lanskem poletju izkopala v Potočki züjalfc za 17 zabojev raznih važnih prazgodovinskih izkopin, med katerimi se nahaja 55 dragocenih artefaktov iz koste-ndme. Prof. BrodaT ie imel o svojih izko-pitnah v raznih mestih in manjših krajih lani 9 predavanj, spremljanih s skioptični-mi slikami, V tisku ima 2 svoji razpravi, in sicer 1 v Ljubljani in drugo v inozemstvu. Obe knjigi bosta bogato ilustrirani s krasnimi naravnimi posnetki. Stroški lanske ekspedicije so znašali nad 23.000 Din. Dolžnost celjske mestne občine je. da izpolni sv odo obljubo in preskrbi za shrambo in ureditev dragocenih izkopin primerne lokale in to čim prej. da ne bo ves neprecenljivi material propadel. Vseh izkopin je doslej 28 velikih zabojev, ki so provizorično shranjeni v celjski realni gimnaziji. Nujno potrebno bo tudi konserviranje najdenega prazgodovinskega materiala. Izkopine bo treba prepojiti s klejevo vodo odnosno s šelakom in dr. Nujno potrebno pa ie tudi nadaljevati z izkopavanjem v jami, ki meri 4.000 kvadratnih metrov in jo je treba v celi površini prekopati najmanj 6 m globoko. Doslej je bilo prekopamih 200 kvadratnih metrov kaka 2 m globoko. Dela ie torej še ogromno. Treba ie samo najti sredstva za nadaljnje ekspedicije. Sredstva za letošnjo ekspedicijo morajo biti zbrana najpozneje do srede maia. da bo mogoče napraviti točem načrt. Prvo leto je bilo izkopavanje le poskusno, lani Da že sistematično. kakršno bo ostalo tudi v be d oče, ne glede na to, če se bo kai našlo ali pa bo ostalo delo prihodnjih 2 ali 3 let brezuspešno. Končni uspeh bo pa prav gotovo zadovoljiv. Zato je nujno potrebna čini izdatnejša denarna pomoč države, banovine in raznih močnih zavodov in korporacid. Na predlog g. dr. Kalana je občni zbor izrekel iskreno zahvalo g. prof. Brodarju za njegovo ogromno in uspešno ter nesebično delo. istotako pa tudi neumornemu predsedniku g. prof. Orožnu. V ram odbor so bili izvoljeni s:g.: prof. Janko Orožen, prof Martin Mastnak. prof. Mlinar, pis. predstojnik Amton Zorko, odvetnik dr. Ernest Kalan, boln. uprav. Ivan Prekoršek. prof. Srečko Brodar in knjigovodja Martin Pere. za namestnika ravn. Ivan Černej in ravn. Josip Brinar. za pregledovalca računov prof. Karl Holeček in urednčk Rado Pečnik. Letna članarina ostane 12 Din. enako vstonnina v muzej za odrasle 3 Din in za otroke 1 Din ter za obisk Friderikovega stolpa na Starem gradu po 1 Dán za osebo. Najnujnejša naloga novega odbora bo premestitev artefaktov v muzej, kjer nai bi se postavila potrebna manjša vitrina. Nato je predsednik g. prof. Orožen zaključil 1 uro trajajoči občni zbor. Smrtna nesreča Litija. 9. aprila Ko ie pHšla gostilničarka gospa Lindner-jeva na domače dvorišče, je opazila, da leži pri hlevu neznan mož. Misleč, da se je zavalil tjakaj kak pijanček, ni obrnila gospa nanj posebne pozornosti, čez čas je prišla mimo uslužbenka Tona Mastnakova, ki s; ie jutranjega zaspanca ogiedala poblíž je. Videč, da ie mož krvav in da leži nepremično, je sklicala domače, ki so nato pozvali zdravnika g. dr. Ukmaria Ta ie ugotovil smrt. ki je nastopila zaradi prebitja lobanje. Razen te smrtne poškodbe si je nesrečnik zlomil pri padcu tudi desno nogo. V mrtvecu so spoznali oko:;čani 4Vet-nega Valentina Simončiča tz Tenetiš. Si-mončič je prejšnji večer popival v Šmart-nem in tudi v Litiji. Po domnevi ljudi je prišel Simončič pred Trškanovo poslopje. Odločil se je, da si poišče prenočišče na Trškanovem hlevu. Povzpel se ie po lestvi do lesenih vrat ki pa so bile priprte. Pri odpiranje mu je spodrsnilo, da je padel z lestve v globino 4 metrov. Priletel je tako nesrečno na tla. da si ie prebil lobanjo in zlomil nogo. Lindnerievi niso slišali ponoči prav ni-kakega ropota ali klicev na pomoč. Po izjavi zdravnika je nastopila smrt hitro. Truplo ponesrečenega Simončiča so prepeljaii v Tenetiše. danes Pa ga bodo pokopali na pokopališču v Šmartnem. Drago plačano veselje Liobllana. 9. aprila »Včasi. ko smo se vozili г vllaki na vse strani, hej. to ti ie bilo življenje!« ie pripovedoval upokojeni železničar Tone T. Stal ie na vogalu neke ulice v Šiški in kimal dvema poslušalcema, delavcema, ki ju ie dušila žeja. Iz nasproti stoječe gostilne je bilo čuti veselo prepevanje: pesem n: imela ne konca ne kraja, pretrgal jo je za trenutek le žvenket kozarcev ali vrisk naj-razboritejšega veseljaka. »Preklemano. danes bi ga pa tudi jaz zivrmil kozarček.« ie menil Tone »Midva greva zraven.« sta se strindala tovariša. Namerili so korake čez cesto in kmalu so zasedli prosto mizo. Hitro je bil liter na mizi in skoro enako hitro je bil tudi izpraznjen. Tone ie postal živahen in je pripovedoval storije za storijo, navedel kopico doživljajev, ki jih je imel kot star železničar. pomešal ie vojno z veselejšími časi in se ustavljal ob vsaki malenkosti. Tovariša sta pila. naročila zopet vino im mežikala drug drugemu. Iz nekega kota se je oglasila zopet dolga pesem, med stare goste so se pomešali zopet novi. Tone je govoril in se pogaia! z dalmatinskim krosujanjem za nakup trakov za čevlje ter nekih dTugih malenkosti. Pozneje .ie spet nagnil kozarček in se zatopil v vinsko razmišljanje. Nastal ie večer, gostilna ie bila čedalje bolj polna in Tone čedalje bolj omamljen. Slednjič se ie mož dvignil, plačal" in odšel v temo. V domači hiši so uvideli, da ie Tone pošteno okaien. Odropotal je po stopni- Negovonje ust z Odolom jc naravnost dobrota. Gnitje v ustih, ki zobe polagoma uničuje, se zanesljivo zavre in po vsakem izplaknjenju z Odolom se širi po vseh ustih poživljajoča svežost. Če oščetate zobe z Odol-pasto, ohranite zobe bleščeče bele. cah v svojo sobo. se zaklenil in se viegel v posteljo. Zjutraj se je zbudil s strahovitim mačkom. Ko si je pomencal oči, je pr\ ič opazil. da .ie ležaj oblečen in pa. da so vrata sobe odprta. Čeprav je bilo v sobi naravnost hladno, je Tonetu postalo vroče. Se boli se je preplašil, ko ie posegel v žep in ugotovil, da mu manjka listnica s 500 Din. Tone je bil naenkrat pokonci. Polna ga je bila vsa hiša. »Tatovi so bili v hiši!« je kričal in kazal na svoja vrata. Na hodniku so se zbrali vsi stanovalci, prihitel ie s ceste tudi stražnik. kateremu ie Tone potožil svoje gorie. Policija je takoj uvedla strogo preiskavo. Ugotovljeno ie bilo, da je moral vinjenega Toneta ponoči najbrž kdo zasledovati in se vtihotapiti v vežo že pred njim. Pozneje ie počakal, da je mož. omamljen od dalmatinskega vina zaspal, nakar je izvršil svoje nepošteno delo. »Nak, pil pa ne bom tako zlepa!- se buduje Tone in čaka. če bo morda tat izsleden. Državni V "V in nameščenkam dobavimo iz naše velemestne zaloge oblek, damskih plaščev, kom-plejev, trenchcoatov zadnjih novosti na željo na odplačila. Vabimo! FRAN ШЫС, Stritarjeva ulica 9. Očetomorilec pred sodiščem Maribor, 9. aprila Davi se je pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča nadaljevala 27. februarja prekinjena razprava proti Martinu Horvatu iz Gornje Pristave pri Ptujtu ki je bil obtožen, da ie lani 3. septembra zavratno umoril spečega očeta Antona Horvata in ga nato zavlekel na njivo v koruzo, da tako zakrije vsako sled. Prva razprava proti njemu se ie vršila lani kancem leta pred poroto, bila pa ie preložena zaradi soobtoženea Janeza Fider-ška. ki ie med preiskavo zblaznel na zaporni psihozi in popolnoma propadel. Zdravniško izvedeniško mnenje se je sicer glasilo. da Fideršek ni toliko bolan, da se razprava ne bi mog'a vršiti. Prvotna razprava pred mariborskim velikim senatom pa ie pokazala, da ie duševno popolnoma odsoten. Obdolženca so zato poslali v umobolnico na Studenec. Horvat pa se je davi sam zagovarjal pred senatom in je dejanje priznal. Glede na to. da še ni polnoleten, ga je senat obsodil na 12 let in 2 meseca težke ieče. Zaradi um :ra očeta je dobil 1? let, zaradi tatvine žita in raznega orodja Pa je bil- obsojen še na dva meseca. Jezušček ni nič nosil... Ljubliana, S. aprila 24-letm delavec Jože je male postave it, duševno nekoliko omejen. Pa je bil obtožen krive prisege odnosno po novem kazenskem zakonu zločinstva zoper pravosodje. V neki civilni pravdi, ki i o je naoerü hlapec France proti zavetišču Sv. Vincenca v Mengšu. ,ie Jože pred okrajnim sodiščem ▼ Kamniku pod prisego izpovedal, da ie sestra Germana obljubi'a hlapcu Francetu poleg mesečne večje mezde še letno obleko. Sestre zavetišča so se daiatvam hlapcu Francetu uprle ter trdile, da je Jože pred sodiščem napačno izpovedal. .Močno so se pravdali in te dni je orišel Jože PTed ljubljanski mali senat. — Ali je res. da ste se pred sodiščem v Kamniku zlagali? ie vprašal predsednik obtoženca. — Povedal sem resnico, odvrne Jože i« začne na dolgo in široko pripovedovati, kako ie v »lijaku«; poslušal razgovor med sestro Germano in hlapcem Francetom, ki je zahteval viš.io plačo m obleko. Hlapec France kot Priča je prav tako opisoval hlapčevske razmere v zavetišču. Obtoženca ie ze'o obremenila prečitana izpoved sestre Germane, ki ie med drugim pripomnila. da tisto leto »Jezušček ni nič nosil«. Sestre zavetišča so obtoženega Jožeta sploh opisale kot človeka, ki ie sposoben krivo priseči, кет je versko zanemarjen m ni hotel hoditi v cerkev. Kazenski senat je Jožeta oprostil obtožbe zaradi krive prisege. poudarjajoč, da subjektivno nj podana obtoženčeva krivda in da ie dotični razgovor med hlapcem Francetom in sestro Germano napačno razumel. — Ste oproščeni! ie pripomnil naposled predsednik. — Hvala! ie dejal Jože. se priklonil in odšel Gozdna semena SAŠA STARE, Mengeš. Zahtevajte cenik. I Doraščajoči mladini nudimo zjutraj ča-šico naravne »Franz Josefove« grenčiee, ki doseza zaradi tega, ker čisti kri, želodec in čreva, pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda že pri malih največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobiva pri vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. T soboto i n nedeljo na igrišču IS. K. Ilirije 5671 IfaJduK, flillt: Ilirija, Ljubljano Domače vesti * Spomenik kralja Petra ▼ Zagrebu. Za postavitev spomenika blagopokojnemu kralju Petru Osvoboditelju v Zagrebu se je nabiralo doslej 1,1'20.135 dinarjev pro-st ovo finih prispevkov. * Vojaške vesti. Za vodnike so odrejeni po službeni potrebi: podporočnik Jurij Senčar pri pešpolku kraljeve garde, podporočnik Anton Tavčar pri 2. konjeniškem polku kraljeve garde, podporočnik Liude-vit Sinko pri 17. pehotnem polku, podporočnik Ivan Kralj pri 36. pehotnem polku, podporočniki Lavoslav Abram, Franc Ber-ginec, Rudolf Kobal in Fran Kolar, vsi pri 39. pehotnem polku, m podporočnik Janez Stariha pri 40. pehotnem polku. * Iz mornarice. Poročnika bojnega b roda Metod Pire, sin mestnega župana, in Vladimir Andolšek, sin upokojenega šolskega upravitelja, oba i z Kranja, sta napravila v Beogradu te dni majorski izpit г odličnim uspehom. Čestitamo! * Izprememba v sanitetni službi. Dr. Vladimir Katičič, doslej načelnik oddelka za socialno politiko in narodno zdravje pri kr. banski upravi v Zagrebu, je imenovan za načelnika sanitetnega oddelka v ministrstvu za socialno politiko in narodno zniravje v За skupini I. kategorije. Zdravstveni pripravtíik v centralnem higijen-skem zavodu v Beogradu Rade Zup а пес je po potrebi službe imenovan za pripravnik a-kemik a v higijenskem zavodu v Ba-u*ahiki. * Absol viral Je vojno akademijo т Beogradu Radi voj Rigler. sin šolskega upravitelja Riglerja iz Hofiča pri Litiji. Dodeljen je kot pehotni podporočnik kraljevi gardi. * Diplomiral je ne tehnični visoki šoli na Dunaju га arhitekta-inženjerja Aleksander Skubic fe Ljubljane. Čestitamo! * Izpremembe v šolski službi. Dr. Igor Peham' je imenovati za profesorja na sred-n?i tehnična šoli v Ljubljani. Upokojeni pa so naslednji učitelji, oziroma učiteljice: Liudevit Rajmund, upravitelj meščanske šole v Čabru, Lovro Se rajnik na Prihovi, Draga Drofenik v Laškem, Fortunat Je-Jovšek t Libojah, Sofija Mulaček v Maribora, Emilija Voglat v Vidmu, Ant Kozina у Ljubljani in Alež Šoštarič v Г rakovem. * Spremembe v železniški službi. Na-ireščeni so га zvaničnike П/4 kategorije: Paul Ivan, Črnomelj; бкп]ec Štefan, Ormož; Kaiser Ivan, Ljubljana gor. kol.; Gregoři Jožef, Moškanjci; Siljan Josip, Litija; Akički Franc, Podnart-Kropa; za zvaničnike П/3: Novak Janez, Zidani most; Piti ter Franc, Celje; Vaupotič Franc, Maribor glav. kol.; Ogrizek Franc, Maribor S"! a v. proga; Vaijevec Janez, Ljubljana gor. koi; BraSko Janez, Maribor kor. proga; Vadnjal Jakob, Rakek; Klekar Tomo, Ptuj; Skof Filip, Ljubljana gor. kol.; Vr-fič Franc. Ptuj; Primožič Anton, Zagorje; Kovačec Tomaž, Ptuj; Kramberger Anten, Prevalje; Taferner Avguštin, Maribor glav. proga; Gajšek Ivan, Sv. Peter v Sav. dolini; Doberšek Ivan, Celje in Kovač Jožef, Pragersko. * Redni občni zbor Slovenskega planinskega društva za leto 1929 bo v soboto 2h. t. m. ob 20. v dvorani Mestnega do-ста v Ljubljani. Dnevni red: Pozdrav predsednika, predlog za volitev častnega čSana, poročila tajnika, knjigovodje ;n računskih preglednikov, volitev predsednika, odbora, računskih preglednikov "n delegatov za skupščino, samo stal,m predlogi ir slučajnosti. * Potniški promet na Dravi h Donavo. Paroplovne dražbe, ki vrše potniški promet na Dravi № Dunavn, otvorijo 15. t. m. potniški promet v vseh relacijah, * Rezervni oficirji, Sam Zveze rezervnih oficirjev v Ljubljani, ki žele, da jim preskrbe; Zveza železniške in ladijske legitimacije po najnovejšem pravilniku, naj pošljejo Zvezi te-le podatke: ime in priimek, čin v vojski, mesto stanovanja in poklic. Tej prijavi naj prilože tudi svojo fotografijo v velikosti 6 X 9 cm in pa znesek 10 Din za legitimaaijo in pa poštne stroške. Istočasno «aj se izjavijo, da ne uživajo popusta po železnicah oziroma ladjah že iz dragega naslova n. pr. kot državni uslužbenci, aktivni efi upokojeni Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani. * Zveza rezervnih oficirjev ▼ Ljubljani sporoča članstvu, da je ustanovila odsek za posmrtni sklad, ki ga je pristojna oblast odobrila. Člani odseka morejo břtí samo člani Zveze zase in za svoje soproge. Pri sprejemu v odsek plača vsak član smrtne prispevke za prva dva smrtna primera. Za vsak smrtni primer (ne glede na že vplačana prvotna dva primera) plača član prispevek takoj po prejemu položnice, ki mu jo pošlje Zveza. Člani, ki žele pristopiti k temu odseku, naj zahtevajo od Zveze pristopno tiskovino in pa pravila. * Naši v Ameriki. Razstava slikaria-gra-fika Božidarja Jakca, ki je trajala teden dni v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu, ie pošetilo nad 3500 ljudi. Prodanih je bilo 90 slik. — Na misterijozen način je bil v Barbertonu, v državi Ohio ustreljen rojak Franc Fister, star 18 let, njegova mati Marija Fisterjeva pa je bila težko ranjena. Prepeljali so jo v bolnico. Po njeni izpovedbi je maskiran moški prišel v hišo in streljal na oba. Marija Fisterjeva je sestra Josipa Škrabe, ki je, kakor smo poročali, pred meseci ustrelil svojo ženo in potem skušal izvršiti samomor. — Devet-najstletna Roza Žagarjeva je utonila v kopalnici Western High Schoo! v Detroitu. kjer je študirala. Zapušča starše in 9 bratov. Gospodična Zora Ropasova je v Gi-rardu Ohio, priredila uspeli koncert. Rojaki v Girardi in okolic; so bili navdušen Danes velesenzacija! ponoči v Chicagu (Racija) Veliki kriminalni film! Sodeluje celokupna ameriška policija! Danes ob 4., pol 6., pol 8., 9. KINO IDEAL za lepo slovensko petje. Umetnico je sprem Ijala na klavirju gospodična Albina VahČi-čeva iz Clevelanda. — Slovensko naselbino v San Frančišku je nedavno obiskal naš poslanik v Washingtonu dr. Leonid Pita-mic. Slovenska naselbina je poslaniku na čast priredila barak et, pri katerem so slovenska dekleta zapela več naših pesem Poslanik se je prirediteljem jskreno zahvalil za prisrčni sprejem. * Jugoslovenskj Optant! Iz Madžarske. V zadnjem času prihajajo v našo državo številni optanti iz Madžarske, kii so že leta 1922. optirali za Jugoslavijo. Vsem je bila dodeljena zemlja ob jugsolovensko-ma-džarski meji. * Palača Poštne hranilnice v Beogradu. V Beogradu se bo zgradila impozantna palača za centralo Poštne hranilnice. Z gradbo poslopja prično prihodnji mesec. * Za zboljšanje prometa med Jugoslavijo in Albanijo. Proti jugoslovenski meji vodeče ceste v Albaniji se v zadnjem času temeljito popravljajo. Zlasti velja to za cesto Korča—Podgorica—Efbasan. V sporazumu z jttgoslovenskimi oblastvi se popravlja tudi cesta Tirana—Elbasan—Struga. Svrtia teh popravil je olajšanje prometa med obema državama. * Letošnja glavna skupščina borcev iz svetovne vojne bo nepreklicno na dan 10. avgusta na Brezjah. * Koča pri Triglavskih jezerih. SPD naznanja, da bo koča pri Triglavskih jezerih otvorjena od 11. t. m. do nadalijnega. Vreme idealno. Smuka zelo ugodna. * Živinski ln kramarskl sejem v Št. Ilju pod Turjakom, ki bi se imel vršiti 20. t. m., se preloži zaradi praznikov na torek 22. t. m. * Obsodba bivšega ministrskega uradnika. Pred beograjskim sodiščem se je v torek vršila ponovna razprava proti Bo-žšdara Novakoviču, bivšemu šefu kabineta kmetijskega ministrstva in sicer zaradi prisvojitve 120.000 Din. Obtoženi se .ie zagovarjal, da sä je denar prisvojil zaracii dolgov, v katere je zašel po bolezni svoje žene in sodišče ga je obsodilo na poldrago leto ječe z izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti ter na povračilo vsote s 6% obrestna od 5. maja 1926, ko je Glavna kontrola začela od njega tir-jati pogrešani znesek. ITO — zobna pasta najboljša! * Sezona ▼ Krapinskih toplicah. Letošnja kopališčna sezona se pričenja zaradi lepega H toplega pomladanskega časa rrrnogo prej ter se bo kopališče otvori'o že у sredo 16. aprila. S postajo Zabok bo stalna avtobusna zveza od 1. maja ni-prei, a do tega dne se lahko dobe prevodna sredstva s pomočjo kopališčne uprave na pravočasno naročilo. Z otvoritvijo nove proge Krapiima—Rogatec je omogočeni ugodna zveza gostom iz Dravske banovine in Avstrije preko Grobelnega do postaje Zabok. Direktni avtobusi Fric a Falka řz Zagreba in Rogaške Slatine prav tako mtdijo udobno in ceneno vožmjo. V predtsezonfi do 16. junija veljajo znižane Pravkar je izšla Številka ilustrirane tedenske revije „ŽIVLJENJE IN SVET" priobčuje naslednje zanimivosti (s številnimi slikami): Glnšci bodo zopet slišali — Znamenita stoletnica — Vino, kava in čaj — Nekaj o papigah — Tretji spol — Cosima Wagner — Osvěta živega mrtveca — žganje — Zakaj ni lastovic — Potop „Titanica" — Kašgar — Palilula — Poplave — Poročni prstan „izumira" — Sobarica — Rešitev nagradne naloge itd. »življenje in svet« izhaja tedensko in stane mesečno samo Din 8.—. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Mesnica }e, da dobite krasne moške obleke lastnega izdelka že po Din 278.— kakor tudi vse finejše vrste po izredno nizkih cenah pri konfekcijski industriji JOSIP IVANČIC, Dunajska cesta št. 7. špecijalna in največja zaloga vseh vrst za moške obleke v glavni trgovini v šelenburgovi ulici št. 1. Oglejte si izložbe in cene! 5012 cene za vsakega gosta, zlasti za državne in banovinske uradnike, zdravnike, novinarje, upokojence, njihove soproge in nepreskrbljene otroke ter druge. Pacijent-' »Kam naj grem. gospod doktor, da ozdravim želodec in uredim prebavo?« Zdravnik: »V Rogaško Slatino! Zahtevajte prospekte!« 109 * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. * Lepotično grmičevje, smreke, borovce, ciprese, nizke in visoke vrtnice, različne trajnice, pelargonije itd. priporoča tvrdka Ant. BAJEC. Ljubljana. Vrtnarija: Tržaška cesta št. 34. tel. 3242: cvetličarna: Pol Trančo št. 2, tel. 3222. * Pri revmatizmu. trganju, kostnih bolečinah, protinu, bolečinah v hrbtenici in krčnih žilah uspešno deluie pravo FRANCOSKO ŽGANJE »DIANA«. Iz Lfiibljane u— Otvoritev Šolske kuhinje Nj. Vel. kraljice Marije. TKD »Atena« v Ljubljani nam pošilja: Za časa svojega bivanja na Bledu je Nj. Vel. kraljica Marija izrazila željo, da se ji predloži načrt za ustanovitev šolske kuhinje v Ljubljani, da podpre s primernim volilom naše srednješolce, ki trpe zaradi slabe ah neredne prehrane, zlasti tedaj, ko prihajajo dnevno iz oddaljenih krajev v mesto k šolanju. Častna dvorna dama ga Franija Tavčarjeva je poročala o visoki nameri mestni občini ljubljanski řn odlikovala naše društvo, ki skrbi že od nekdaj po svojem programu za zdravje otroka, da izvede prepotrebr.o debrotvorno nalogo. Takoj se je ustanovil v okviru »Atene« пол1- odsek: šolska kuhinja N5. Ve1. kraljice Marije, kakor smo že svoječasno poročati, in sicer pod vodstvom odbora, kii ga sestavljajo: predsednica častna dvoma dama Franja Tavčarjeva, podpredsednika direktor državnega higijensikega zavoda dT. Ivo Pre, župan dr. Dinko Puc, tajnica Nita VraSř.e-va, blagajničarka Minka Gasperfinova, zdravniška nadzornica dr. Kristan-Lunač-kova, gospodarici Minka Krof to va in Jerica Zemljanova: odborniki: Julija Ferja.n-čSčeva. Olga Pucova in Alojzij Sedei. Otvoritev kuhinje so podprli razni faktorii. tako mestna občina ljubljanska, ki nam je dala na razpolago prostore bivše zastavljalnice v Prečni irfici 2 in je tudi iz-vrSla pogrebno adaptacijo: državni higl-jenskj zavod je prispeval k inventarju. Razne trvndke so naklonile ustanovi potrebne gospodinjske predmete ln s tem pospešiile otvoritev. Vsem skupaj in vsakemu posamezniku izrekamo ponovno iskreno zahvalo. Kuhinja oddaja dnevno lahko stodvaiset obedov. Trenotno pose-ča kuhinja petdeset srednješolcev, ki se prehranjujejo brezplačno, za polovično aP polno ceno. Prostori so lično opremljeni, svetli in prijazna, posebno prostorna le obednica. Nadzorstvo med kosilom je v rokah zaščitne sestre, kuhinja sama pod veščim vodstvom in zdravniškim nadzorstvom. — Slavnostna otvoritev bo danes ob pol 13. — Odsek se z zaupanjem obrača na vso slovensko javnost da s simpatijo sprejme to novo dobrodelno institucijo teT jo z darovi blagohotno obilno podpre, da bo prosperirala in delovala v polnem razmahu po želji visoke protekto-rice. Prostore si je ogledala na lica cnesta tudi dvorna dama ga. Nikolajevi с eva, ki je izrazila svoje zadovoljstvo. ______ Tvrdka A. 14 и ne Ljubljana, ttospoeka ulica priporoča svoje izborne izdelke moških oblačil. - Cene kar mogoče nizke! u— Iz gledališča. V operi se bodo pele drevi Kogojeve >Čme maske« za abonma D. V glavni vlogi Primožič. Pripravlja se Bellinijeva opera »Norma«. — V drami bo v soboto premijera Sheriffove slovite vojne drame »Konec poti«. Drevi se ponovi Lipahov »Glavni dobitek« za red A. —- Opozarjamo, da se pripravlja v drami za velikonočni čas pasijonska igra »INRL. Interesent« naj si pravočasno zasigurajo vstopnice, po možnosti po pismeni poti pri upravi Narodnega gledališča. u— Vycpalekova »Kantata o poslednjih stvareh človeka« se je izvajala preteklo nedeljo v Pragi na izrednem koncertu praške Filharmonije pod dirigentom J. Kričkom. Vsa praška kritika hvali delo samo, pa tudi izvajanje, ki je v dovršeni obliki pokazalo vse visoke vrednote tega znamenitega dela novejše češke literature. Kantata je bila pred mesecem dni izvajana tudü v Parizu ter je vplivala na poslušalce s svojimi silnimi m zanosniimi atisi. V Ljubljani bodo izvajali to impo-zantno delo celotni mešani zbor Glasbene Matice, solista gdč. Majdičeva in s. Grba ter operni orkester, pomnožen s članj kon-servatorijskega orkestra in dravske mu-zike. Vseh sodelujočih bo ISO pod vodstvom ravnatelja g- Mirka Poliča. Predprodaja v Matični knjigami. Pred začetkom petkovega koncerta Glasbene Matice v Unionu bo kratko predavanje o obeh pomembnih delih, ki se bosta izvajali na tem koncertu, in sicer o orkestralni suiti *Balkauofoniija«, toi jo je napisal Josip Slavenski in pa o kantatij »O poslednjih stvareh človeka«, dehi češkega komponi- Dane» premiJer» ravnokar dovrienega filma: Kraljica mode" (Die Konkurrenz platzt!) — Sijajna veseloigra iz konfekcije, v glavnih vlogah MARIJA CORDA (v najmodernejših toaletah), HARRY LIEDTKE — ERNST VEREBES, HERMANN PICHA. Danes ob 4., x7., y28. in 9. uri. Kino „Ljubljanski dvor" sta Ladislava Vycpaleka. Predavanje bo imel skladatelj Slavko Osterc. Brez dvoma bo ta uvod mnogo pripomogel k boii-šemu razumevanju obeli izvajanih del. Prosimo občinstvo, da točno ob 20. zasede prostore u— »Potopljeno brodovje« (bitka pri Skaserraku). Jutri v petek 11. t. m. bo predvajala ZKD v kinu »Ideal« izredno zanimiv in senzacionalen film. ki nam pre-dočuje bitko pri Skagerraku — borbo med nemško in angleško mornarico. Film -;e bv predvajal pri običajnih predstavah ob 4, pol 6.. po! 8. in ob 9. zvečer; cene sedežem najnižje in siccr od 2 Din naprej. u— Zaključno predavanje društva "Soče« bo v soboto 12. t. m. v salonu pri »Levu«. Ta večer bo predaval prvič v >Soči« g. dr. Mis Franca, mestni uradni zdravnik, o poglavjih iz duševne frigijene. Zelo važna panoga higijene. ki ima svo.' izvor v Ameriki. Začetek ob pol 21. Vstop vsem prost. o— Smrtna kosa. V splošni bolnici v Ljubljani je umrl profesor na ljubljanski državni dvorazredni trgovski šoli g. Ivan Gruden. Pogreb pokojnika bo danes ob 16. izpred mrtvašnice splošne bolnice. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše so Zalije! u— Dobrodelna akademija z izredno zanimivim in bogatim sporedom se bo vršila v ponedeljek 14. t. m. v ljubljanski operi, m sicer na korist poplavljencev jitžne Francije. Vstopnice se bodo dobivale od petka dalje pri dnevni blagajni v operi. Cene znižane operne. n— Orjem Ljubljana. Danes ob 20. redni društveni sestanek v prostorih »Preporoda«. Jutri ob 20. pevska vaja. n— Gojence dramskega tečaja ZKD opozarjamo, da bo zaključni sestanek gojencev obeh letnikov v petek ob 19. т prostorih Zveze kulturnih društev. n— Služba mestnega gozdarja pri mestni občini ljubljanski se v smislu sklepa občinskega sveta ne bo zasedla, ker se bo vrtnarstvo in gozdarstvo združilo v osebi vrtnarskega nadzornika. S tem se razpis služlbe mestnega gozdarja prekli-cuje. u— Izsledeno okradeno kolo. Hišni posestnik Blaž Jančar v Društveni ulici '2 v Mostah je predvčerajšnjim zréutraj, přišedši na dvorišče, ugledal tamkaj k steni pnslontjeno neznano kolo. Na njegovo povpraševale, kdo bi kolo pustil tam, тпп ni znal nihiče povedati pravega odgovore. Ker se lastnik ni javil vse dopoldne, je Jančar odpeljal kolo na stražnico, kjer so ugotovili, da gre za kolo znamke »Waffenrad«, ki je bilo dan poprej ukradeno ^nž. Antonu Tomanu v Prešernovi ulici Izpred poslopja Kreditnega zavoda. Kolo ie pustil na Jančarjevem dvorišču najbrže tat, ki se je ustrašili zasledovanja. u— Popadljiv pes. Ko se je dijak Miroslav Lah, stanujoč v Idrijski ulici 5, igral predvčerajšnjim popoldne z dirugimi tovariši na Grajski planot», se je nenadoma pripodil proti njemiu velik pes. Pes se je zakadil naravnost vanj ter ga ugriznil v stegno desne noge. Z zobmi mu je pretrgal tudi hlače in mu tako povzročil okrog 200 Din škode. Popadljivi pes je, kakor se je ugotovilo, last trgovca C. M., ki ga je takoj odvedel preiskat po žáyinozdirav« niku. Ker je pes znan kot popadljiv, bi bilo umestno, da ga gospodar obdrži doma ali pa naj ga vodi na vrvici. Iz Celja e— Parastoš za patrljarhom. Celjska srbska pravoslavna cerkvena občina aJS obvešča, da bo parastos za pokojnim pa-triiarhom Dimitrijem v Celju v pravoslavni kapeli v vojašnici kralja Petra na Dečkovem trgu v nedeljo 13. t. m. ob 10.30 e_ Novi predsednik celjskega okrožnega sodišča g. dr. Franc Vidovič je 8. t m. nastopil svoje službeno mesto. Popoidne je najprej pozval k sebi sodnike nato pa pisarniško uradništvo. Oboje je nagovoril s primernim nagovorom in jih pozval k vestnemu in točnemu nadalinemu poslovanju . e— Sestanek celjskih gostilničarjev in kavarnarjev. V torek se je vršil v Celju dobro obiskan sestanek članov celjske Obrtne zadruge gostilničarjev in kavarnarjev, na katerem so bili po daljši stvai-ni debati sprejeti glede izjave k osnutku novega obrtnega zakona naslednji oklepi: 1. Gostilničarska in kavarniška obrt «ia: ostane slej ko prej kot koncesijonirana obrt, vezana na lokalno potrebo. 2. Točilnice za stoječe goste in vse druge obratovalnice z alkoholnimi pijačami naj se ukinejo. 3. Ako se te že obstoječe točilnice nikakor ne bi mogle v polnem obsegu likvidirati, naj se označijo kot gostilne ter naj se vežejo vedno na lokalne potrebe. 4. Obrtne zadruge gostilničarjev in Zveze nai se obdržijo še nadalje kot strokovne organizacije in naj se jim prizna pravica soodločevanja pH vprašanju lokalne potrebe pri novih gostilnah ln točilnicah. 5. Strokovna sposobnost za nastop tostil-ničarske in kavarniške obrti naj se veže na 4-letno učno in 3-letno pomočniško dobo. 6. Zadruge naj ostanejo po sedanjih okoliših in naj ne bodo vezane na število članov. 7. Pravilnik za gostilne nai se popolnoma ukine in tudi vsi privilegiji za točenje vina lastnega pridelka pod veio. Nadalje so navzoči sklenili, da vlože pritožbo na bansko upravo in finančno direkcijo v Ljubljani proti naknadnemu pobiranju občinske trošarine na vinski mošt za I. 1929. v občinah mesto Celje, okolica Celje. Teharje, Sv. Lovrenc pod Proíá-nom in Teharje, češ, da se ne more pobirati doklada na državno trošarino v gotovih odstotkih, če je država ne pobira in se ji je odrekla. Obširno utemeljeni pios-n.i.i sta bili odposlani na zgoraj omenjena naslova. e— Smrtna kosa. V celjski javni boinici sta umrla 65-letna služkinja Neža Marzi-dovškova iz Razbora pri Dramljah 'n poletni občinski ubožec Martin Kolene г Vranskega. e— Nesreča z moderno svetiliko. V' Mozirju je predsinočnjim polnil 21-ietni posestnikov sin Maks Hlačun neko novo izumljeno patentirano svetiljko z tiešanico petroleja in bencina, katero je nalival iz večne steklenice. Nenadoma ie steklenici odpadlo dno in se je vsebina razlila po Hlačunu. Istočasno je planil iz po'eg stoječe svetiljke plamen na razJito tekočino in je Hlačun stal v sob- kot velika živa bakla. Domači so s težavo pogasili njem ogenj in ugotovili, da le dobil Hin-čun po vsem spodnjem delu telesa strašne opekline. Hlačun je bil prepeljan v celjsko bolnico. (Primerjajte naše pomladanske plašče, oblekce in moške obleke lastnega izdelka z drugimi; kupili boste pri Drajo £?©fмр & Co. LJUBLJANA, Miklošičeva 14. t— Nesreča «a žagi. Na čaterjev; žagi v Spodnji Hudinji pri Celju je bil pred-sinočirajim zaposlen z žaganjem desk Spletni Žagar Ivan Maček iz Gaberja. Pri delu mu je pomagal neki mlajši fant, ki ?e nenadoma nehote porinil desko, ki je Ы!а baš zažagana na grči, postrani, zaradi česar je Mačku zdrsnila leva roka »a žago, ki т/а je odrezala palec in sredinec. Maček se zdrav? v cefiski javni boinJci e— Dve sleparstvl. K čevljarskem« mojstru Dominiku Uršiču na Bregu je prišel sredi februarja t. I. pekovski pomočnik Franc Puc in kupil par moških čevljev, vrednih 210 Din, brez denarja. Obljubil jih je plačati 1. marca, mojstru Uršiču pa je izročil pisano garancijsko izjavo posestnika Mihe Zekarja s Polul pri Celiu. Po-močmiik čevljev ni plačal in je brez sledu izginil, naknadno pa je bilo tudi ugotovljeno, da je Puc Zekarjevo garancijsko izjavo enostavno ponaredil. — Drugo s!e-parstvo je pa zagrešil posestnikov sin Alojz N., ki je obljubil mesarskemu mojstra Josipu Hrovatu v Celju, da mu Ь^ pripeljal tele, na katero je zahteval 100 Din are. To je bilo že ob koncu februarja. Ker pa Lojzeta s teletom ali pa vsaj s stotakom še do danes ni bilo v Celje, je mojster Hrovat zadevo prijavil policiji. Iz Maribora a— Parastos za Nieg. Svetostjo patri-jarhom Dimitrijem se bo vršil danes rb 10. (řoooldne v pravoslavni kapeli. a— Iz gledališča. Danes gostuje morda zadnjič slavna koloraturna primadona gra-ške opere ga Tinka Wesel-Polla kot Gilda v Verdijevi popularni operi ^Rigoletto« m bivša odlična člana naše opere ga Vida Zamejič-Kovičeva ter g. Neralič. — V soboto, 12. t. m. priredi mlada in talentirana plesalka gdč. Erna Kovačeva zelo zanimiv baletni večer s sodelovanjem petfh dam iz svoje šole. Dramske cene. a— Prijave zazidanih in nezazidanih parcel. Ker je finančno ministrstvo odobrilo proračun mestne občine, poziva magistrat vse lastnike parcel, da prijavijo nezazidane stavbne parcele, kakor tudi vsa provizorična in dvoriščna poslopja ter parcele, ki se izkoriščajo za pridobivanje gramoza, kakor tudi vrtove ln one parcele, o katerih so mnenja, da so oproščena davščin, najkasneje do 2. maja mariborskemu mestnemu knjigovodstvu. V prijavi je navesti število vložka katastrske občine ter vložek jn izmero parcele v ploskovnih metrih. Prijaviti pa ni treba zemljiških parcel, ki še niso parcelirane v sitavbne parcele. a— Knjigovodski tečaj za obrtniške in trgovske pomočnike v Mariboru, ki je trajal 6 tednov, je bil te dni zaključen jn ie bil končni uspeh zeio po voljen. Prijavilo sc jc 35 pomočnikov, največ iz mizarske stroke, redno pa ga je obiskovalo 28 udeležencev, ki dobijo na željo od Zbornice za tr-govno. obrt in industrijo tudi potrjena obiskovalna izpričevala. Predizobrazba ude ležencev je bila sicer zelo neenakomerna, kljub temu pa je zanimanje za predavanja ostalo do kraja »ia višku. Interesentov za enake tečaje je r Mariboru še mnogo in to ne samo med pomočniki, temveč tudi med mojstri, za katere bi bilo istotako potrebno nekaj takih tečajev. Pravilno je poudarjal zadružni inspektor g. Založnik v zaključnem nagovoru, da učenje ni za nikogar v nobeni dobi življenja sramotno, pač pa je škodljivo in sramotno neznanje. « «E VMO - ISCHIA S odpravlja pravočasno zdravljenje v kopališču Pistyan ali doma Pistyan-ťko blato ali gotovi obkladki (komprese). — Brezplačni opis in informacije : b. SCHREIBER, ZagTeb, Strossmayerov trg 1 /Bi. a— Delavski oder »Svobode« iz LJablja- me nastopi v nedeljo 13. t. m. ob 15. v mariborskem gledališču s svetovno znano vojno žaloigro >Grotb neznanega vojaka«. "Režaja je v rokah književnika Bratka Krefta, kti je delo dramaturško predelal v Štiri dejanja, vezama z muzikálu i mi improvizacijam« z. prof. Rančigaja. »Grob neznanega vojaka< nosi v dramaturški predelavi naslov »Balada o vojni in ljubezni« Odlikuje se po močni realistiki in proti-rojni idejnosti. a_ Izprememba posesti. Gostilničar Alojaái Sertica v Studencih je kupil od tvrdike Schcrbaum znani objekt, v katerem se nahajata restavracija in kavama »Plzerrski dvor«. a— Tombola za dečjo kolonijo na Po-»loriu, ki jo prireja Slov. žensko društvo iin ki bi se imela vršiti zadnjo nedeljo, pa je bila zaradi dežja preložena, bo na cvetno nedeíjo 13. t. m. na trgu Svobode. a— Fantje se zbirajo. Letošnji spomladmi rekruti se zbirajo na odsluženie obvez-r-esra roka. Le tuintam prepevajo v skupinah, sicer pa m* nikjer opaziti nobenih surovih prizorov. Miren prihod rekrutov »apravlja na občinstvo najlepši vtis. Tudi r naša seia polagoma prodira prosveta. а— V Dravo skočil in utonil je 7. t. m. pri Volimajerjevem brodu v Rušah neznani moški. Na breg« so našli moški jopič гг. temno rujavega sukna in še skoro nov klobuk, navadno okovano palico, v žepu jopiča molitvenik »Resnice za večnost« in v njem dva bankovca po 10 Din. Kdo je nesrečrfi o-bupanec, se doslei ni dalo ugotovi й. a— Iz policijske kronike. Mizarskemu pomočniku liumbertu Dellolin-u ie bilo 5 t- m. v gostilni Krmpleš v Vetrinjski ul:d nlkiradeno kolo. Dne 8. t. m. pa je vide' mizarja Antona Tepeha, doma iz Križa nad Mariborom, stanuiočega v Kamilici, da se ie vozil z njegovim kolesom in ga ie pu-•etil aretirati. Tepeh je sumljiv, da je izvršil tudi še nekai drugih tatvin koles v zadnjem času. Oddan je sodišču. Dne 8 t. m. ie po Mariboru Fr. Š. prodajal usnia-te konjske vajeti sumljivega izvora in je Ы1 aretiran. Pri zasliševanju ie izjavil, da jih ie dobil od nekega hlapca na Koroški cesti. Izkazalo se je, da ta hlapec sploh ne eksnstira in je upravičen sum, da .iih ie Š. ukrade!. Lastni k na.i se javi policiji. OTROŠKE NOGAVICE Nafbolf&e, najtrajne^e, zato 13 Iz škoSje Loke Ш— Dečji dan та pogozdovanje. Te dne-rv se vrši po vseh šolah škofjeloškega okraja tako zvani dečji dan za pogozdovanje. Prireditev ima namen vzbuditi pri mladini zanimanje za gozdno gospodarstvo, zlasti pa za pravilno in pravočasno pomladitev sečin. Deca škofjeloške deške osnovne šole se je odpravila pod vodstvom učiteljstva t ponedeljek zjutraj v Hrastniško grapo v Puštalu na parcelo g. Franca Oblaka. Ko je navzoči mladini raztolmačil način in važnost saditve smrekovih sadik gozdar go-*pr*d Kalan Franc iz Stare Loke, se je pričelo z delom. Posadilo se je 1500 smrečic. _ Pogozdovanju posveča veliko pozornost tudi podjetje industrijca Franca Dolenca v Stari Loki. V Hrastniku je zaposlenih 26 oseb s sajenjem smrekovih sadik. Dosiej s« jih je posadilo 24.000. Ves kompleks pa prejme do 80.000 smrečic. Iz Trzica й— Podružnica CMD se pod predsedstvom g. Ivanke Svetličeve letos prav razveseljivo giblje. Organizirala je že prodajo velikonočnih razglednic in sprožila simpatično misel kegljanja na dobitke. Odbor je določil tri nagrade za najboljše keglja-če in #řser kot prvo darilo znesek 500 Din, za drugo darilo srebrno moško žepno uro in k —. Skopi je: 7. 750.9, 11.0, 60, mirno, 9, _. Split: 7. 759.4, 11.0, 50, burja, 1. —. Najvišja temperatura danes ▼ Ljubljani 14.4. najnižja 7.Ö. Solnce vzhaja ob 5.28, zahaja ob 18.37, hma vzhaja ob 13.53, zahaja ob 4.11. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Nobene bistvene spremembe sedanjega vre-tnetia. 10. are hi vsako nedeljo dopoldne od 10. do 12. na zimskem kegljišču r hotelu Lončar. CMD kegljanje bo zaključeno v začetku junija. č— Agil ne tržiške kolašice so začele z nedeljo prodajati na trgu velikonočno oljko. S čistim dobičkom nameravajo zopet podpreti vsakoletne počitniške kolonije za zdravja potrebno tržiško deco, odnosno ji preskrbeti potrebno obleko in obutev. Z ozirom na blagi namen te vsakoletne akcije prosimo tržiško javnost, da si nabavi velikonočne oljke od pridnih kolašic in tako podpre javno dobrodelnost. Iz Kočevja kč— Podpore gasilskim društvom. Kočevska gasilska zveza dobiva od tukajšnje hranilnice in posojilnice redno letno podporo 10.000 Din. To vsoto je sklenila zveza razdeliti vsako leto med 10 prostovoljnih gasilskih društev, da bodo přišla vsa društva, ki jih je na Kočevskem 32, enkrat na vrsto za podporo. kč— Kanada vleče. Poročali smo že pred časom, da so začeli Kočevarii zopet trumoma odhajati v Kanado. Izseljevanje ее še nadaljuje. Baš te dni bo odpotovala zopet večja skupina Kočevarjev skoro iz vseh kočevskih vasi preko morja v upanju, da bodo našli v dolarski dežeii bogastvo. Svareči glasovi, ki prihajajo od domačinov, ki so že v obljubljeni deželi, ne zaležejo. Iz Novega mesta n— Šentjakobski gledališki oder iz Ljubljane bo gostoval v soboto 12. t. m. г izvrstno veseloigro v treh dejamiih »Revna kakor cerkvena miš«. Igra ie dosegla v Ljub-liami zaporedoma osem razprodanih predstav. kar jasno priča o silni priljubljenosti te naiboljše povojne komedije. V glavni vlogi se bo predstavila občinstvu velenadar-iena igralka Baranova. ki ie postala s to vlogo ljubljenka ljubljanskega občinstva. Druge vloge so v rokah naših znancev Milana Košaka. Lavriča. Moseria in Pirčeve. Režiser Karus, znan izza režije veseloigre »Svetnik«, ki ie imela premiere v naši Čitalnici. Vabljeni! Cene nizke! Delo solidno! Viktor Tomazin slikar In pleskar Ljubljanska cesta št. 41 naznanja cenj. občinstvu, da izvršuje vsa v stroko spadajoča dela najkulant-neje in po najmodernejših vzorcih. 5680 u— Oljčni teden K°lašic. Podružnica Kola jugoslovenskih sester je postavila na Glavnem trgu stolnico, kier prodajajo članice olike. Cisti dobiček se bo uporabil v humanitarne namene. n— Osebna vest. Na realni gimnaziji ie nastopila službo gdč. Šternova. profesorica romanskih jezikov. n— Pevski koncert pomočniškega odseka Obrtnega društva je zelo lepo uspel. Zbor se je tako izpopolnil, da bi z lahkoto prenesel kritiko tud; pri nastopih v večjem mestu. Vsa čast dirigentu g. Albinu Fakinu, ki .ie spravil zbor s svoii o znano vztrajnostjo in požrtvovalnostjo do nadpovprečne višine. 2al. da ni bila dvorana boli zasedena. Iz Trbovelj t— Smrtna kosa. Občinskemu uradniku in referentu soc. polit, oddelka pri našem občinskem uradu g. Korinšku je umrla edina hčerka Milica v najnežnejši otroški dobi. Težko prizadetim staršem naše najiskrc- _jše sožalje. t— Občni zbor gasilske župe Trbovlje se je vršil v nedeljo. V trboveljski gasilski župi je včlanjenih 14 društev s 458 člani. Pri volitvah je bilo ponovno izvoljeno za dobo treh let večinoma staro starešinstvo in sicer; župni načelnik g. Guček Fran iz Trbovelj, načelnikov namestnik g. Do-linšek G. iz Hrastnika, poslovodja g. Ho-lešek iz Trbovelj, za namestnika g. Knez R. iz Radeč in za prisednkia g. Majcen A. iz Laškega. — V odibor so bili izvoljeni gg.: Drahsler iz Dola, Burkelc iz Vrhovega in Klemen iz Rečice; za namestnike pa gg. ing. Schmalz iz Hrastnika, Baumgarten iz Loke in Dvoršak iz Rimskih toplic. Y'se delo pri župi je usmerjeno na zvezni izlet, ki bo na binkoštne praznike v Laškem in na vsesiovanski gasilski kongres, ki se bo vršil v avgustu. Pri pTosti'h vajah s sekiricami nastopijo poleg naših gasilcev tudi gasilci iz Češkoslovaške. Gasilstvo, včlanjeno v trboveljski župi, se razvija in stalno napreduje, kar dokazuje, da je vodstvo v dobrih rokah. t— Odhod rekrutov. Že v ranih jutranjih urah se je razlegalo po naši dolini veselo vriskanje in petje. Pod zvoki vesele harmonike so se zbirali s cvetjem okinčani fantje, se poslavljali od sorodnikov in deklet ter se veselo prepevajo podali na kolodvor. V čast našim fantom bodi povedano, da se je izvršilo vse lepo v miru in redu brez vsakega najmanjšega incidenta. Na pot jim želimo mnogo sreče in zdravja in da bi se po odslužitvi vojaškega roka vrniti taki tudi nazaj. Iz šoštanja št— Šoštanjski šahisti, ki so na prvem turnirju dosegli polovico potrebnih točk, so končali svoj drugi turnir. V kolo jc bilo izžrebanih po 9 partnerjev. Prvo in drugo mesto si delita z 11 točkami davčni uradnik Sušel in finančni preglednik Resnik, drugo lesni trgovec Stane Zalar z 10 in pol, tretje z 8 in pol živmozdravnik Koželj, četrto s 7 točkami Rudolf Koren, Nace Zavadlov in učitelj Robinščak, peto s 5 točkami zdravnik dr. Medič in bančni uradnik Ivo Svet. V soboto 12. t. m. pa se pojdejo kosat v SI oven j gradeč s tamkajšnjimi šahisti, o katerih gre glas, da so med močnimi igralci. Zelo umestno bi bilo, da bi se ustanovil lasten šahovski klub v Šoštanju, saj smo videli pri obeh turnirjih, da je za ta duhovni sport pri nas res mnogo zanimanja. Posebno je želja šahistov-začetni-kov, da se ustanovi šahovski klub, v katerem bi se jim potem goitovo nudila prilika, da si izpopolnijo znanje. Iz Ptuja j— »Herman Celjski« na ptujskem odru. Novačanova drama »Herman Celjski«; se uprizori na ptujskem odru v petek 11. tega meseca. Naslovno vlogo bo igrat gospod Skrbinšek. Režijo vodi g. Kovič. SPORT Splitski Hajduk v Ljubljani Da dvigne zanimivost gostovanja državnega prvaka, se je Ilirija odločila, da odstopi sobotno tekmo Hermesu. Nekatere slabe točke Hermesa bodo spopoinili igralci Ilirije in bo na ta način nudila ta kombinacija močno cnajstorico, ki bo Ilaiduku opasen protivník. Dalmatinci nastopijo v svoji najmočnejši postavi: Culič-Rodin, Mikačič-Gusina, Dcškovič, Marušič- Kragič, Bonačič, Leme-šič, Benčič, Bakotič. Znani sta obe zvezi Bonačič in Benčič ki sta tudi največkrat nastopila reprezentativno za Jugoslavijo. Posebno leva zveza Bonačič je tehničar par exellence in v tem pogledu ni enakega v državi. Njegovo obvladanje žoge meji že na akrobatiko in kar jc glavno, mojster je tudi v streljanju. Benčič je strah in trepet vratarjev. Je sicer telesno najšibkejši v enajstorici, vendar je izredno odločen pred golom in razpolaga z bombnim strelom. Nova zvezda Spličanov je levo krilo Kragič. Hajdukov napad jc splošno znan po svoji duhoviti kombinacijski igri. Vsak napad je izredno nevaren, ker je navadno izveden od osmerice igralcev, kajti tudi krilski trio pritisne v napad ter privede s svojimi trikotnimi kombinacijami nasprotnika v obup. Najboljši od krilcev je vsekakor Marušič s svojim strahovitim startom. Obramba Hajduka je na višku. Vratar čulič je eden izmed najboljših v svoji stroki. Mikačič, ki je nekaj časa igral v Zagrebu, je znan kot najboljši back v Jugoslaviji. Njegov partner Rodin je najstarejši igralcc Hajduka. Velika rutina ga usposoblja, da užene še tako zvitega nasprotnika. Cela enaistorica predstavlja tehnično na višku stoječe posameznike, ki so pa vseeno homogena celota, ki skoro nima slabe točke. Boj s takim nasprotnikom je seveda težak in ni čuda. da so na domačih tleh marali kloniti Hajduku tudi rcnomirana moštva kontinentalnega slovesa. Športni drobiž V tretjem kolu hazenskega prvenstva preteklo nedeljo se je vršila tudi tekma Concordija—Sava, ki jc, kakor je bilo pričakovati, končala z zmago Zagrebčank 26 : 2 (13 : 0). Concordija je za sedaj brez-dvomno najboljša družina zapadnega saveza. Sava, čije trening vodi g. Jakil, se je vztrajno do konca branila, vendar proti močnemu nasprotniku ni mogla doseči boljšega rezultata. Stanje po tretjem kolu je naslednje: Concordija 3 3 0 0 42: 6 6 Mura 2 1 1 0 20: 14 3 Atena 3 1 1 1 21 :22 3 Maribor 2 1 0 1 24 : 25 2 Ilirija 3 1 0 2 30:38 2 Sava 3 1 0 2 13:42 2 Celje 2 0 0 2 5:12 0 Dodatno k včerajšnji brzojavni vesti o suspenziji ZNS po JNSu treba še dodati, da je bil imenovan odbor, v katerem so gg. Ružič, Teofanovič in Hristic, vsi sa-vezni sodniki. Ta odbor bo opravljal funkcije ZNS do izvolitve novega odbora na glavni skupščini dne 13. t. m. Iz Jugoslovettskega lahkoatletskega saveza r Zagrebu. (SVj.ž.bcno). Po nalogu JLAS v Zagreba sklicujem segžawek «lačebrikcv 'ahikoatletskih sek-oi'j SK Ilirije in ASK Primorja л- četrtek, c'me 10. aprila t. I. ob 20.30 v kavarno Emona. K istemu se vljudno pozivajo гг. savezni odbornik Schwel- j lex, geom. Čcrae. pxof. Cop in Sancin Оаяйо. — Za JLAS: Savo Saite:«, sa.vcz.ni odbornik. I/. SK Ilirije. Tenis SťJicitfa sporoča vsem pri iavljenian tenis igralcem in igralkam, da s« z ou-našnjlm dnem pr&ne igranje na vseli ierns-presru-ršh, zato naj vsak prečita urnik in ostala •ЙоЛсНа, ki so nabita v garderobi. Določene tenls-prlspe.v-ke ie plačati vsaj prvi obrok najkasneje do 15. aprila na ttn.s prostoru, -ter se je v ta namen otf danes naprej vsak dan od 6. ure zveúcr v garderobi na íenrs prostoru zglasiii pri tajciifcn oz. njegovem namestniku. — Plavalna sekcija ima sojo macelist-'a danes ob 18. v darrrsikem salonu ka-varne Brnon.e. — Kl'.to priredi tekačem, ki so tako častno in s tolikim uspehom zastopali v nedeljo na orževwm cross-country pnveretvru, pozdravni večer. zdTiiže« г razdelitvijo nagrad. Za Iabkoatlete je udeležba obvezna; odbor pa vabi tud! člane drugih sekcij in vse klube.ve prijatelje, da se tega večera udeleže. Prireditev bo v salonu restavracije *Pri levu« řn prične ob 20. uri. ŽSK Hermes. V soboto. 12. t. m. igra iprvo -moštvo z državnim prvakom SK Hajdlukom iz Splita prijateljsko tekmo ob 17-30 «.a igrišču Ilirije. Posifava je naslednja: Burja, Marinko. Ser-rrec. Košenina, Zalokar. Glavič, Moko.reá, Světic, Skrajna r. Kos i« Mihelak. Rezerva: Rafko Erlich, Sedeu. Vsi navedeni igralci morajo biti najkasneje do 16.30 pred staro šišensko cerkvijo in naj se javijo tajmifou zaradi nadaJijniJi navodil. ofra kartoteka izdelana po najmodernejših in najprak-tičnejšlh principih, nudi vsakovrstnemu podjetju, od malega trgovca do najobšir-nejših obratov in administracij nepre-segljive prednosti pri knjigovodstvu. Zahtevajte brezplačna pojasnila! SOFRA MARIBOR Sprejemajo se serijozni zastopniki! 5694 Konfekcifo ali А ЖГ I j A prevzame v komisijsko prodajo ^ ^ ▼ Ж ^ Щу dobro vpeljana trgovina. Ponudbe pod šifro »Kupčija 9« na podružnico »Jutra« v Celju 5691 cJSepsi zobje sargov j KALO DO NT GOSPODARSTVO Proti povišanju carine na papir Iz Vevč poročajo, da sc bo v tamošnji tovarni papirja zopet pričelo delo v polnem obsegu in da se bodo vrnili vsi odpuščeni delavci, 134 po številu. S tem je zaenkrat likvidirana aferti. ki je vzbudila v javnosti precej prahu. Vevška tovarna je namreč motivirala odpust delavcev s tem, da nima dela za svoj veliki stroj, na katerem izdeluje rotacijski papir. Dela pa nima zato. ker ne more konkurirati z inozemskim papirjem, ki se uvaža v našo državo po nizki carini 1 zlat dinar. Brezposelni delavci naj bi bili dokaz, kako potrebna je večja zaščita domače papirne industrije. Istočasno so predstavniki te industrije pričeli akcilo. da se doseže revizija obstoječih uvoznih carin na papir in zlasti zvišanje carine na rotacijski papir, na katerem se tiskajo vsi večji naši dnevniki. Nedavno so zastopniki papirne industrije zahtevali, da se Centrala industrijskih korporacij v Beogradu izreče za povišanje carine. Predsednik centrale g. Bajloni je to zahtevo kot neosnovano odklonil, a tovarne papirja skušajo sedaj doseči svoj cilj po drugih potih. Cena rotacijskega papirja je osnova za ceno našega časopisja. Novine so pri nas še mnogo bolj nego v drugih državah naj-elementamejši kulturni ljudski konzumni predmet, one nadomeščajo bolj kakor drugod našemu človeku tudi knjigo in revijo. A še to svoje poslanstvo morejo vršiti le, ker so izredno poceni. Jugoslovenske nomine so najcenejše v E,vropi. Cena novin-skega papirja je pri nas iste važnosti kakor cena kruha odn. žita. Zvišanje carine na rotacijski papir bi značilo podražitev časopisja in bi imelo v stvari efekt težkega kulturnega davka. Radi tega se izdajatelji časopisov energično protivijo tej akciji pa pirne industrije, ki tudi z narodnogospodarskega stališča ni upravičena. Naša domača produkcija rotacijskega pa pirja je na žalost tudi tehnično še nepopolna in jugoslovenski rotacijski papir po kvaliteti zaostaja za inozemskim. To je pa bistvenega pomena, ako naj naše novine držijo nivo s tujim časopisjem ter se zla sti tudi po ilustracijski plati izpopolnjujejo. Povodom odpusta 134 delavcev v Vevčah se .ie vršila л- Ljubljani od Delavske zbornice aranžirana konferenca med zastopniki papirne industrije in lastniki novin. Na tej konferenci se ie razpravljalo tudi vprašanje produkcijskih stroškov ter so zastopniki Listov ugotovili, da so produkcijski po-goii v Vevčah ugodnejši nego п. рт. v Avstriji navzlic temu pa je bil domači rota-csiski papir do na.izadn.iega časa dražji ne go avstrijski, za katerega se morajo pla čať poleg carine še prevozni stroški. Naše tvomice so preveč svoie pozornosti posvečale vprašannu carinske zaščite, a premalo problemu konkurenčne zmožnosti z ozirom na kvaliteto. To je razvidno tudi iz dejstva. da domača papirna industrija do sedal ni mogla v poln; meri izkoristiti raz meronia visoke zaščitne carine za netiskar-ski papir, katerega sc je uvozilo v Jugoslavijo 1. 1929. nad 3500 vagonov v vrednosti 175 milijonov dinarjev. Proti tej ogromni množini je uvoz rotacijskega papirja s stališča naše papirne industrije podrejenega pomena in zastopnik Vevč ie na omenjeni konferenci res izjavil, da so Vevče, naša največja tvornica papirja, na produkciji rotacijskega papirja skoraj desinteresi-rane. češ. da jim rotacijski papir ni nikoli donašal dobičkov. K temu ie treba pripomniti. da ie veliki stroj v Vevčah seveda uporaben tudi za izdelavo drugega nego rotacijskega papirja. Te.i konferenci ie pred neka.i dnevi sledil v Ljubljani sestanek zastopnikov beograjskih. zagrebških in ljubljanskih velikih dnevnikov z reprezentanti Vevč. Tu se ie poudarjalo, da ie tiskarska industrija, ki ie — da ne govorimo o njenem kulturnem pomenu — pri nas narodno-gospodarsko mnogo Pomembnejša nego papirniška, že itak težko prizadeta po visoki zaščitni carini za ostali papir, na cenenem rotacijskem papirju pa ie interesiran ves narod. Izdajatelji novin nikakor ne negiraio važnosti domače produkcije rotacijskega papirja, so pa prepričani, da je mogoče ga izdelovati —• ker so pri as produkcijski pogoii ugodme|:.i — brez povišanja carine po konkurenčnih ce nah. V trenutku, ko bo domača industrija posvetila izdelovanju rotacijskega papirja toliko pozornosti, da bo tehniško dovršen, nikdo ne bo uvažal tujih produktov. Povišanje carine nikakor ne izboljša kvalitete, za kar imamo drastičen primer pri našem pivu. k; ie tem slabše, čim višja jc carina. Industrija papirja bo storila sebi naiiveč-io uslugo, ako odstavi akcijo za povišanje carine na rotacijski papir z dnevnega reda ter zato postavi na dnevni red energično akciio za zvišanje kvalitete svojega papirja. Ona se ne more pritoževati, da se ji siaibo godi — saj se baš sedai ustanavljalo tri nove velike tovarne za papir, dokaz da je na tem industrijskem poliu i dela i za-služk v marcu 4881 milijonov Din napram 4570 milijonom v februarju in 417G milijonom v marru pret. leta. Vlog na hranilne knjižice (78.894 po številu) je imela Postna hranilnica ob koncu marca za 128.9 milijona Din napram 45.8 milijona Din ob Koncu marc* preteklega leta. BORZE 9. aprila. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet nenavadno velik, zlasti v devizah Curih, London, Dunaj in Berlin. Tečaji deviz to bili deloma nekoliko nižji. Tako je popustila deviza London >xl 275.18 na 275.09, deviza Newyork od 56.46 na 56.445 in deviza Dunaj 7.9748 na 7-9726. Na zagrebškem efektnem tržišču se je V:j-na Skoda danes trgovala za aranžma po 414, za kaso pc 415. za april po 416 in za december po 422. V 7% Blairovem posojilu je prišlo do prometa po 86.25. Med bančnimi papirji so bili zaključki v Praštedioni po 900 do 905, v Jugo banki po 82 in v Poljedelski po 59. med industrijskimi papirji pa v Isisu po 27, v Dubrovački po 435 in v Pivovarni Sarajevo po ISO. Deviie in Talutc Ljubljana. Amsterdam 22.725, Berlin lin 13.4S75 — 13.5175 (13.5025). — Bruselj 7.8948. — Budimpešta 9.SS5. — Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9). — Dunaj 795.76 — 798.76 (797.26). — London 274.69 — 275.49 (275.09). — Newyork 56.445. — Pariz 222.51. — Praga 167.51. __ Trst 296.50. Zagreb. Amsterdam 22.68 — 22.74, Dunaj 795.76 — 798.76. Berlin 13.4875 — 13.5175. Brueelj 789.48 Budimpešta 986.50 — 989.50. Milan 295.447 — 297-447. London 274.69 do 275.49. Newyork 56.3450 — 56.5450. Paris 220.51 — 222.51. Ргаза 167.11 — 167.91, Curih 1094,40 — 1097.40 Stockholm 15.17 do 15.21. Madrid 706 bi. Curih. Zagreb 9.1275, London 25.10 Newyork 516.—, Brueelj 72.—. Milan 27.05 Madrid 04.40. Amsterdam 207.35. Berlin 123.17. Dunaj 72.75 Sofija 3.7450, Praga 15.28, Varšava 57.90, Budimpešta 90.20, Bukarešta 3.0675. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 415 — 415.5. za april 415.5 do 416 za december 422 — 423, investicijsko 86.5 — 87.5. aarrarne 53.5 — 54. 8% Blair 97-5 _ 985, 7% Blair 86 — 86.5: bančnз vrednote: Praštediona 902.5 — 905. Union 198 _ 203. Jugo 81.5 — 83. Pol jo r.9 do 60. Narodna 9000 bi., Srpska 165 den., Zemaljska 144 den.; industrijske vrednote: Našička 1600 bi.. Gutmann 175 — 178. Sla-velig 70 — 83.5. Slavonija 200 — 210, Pivovarna Sarajevo 180 — 188, Drava 270--320, Šecerana 370 — 385. Brod vagon 110 Vevče 125 den., Tsis 25 — 29. Dubrovačka 432 _ 438, Trbovlje 475 — 485. Beograd. Vojna škoda 419 zaklj., za april 421 zaklj., investicijsko 86.75 zaklj., agrarne 54 zaklj.. Narodna 8S90 — 8910 zaklj. Blagovna tržišča — Poštna liranilniea r mareu. Tekom marca so čekovne vloge pri Poštni hranilnici nazadovale za 30 mili jonov na 816 шШјл-nov Din (lani so koncem marca znašale 538 milijonov l)in in so se prav tako zmanjšale). Ljubljanska podružnica je Imela 135.5 milijona Din čekovnih vlog napram 148.6 milijona Din ob koncu februarja. Skupni čekovni promet Poštne hranilnice je znašal -f Ljubljanska bona 'Э. t. m.). Tenlt >ca za ies ыlačna. Zaključen je bil 1 vagon bikovih drv in 1 vagon oglja. Povpraševinje je za stalno dobavo suhih smrekovih in jelkovih eepamc za izdelovanje lesne voLt?. dalje za trame (20X20 rm, 4 — 8 m), za smrekove deske (III., 40 ali 38 mm, 4 m in 20 ali 18 mm. 4 m) ter za 1 — 2 vagona hrastovega jamskega lesa (18 — 30 cm deb.. 2.5 — 6 m dolž.). Žito. + Ljubljanska borza (9. t. m.). Tendenca za žilo mirna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšen;ca (slovenska postaja, mlevska tarifa. plač. 30 dni): baška 80 kp po 260 do 262.5. 78 kg po 255—257.5, 77 kg po 250— 252.5; koruza: baška. času primemo suha po 147-5 — 150, za april po 152.5 do 155; oves; baški. navadna tarifa p-» do 197.5; ječmen: baški. 63/64 kg po 167.5 do 170; moka: fco Ljubljana plač. po preje- mu jK) 403—410; rž: baška. 72/73 kg, mbv-ska tarifa po 202.50—205. + NoTOsadska blagovna borza (9. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet: 103 vag. koruze. 25. vag. pšenice, 4 vag. moke, 2 vag. otrobsv in 2 vag. ovsa. — Pšenica: baška, 77 kg 197.50 — 202.50. 78 kg 202.50_207.50, gonijebnška in banaška. Tisa, slep. 70 kg 205 — 210. sremska. 77 kg 180 — 185; oves: baški in sremski 125 — 130; ječmen: baški in sremski. 63/64 kg 110 — 115; koruza: baška in sremska 102.50 — 105, ladja Duna v 105 — 107.50. baška in sremska za maj 105-110, banaška 95 — 100; moka: baška ~0gg- 335 — 345, »Ogc 330 — 340, >2- 295 do 305. >5< 240 _ 250, >6- 175 — 180, >7< 130 — 135. „8< 90 — 95; oirobi: 75 _ SO. -f Budimpeštanska terminska borza (9. f. m.). Tendenca mlačna: promet srednji. Pšenifa ъл maj 20.48 — 20.49. za oktober 20.44 — 20.45; rž: za maj 11.70__11.72 za oktober 13.10 — 13.12: koruza: za maj 12.57 do 12.58, ra julij 12.64 — 12.66. tranzitna za maj II.7O _ 11.72. Živina -f Živinski sejem r Kranju (7. t. т.). V ponedeljek je bil sejem, ki je bil dobro obiskan. Prignanih je bilo 77 volov. 37 krav. 2 teleti, 4 junice. 4 biki, 13 ovc in 129 svinj, stal pa j 266 glav živine. Prodanih je bilo 41 volov, 17 krav. 1 tele. 4 junice, 4 biki. 39 svinj skupaj 106 glav. Ccme so bile naslednje: voli 4000 — 5500, krave 2000 — 1600. teleta 900 _ 800. junice 3500 — 5000. biki 7000 - 5000, ovce 200 — 130, svinje 2000 do 300 Din za glavo. Iz življenja in sveta Bivši pastir — odkril deveti planet C, W« Toeabaagfi, «Jam! ameriški zvezdostovec, Je Ы! т svo® mladostí skromen pastirček. Naša stika nam sa prikazuje ob teleskop«, s katerim 3e odkril novi pian et Živalstvo naše zemlje izumira Orjaki v sodobnem živalstvo ne dosegajo veličine izumrlih orjakov prejšnjih dob — Rastlinstvo doživlja višek razvoja v zgodovinski dobi zemlje Pri svojem delu na zemlji ie človek vedno opazoval okamemne raznih rastlin in živali, pa se ni zamislil v vprašanje, odkod so prišle v kamen in koliko da so stare. Šele XIX. stoletje si lahko šteje v zaslugo, da je zbralo velike množine okamenin in se posvetilo njih podrobnemu proučevanju. Pri tem se je •izkazak), da zemlja v prejšnjih stotisoČ-Jetjih ni imela samo večine naših sodobnih živali in rastlin, marveč je postala vse boli in bolj verjetna slutnja, da je življenje na njej že prekoračilo svoj višek. V polnem obsegu velja to vsaj za živalstvo. Tisoči in tisoči zanimivih vrst živali so že izumrli in današnji človek lahko le še v muzejih občuduje njih orjaška okostja ter z domišljijo slika veličino in strahoto »predpotopnih« čudo-višč, ki ne bodo nikoli več hodila po naši zemlji. Kakor rečeno, za rastlinstvo ne velja ta žalostna ugotovitev. V tropičmh krajih naletimo še na gozde dreves, katerih vsako posamezno je tako obsežno, da se v njega senci lahko odpočije cela vojska, kakor nam to zgodopisec poroča za vojske osvajatelja Indije Aleksandra Velikega. Drevesa iz vrste gumi je v-cev dosegajo viišino preko 150 metrov, tako da je težko misliti, da bi na zemlji kdaj v prejšnjih periodah zemeljskega razvoja rastli večji in silnejši velikani. Niti v gozdovih, ki jih danes izkopuje-xno kot premog, niti v gozdovih orjaških praprotnic iz dobe zmajev, ne naletimo na drevesa podobne višine. Iz tega lahko sklepamo, da je rastlinstvo ravno v zgodovinski dobi naše zemlje doseglo svoj višek v razvoju. Od živalskih orjakov pa jřtí je na гетЩ le še malo. Mamutov in zmajev, velikanov, tigrov z izredno dolgimi zobmi ter silnih lenivcev prejšnjih dob že davno ni več na svetu. Današnji zastopniki teh vrst, ki so za naše pojme še vedno orjaki, so v primeri s prejšnjimi pošastmi le majhne živali. Slon, nosorog in razne vrste ribakov so sicer še vedno pravi kolosi med živalstvom, vendar največji kit s svojo težo za 200 dobrih volov in s svoio dolžino 30 metrov, niti od daleč ne doseže največje živali iz dobe zmajev. Pa tudi največja vrsta kitov, ki danes zastopa veličino živalskih vrst, gre svojemu poginu naproti. Ne samo, da ga lovci strastno zalezujejo in pobijajo, tudi njegova pri-rodna plodna sila je v upadku. Že ne rodi vsako leto, marveč le po presledku par let samo po enega mladiča, tako dani več daleč čas, ko ga ne bo več, tega največjega sesalca. Na zemlji so danes žuželke najpomembnejša skupina živalstva, zlasti zavoljo svoje raznolikosti in brezmejne plodovitosti. Ako bi teh ne imeli, bi bilo današnje živailstvo gotovo revnejše v primeri z onim predzgodovinskih dob. Vendar je skoro jasno, da živalstvo izumira, na njegovo mesto pa stopa rastlinstvo, čegar silni razvoj lahko opazu-jema, primerjaje današnje stanje s stanjem davno minulih dob. Kaj bi V a m f dali za pirhe • Odločili smo se, da bomo v veselje našim številnim odjemalcem nudili izredno nizke cene pri nabavi oblek in površnikov za velikonočne praznike. Izbira vzorcev je prav lepa in nenadkriljiva. Pridite! Drago Schwab, Ljubljana Indijski vodja Mahatma Gandhi Pisava m značaj Reiman, 27-leten uradnik neke praške fcairake, slovi po svoji zmožnosti, da na temelju pisavie sklepa o znanju pisca. Te dni je bil na gostovanju v berlinskem Zdravniškemu društvu. Med povabljenci je bil tudi znani matematik, prof. Albert Einstein. Zapisal je na prvem kosu papirja: »Odločno trdim, da nima no-b&n posameznik nadnaravnih zmožnosti. Verujem samo v nadarjenost in živ-ljenske izkušnje.« Ta listič so vtaknili v ovitek in v Reimanov žep. Ta je pričel otipavati papir, ne da bi ga prečital ali pogledal. Rekel je: »Pisec je srednje nadarjen, umetniško navdahnjen mož. Menda je bil igralec, a je ostavil ta poklic, da bi več zaslužil!« Seveda so morali navzoči priznati, da ni ta popis prav nič v skladu z Einsteinovim značajem. A potem so vzeli opazovalci pismo iz ovitka in se je izikazalo, da je napisal Einstein svoj stavek na robu prošnje nekega berlinskega gledališkega ravnatelja. Prosil je Zdravniško društvo najma razkuži stanovanje. Reiman je otipal to stran, ne da bi vedel o Einsteinovi navzočnosti. Dali so nru potem Einsteinovo pisavo, in je grafolog takoj rekel, da ta mož rad igra na gosli, a še bolj je vnet za visoko matematiko. Do-seza izredne uspehe, ker misli drugače, nego povprečni računarfi. Rešuje enačbe na ta način, da od količine »A« prihaja naravnost do »D« in šele potem ugotovi vmesni »B« in »C«. Einstein je bil tako začuden, da je Reim an a povabil na svoje stanovanje. Punudil mu je tam več popolnoma enakih pisem. Grafolog je vtaknil prste v zaViteik in natančno popisal značaj najboljšega Einsteinovega prijatelja. Potem je odšel Reiman v drugo sobo in so mu v misliih zapovedaii vsi navzoči, naj popiše značaj pisatelja Gerhardta Huptmanna. Tudi ta poizkušnja je preseml i jo uspela. Grafolog je podrobno popisal Haupt-mamnov glas, kretnje, hoio in celo -priljubljene šege, ne da bi vedel za pisatelovo ime. Einstein je naposled reketl: »Najrajši bi rekel, da je vise to sama sleparija. A tega res ne smem trditi in sem torej začuden kakor še nikoli v živ- Kaktus kot ljudska hrana V ameriški državi Arizoni posvečajo učenjaki veliko pozornost možnemu izkoriščevanju orjaškega kaktusa, ki raste po tamošnjih obširnih puščavah. Pri raziskavanju rastline se je poka* zalo, da je ta rastlina cela stoletja slu« žila Indijancem kot edini vir hrane, ko so jih belci pregnali z rodovitnih tal v puste puščavske predele. Stebla te* ga kaktusa so podobna piščalim orgelj m nudijo po odstranitvi trnja tečno in okusno hrano tako v surovem, kakor v kuhanem stanju. Razen tega rodi kaktus seme, ki je samo užitno in da* je tudi dobro moko. Ta rastina je pri Indijancih tako upoštevana, da divii rodovi celo čas štejejo po posameznih izredno dobrih letinah tega kaktusa. Semena češejo Indijanci z dolgimi grabljami s češulj, ki rasto na vrhu trnovitih stebel. Rastlina ima to lasb-nost, da raste samo na krajih, ki so zavoljo pomanjkanja vede popolnoma neprimerni za vsako drugo rastlinstvo. Ameriška vlada že proučuje možnost, kako bi ta kaktus zasadila po vseh suhih krajih in tako ustvarila nov vir ljudske hrane. S tem bi se izrabile tu= di obširne puščave na jugu Zedinjenih držav, ki se do zdaj niso dale upora« biti v kakršnokoli korist, ker se tudi namakati ne dado. Sorodno vrsto tega kaktusa so pred leti zasadili na Mada« gaskarju, kjer se je izvrstno prijela. Tu obirajo zlasti popke kaktusa, ki so okusna jed in zmleti izvrsten doda« tek k juhi. 15.000 ton kobilic Egipt ograža ta čas najhujša kobb lična nadloga zadnjih let. Iz Palestine in Transjordanije se pomikajo proti dolini reke Nila in proti Sueškemu prekopu ogromni roji požrešnih živali. Roji so baje tako gosti, da ustavljajo vlake. Egiptovska vlada je uvedla za pobijanje nevarnosti že dokaj let ne» uporabljeno sredstvo prisilnega dela in je dala v to svrho na razpolago vso» to 50.000 funtov. Čete pobijalcev kobb lične nevarnosti so opremljene z og* njemeti. V Transjordaniji je opremil emir Abdulah 75.000 mož, ki noč in dan mrzlično pobijajo kobilične roje. Doslej je teh 75.000 mož uničilo baje 15,000.000 kg živali in 200.000 kg nji* hovih jajc. Belgijska kraljica v Egiptu Kraljica ogleduje hieroglifske napise na stebru eveíišča v Luksorju. Draga hiša V perzijski prestolnici Teheranu se je odigral dogodek, kakršne poznamo le iz orientalskih bajk. Neki hišni po* sestnik je prišel v denarno stisko in je bil prisiljen prodati svojo hišo. Kup« ci pa so vedeli o njegovi zadregi in so mu nalašč nudili zelo nizko ceno za hišo. Mož je nekaj časa odlašal proda» jo, vendar ni bilo drugega izhoda, ne« go da je prodal hišo najvišjemu po« nudniku. Ker pa je moral rodni dom prodati pod ceno, se je maščeval nad oderuhom na prav izviren način. V ves ži hiše je bila v steno zabita kljuka in to si je zgovoril kot svojo last. ki naj vedno ostane na svojem mestu v steni za poljubno uporabo bivšega lastnika hiše. Novi lastnik je v kupni pogodbi brez težav privolil v to čudno željo. Ko pa se je kupec vselil v hišo, je še isti večer prejšnji lastnik privle« kel v vežo poginulega osla in ga obesil na »svojo« kljuko, sklicujoč se na kup« no pogodbo. Drugi dan je prišel pogle* dat mrhovino, ki se je bila že napihni« la in pričela gniti. Novi gospodar hi* še je sprva samo debelo gledal, kasne« je pa je začel prositi, groziti in pre« klinjati prejšnjega hišnega lastnika, ki si je vsak dan prihajal ogledovat mr« hovino. Mož, ki je kupil hišo pod ce« no, je končno le sprevidel za kaj gre, ter se je začel pogajati za odkup kiju« ke. Nje posestnik pa je zahteval zanjo pretirano ceno, zato je stvar prišla pred sodišče. Ker pa v Perziji sodijo muslimanski duhovniki popolnoma po črki zakonov in pogodb, je novi last« nik izgubil pravdo in preostalo mu ni nič drugega, da je odkupil še kljuko in gnijočega osla, ako se je hotel rešiti mrhovine, ki je okuževala hišo. Prva vseučiliška profesorica v Italiji Italijansko ministrstvo za narodno vzgojo je imenovalo gdč. Leo Meri g« gijevo iz Milana za vseučiliško profesorico. To bo prva ženska, ki bo v Italiji predavala na univerzi. Priporoča se parfumerija „Strmoli" j Ljubljana, Pod Trančo št. 1 Prosveta 50 let dirigentskega delovanja Dolgoletni dirigent in direktor zagrebške opore Xikola pl. Faller slavi öOletnico umetniškega delovanja. Tak jubilej je pri nas kaj redek pojav. Faller je po rodu iz Tvan-ca pri Varaždinu. Ze 1. 1879. je bil angažiran kot repetitor v zagrebškem gledališču. L. 1S84. je študiral glasbo na Dunaju, leto dni pozneje v Parizu, kjer je bil Massenetov m Delibes-ev učenec. Ko se je vrnil v domovino, je postal prvi dirigent Narodnega gledališča in profesor na muzikalni šoli. Pod Milstičem je bil imenovan za direktorja opere L. 1910. in 1911. je vodil osiješko gledališče. Kot inicijativen, široko izobražen in navdušen muzik je e svojim delovanjem ugodno vplival na razvoj hrvaške glasbe. Kot skladatelj ni zavzel vidnejšega mesta, odlikoval pa se je tem bolj kot dirigent in or-aanizator. Muzikalno se je ves čas gibal v strujah romantizma in se niti danes ne mara ukloniti diktátu novejših tokov. Nikola Faller je deloval tudi s peresom kot človek pa predstavlja eno najmarkantnejših osebnosti zagrebške družbe. Iz beograjske kulturne kronike Beograd, v aprilu. V zadnjem času smo imeli več gostovanj. Posebno pozornost je vzbudilo gostovanje Židovskega gledališča iz Vilna, ki nam je Dokazal? dva židovska komada: »Dan in noči Anskega in »Težko je bifi Žid: Šaloma Alejhama. Treba je takoj poudariti, da je to svojevrstno gledališče v vsakem oziru odlično: glede režije in inscenaci je s preprostimi sredstvi prav tako, kakor glede ■gralske reprodukcije ter skupne in posameznikove igre. Predstave so dajali v svojem jidiš-uarečju, zmesi pokvarjene nemščine in ruščine. Obe predstavi sta bili nenavadno živahni; igra je ocitovala močan igralski temperament in invencijo. Nekatere vloge so izdelane umetniški minuciozno. Igralci se gibljejo v dobrih tradicijah plemenitega realizma; figure ki so jih izdelali, so plastična realizacija odrskega življenja. Med njimi so nekateri umetniki izredno visoke kakovosti, ki se umejo vživeti v vse odtenke," v katerih drhti židovsko življenje, od tragičnih pa tja do najkomičnejših. Predstave so bile, kaipa, izbor no obiskane. Nikjer, razen na židovskih zabavah, nisi videl toliko beograjskih Židov. Ti ljudje so bili še posebuo hvaležni za eyokacije psihe, ki atavistično, v tej ali oni podrobnosti, živi v vseh Židih, koderkoli so že razkropljeni po svetu. Zagrebški kvartet (gg. Ladislav Miranov, Milan Graf, Dragutin Aranj in Umberto Fabri) je priredil v dvorani paviljona Ovijete Zuzorič koncert, ki je zvabil mnogo beograjskega muzikalnega občinstva, češča izprememba umetniških prizadevanj med Beogradom in Zagrebom bi znatno pospešila splošno zbliževanje in pospešila prirodni proces, ki odpravlja vse stvarne in namišljene razlike, ki nas še ločijo. Kvartet je izvajal kot za nas najvažnejšo točko drugi godalni kvartet enega najboljših Jugoslovenskih skladateljev Josipa Stolzerja - Slaven-skoga. Ta (:>lirski-) kvartet odlikujejo narodni motivi. Nato je izvajal drugi kvartet Čeha Martinua, ki je skladatelj svetovnega slovesa. Koncert se je zaključil z Bethove-novim A-durom, kvartet opus 18. Tudi s tem koncertom so člani »Zagrebač-koga kvarteta« pokazali svoje najboljše kvalitete. Z večletnim skupnim nastopanjem so se že tako navadili drug drugemu in se tolikanj vigrali, da je celokupen vtisk tega koncerta zelo izenačen in skladen, kar priznavajo i kritiki i muzikalno občinstvo. Državni sklad za podporo siromašnim avtorjem. V »Službenih Novinah« z dne 5. aprila je izšel pravilnik o ustanovitvi državnega fonda za pomoč siromašnim avtorjem in njihovim rodbinam. V fond se bodo stekale vse denarne kazni pri obsodbah po zakonu o avtorski zaščiti. Proslava 251etnice Boža Lovriča т Prasi. »Jugoslovensko kolo- v Pragi je priredilo v sredo proslavo 251etnice književnega delovanja Bože Lovriča. jugoslovenskega pesnika in pisatelja, ki živi stalno v Pragi. О Lovričevem literarnem delu je predavala sa. dr. Julka Gjorgjevič - Chlapecova, sodelovali pa so še naši rojaki Zvonimir Bo-2oz. B. Drnič. P. Markovič, Predrag Milosevic, J. Poljane«, gdč. Žmavcova ter akadem. pevsko društvo' »Jugoslavija«. Proslava priča o priljubljenosti g. Lovriča. pa tudi o živahnem družabnem delovanju naših rojakov na Češkem. Tairovljevo gledališče iz Moskve je absol-viralo v Pragi z velikim uspehom tri gledališke večere. Vse tri večere je bilo gledališče razprodano in ruska umetnost je tudi v lem primeru žela ogromen uspeh. Iz Prage so gostje krenili na Dunaj, odtod pa pojdejo na turnejo v Nemčijo in Italijo. V Moskvo se nameravajo vrniti šele v oktobru. Dotlej bodo preuredili ondotno komorno gledališče, tako da bo v njem prostora za 1500 oseb. Uprava Nar. divadla v Prniri se pogaja s Tairovim, da bi dal pred odhodom v Italijo še dve predstavi v Pragi. Tairovljevo ^Komorno sledališčer deluje od 25. decembra 1914. ko je začelo s Kalidasovo »SakuniakK. V teh 15 letih je naštudiral Tairov samo 42 iser torej povprečno 3 na leto. Kaj čuda tedaj, če ie vsaka njegova vprizoritev dosedek in če ljudje čutijo potrebo. da večkrat posečajo njegove posamezne predstave. iN. Listy). Repertoarji LJUBLJ4NSKA DRAMA. Začetek ob 20 Četrtek. 10. aprila: Glavni dobitek. Red A. Petek, 11. aprila: Zaprto. Sobota. 12. aprila: Konec poti, premijera. Red D. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20 Četrtek. 10. aprila: Črne maske. Red D. Petek, 11. aprila: Zaprto. Sobota, 12. aprila: Pri treh mladenkah. Gostuje gdč. Lubejeva. Ljudska predstava pri znižanih cenah Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Četrtek. 10.: Rigoletto. A. Gostovanje ge. Tinke Wesel - Polla. Petek, 11.: Zaprto. Sobota. 12.: Ansamblski plesni večer Erne Kovačeve. Dramske cene PTUJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Petek, 11.: Herman Celjski. Gostovanje Mariborčanov. SOKOL Francoski dan bo 14. t. m. po vsej naši kraljevini. Kakor že znano iz dnevnega časopisja so opustošile silne poplave cele rodovitne pokrajine prijateljske nam Francije, porušile sela in mesta, odnesle krove tisočim rodbinam. Dolžnost naša je, da priskočimo na pomoč tem bednim, da se vsaj malo oddolžimo za vso ono ljubav in iskreno prijateljstvo, ki smo ga bili deležni od Francije med in po vojni. Pozivamo vsa sokolská društva, da prirede na ta dan kakršnokoli prireditev (predavanje, koncert, predstavo, zabavni večer itd.) ter pošljejo čisti dobiček Savezu Sokola kraljevine Jugoslavije z označbo »Za francoski dan«. — Starešinstvo sokolské župe Maribor. Sestanek društvenih prosvetarjev za mariborsko okrožje, levi in desni breg, se bo vršil v nedeljo 13. t. m. v Narodnem domu v Mariborur. O programu in točnem času bodo društva obveščena pismeno. — Župni prosvetar. Prvo sokolsko predavanje je imej v ljubljanskem radiju starosta sokolské župe Ljubljana v torek od 18.30 do 19. ure o »Sokolu kraljevine Jugoslavije, njegovih potih in ciljih.« Takoj po predavanju pa je zasviral orkester Sokola I. državno himno in vedno efektno sokolsko koračnico Lvi silou.« Po iskrenih uvodnih sokolskih besedah v Radiu Ljubljana, bo sledilo sedaj vsak torek kako sokolsko predavanje aH poročanje o najvažnejših dogodkih v So-kolstvu, pripravah za zlet, sodelovanje sokolské pihalne godbe in orkestra itd. Prihodnji torek govori brat dr. Fux o všesokolském zletu. Želeti bi bilo, ako bi ce sokolská predavanja vršila ob času, ki bi bil prikladnejši za poslušanje, kakor je baš sedanja določena ura. Prepričani smo. da bo savez SKJ z upravo Radio Ljubljana našel kak dober aranžma. ladlo IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Četrtek, 10. aprila LJUBLJANA 1230: ReprodiucirajM gtesibe 13: Napoved časa, borza, геотккћкгјтатм gk-sba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: O jeziikiu m j«? j, — 19: Ruščina. — 19-30: Dr. Lavrič: iz iinaitrftne-ga gospodarstva. — 20: Kia-viirski koncert ge. Os bere-Valjalo ve. — Pevski koncert g. Pavia Gibe. — Gdč. Golobova poje slovenske narodne. — Godba na harmoniko. — 22: Napoved časa » ротоейа. Petek. H. aprila LJUBLJAMA 1230: Reprodrad-an« ste^. — 13: Napoved časa, Ьотеа, гергскћкзггва gtesbe. — 13-30: Poročila je dnevnikov. — 17-30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Socialna fizika. — 19; Gospodinjska ara. — 19-30: Italijanščina. — 3U: Koncert. — 22: Napoved časa in poročsSa. BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba. Koncert Tad'io-fcvartieia. — 17.30: Okraski koncert. — 20: Koncert komorne glasbe. — 21: Jiu®»-sflov. operna gtlasba. — 22: Poročila. — 22.15: Narodne pesmi. — ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 20: Pre.no« koncerta iz Ljubljane. — PRAGA le*. Mladinski koncert. — 19.05: Koncert tamlbnraške-ga zbora. — M: Večerni koncert. — 31: Reproducirana glasba. — 22.20: Modema glasba. —■ BRNO 16: Prenos iz Prage. — 19.06: Veseloigra. — 20: Prenos koncerta. — VARŠAVA 17.4b; Koncert vojaške god!be. — 20.25: Prenos srarf. koncerta iz filharmonije. — DUNAJ 1/1: Dopoldanski (koncert. — 15.30: Reprodmcirana g!as»su BERLIN 16.30: Operni balet. — 17.45: Mladinski koncert. — 19: Plesi, ki se pojejo. — 20: Koncert godbe na pihala. — 23: Ciganska godtba. — FRANKFURT 16: Koncert iz Stuttgarte. — 19.30: Prenos opere iz Siuttgarta. — 22-30: Klavirski koncert. — 0.30: Nočni koncert. — LANGENBERG 17-30: Pasi ionske pesmi. — 20: Večerni koncert. — Nočni koncert ki p$es. — STUTTGART 16: Koncert orkestra. — 1930: Prenos is giedaiHšča: opera »Manon Lescant*. — Godba zt ples. — BUDIMPEŠTA 9,15: DopoMaitslki koo-cert. — 18.36: Madžarske pesmi. — 19.30: Prenos opere >Faus;« iи kr. opere. — 22-30: Cigansika. godba. — LONDON 21: Violinski koncert. — 22.05: Orkestralen koncert. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 31 .ОС: Opereta »Grofica Marica*. Dopisi ŠMARJE pri Jelšah. V t-rfiajšn® sokolsk? telovadnici je kakor v mravljišču. Ker je telovadnica postala pretesna, se je moralo spremeniti urnik telovadbe. Posamezni telovadni oddeiki zaznamujejo precejšen porast. Osnovali smo starejšo vrsto, ki že mesec dni prav pridno telovadi. Manjka nam vaditeljev. Načelnik br. Berce vadi troje oddelkov, s katerimi pribije v telovadnici tedensko okroglo 12 ur. Za njegovo izredno požrtvovalnost mu najlepša hvala! — Na tukajšnjo osnovno šolo je bila premeščena učiteljica sestra Lorica Strsar-jeva, ki je takoj prve dni prevzela mesto vaditeljice za žensko deco. — Dne 11. m 1-3. t. m» priredi sokolski oder Igro »Kamela skozi uho šivanke«. KRIŽEVCI pri Ljutomeru. Kakor smo že javili, priredi Sokolsko društvo svoj letni nastop dne 29. maja t. 1. ob priliki 10 letnice društvenega obstoja. Kot odsek ljutomerskega Sokola se je zadovoljivo razmahnil v lastno društvo in se je po kratki dobi res lepo razvilo, saj ie po starosti in velikosti tretje društvo v murskem sokolském okrožju. Na ta jubilej že danes opozarjamo vse Sokolstvo in občinstvo Murskega polja, Slov goric in Prekmurja in vabimo na številen poset. —ar. ČRNOMELJ. Šentjakobski gledališki oder iz Ljubljane priredi v Sokolském domu v Črnomlju na cvetno nedeljo 13. t m. burko »Pred poroko«. Ker so Šentjakobčani priznani dobri igralci, vabimo vse meščane in okoličane, da ne izpustijo veselega užitka in se udeležijo te prireditve v polnem številu. Zdravo! Posoda za prevažarre mleka približno 1000 komadov, izbranih, od Din 10.— za komad navzgor. Vprašati v mlekarni Bernhard, Maribor, Aleksandrova cesta št. 51, 5693 CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialni namen* občinstva vsaka beseda 50 par. če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«. je plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 Mdor hoče da se «мм роаЦя pc posti naslov aK ßaüo dru|c informacijo ti босо mc matih oglasov naj priloii v xnam/cah /Л® si cor ne ho prejel odgovora S ^ CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je upesla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. VlabCovi matifi oqCabov bi droge Informacije tiioče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah *JUTRAс v Hov cm me&tu Ljubljanska cesta št. 42 in na. ße&enlcafi pri kolodvoru št. 100 Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah. Klepar, vajenca ■prejme takoj Alojzij Smo-)«;, Kranj 154. 14554 Kuharico •amostojuo. dobro izurjeno, «razno in zdravo, «prejme t-govska hiša na deželi. — .Vona !be r. navedbo dose-<1 л i i j: h ;-!tižbovanj pod šifro »Me* -no 500 Din« na ogl. oilel«1-. »Jutra«. 14499 Stavbnega ključavničar. pomočnika «Фгег nftjra. mlajšega in neomenjenega sprejmem takoj Nask-v uove oglasni oddelek »Jut-a«. 14490 Praktikanta i * S e večje industrijsko podjetje v Ljubljani. Last-»чтоопо pihane ponudbe z »a-vedbo absolviranih šol br. znanja jezikov na ori as. oddelek »jutra« pod šifro »Začetnik«. 14425 Več tiobrih čevljar, pomočnikov и zbita in šivana dela rejane v trajno delo Ivan fioetiča, čevl:ar. Sinja gorica 33. Vrhnika. 14419 Klepar, pomočnika vajenega vseh del. «prejme takoj s hrano in stanovanjem Ivan Kavčič, klepar-stvo, Škofja Loka. 14593 Kroj. pomočnika sprejme Alojzij Bele, Viž-marje 60 — St. Vid nad Ljubljane. 14604 Orodjarja za francoske šnite dobro izvežbanega sprejme kovin--ka industrija Jakša & Co.. Ljubljana, Celovška cesta 71. 14551 2 slaščičarska pomočnika sprejme takoj Karel Mantel, slaščičar v Celju, Gosposka ulica 14. 14587 Služkinjo •tero do 50 let, pošteno in ртйтч», za vodstvo gospo-d-kojF-ira išfcf Spendal Fer-dšiaad, va« Zvirče p. Križe. 13918 Več čevljarskih pomočnikov ppretmh in epwobaih za •:šs» šivana d«>la sprejme v e-ajno delo Mijo Čolnar. Лото mesto. 14592 A šoferje r itve"etro prakso, dobro fe--■••fbanc v vožnji, popolno-.— 3 zanesljive rabi Alp-Auto dniiba z o. z. na Bledu. — S "f er ji z mebaničar. prakso •"r znanjem srbohrvaškega in nemilega jezika imajo n^-lnost. Nastop s 1. ali 15. majem. 14588 Učenko Ť?rл ve-sr-lje do t-rgcriiw, ■pošteno, -pridne in priprav-ro za vs» k trgovini spadajo?» del' kmeSkih ali i^eznl^ars-kih siaršev imajo vrednost. sprejme takoj M;!an Tmr.a. trg. z me3an. b agom v Krškem. 14598 Vajenko ta dam«'i t6 let. krepko 'm t i? eno sprejmem v boljšo )rio »a deželi Pomagati bi rr'^ra'a s-p'osno pri gospodinjstvu in imeti v os'krbi dveletnega otroka. Plača 150 Din. Na?top takoj ali s 1. majetm. Ponudbe na opl. oddelek »Jutra« pod šifro »Forno? gospodinji«. 14591 So: feria frm'^fi m dobrega voza-č.v Vi bi prevzel tndi druga d*la v gospodarstvu — sprejme takoj Fric Zemljič - r :r»nmeru. Samo r'sm»ne ponudbe na omenieni пч-* ov. ' 14583 Posredovalnica Ogrinc MVfetošIčeva cesta štev. 2S. w-'eion interurban 3109. rabi gostilniške. privatne knha---»e. natakaric-, služkinje ra letovišča in Ljubljano. Za odgovor je priložiti dvo-f. -л--'.o znamko. 14619 Uradnico p perfektnim znanjem slev. nemščme v govoru in p:savi ter veSřo obeh ste-rosrrafij, za tako-j6°n Obhič'ln->a »Ilirija« t LřnMiaui. Mestni trg 171 14618 Pisarniško moč gospodične ali vdovo, ki ni imela otri>k. z dežele, popolnoma neodvisno, zanesljivo v pisarni, sprejmem. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Ka-or gospodinja«. 14652 Pisarniško moč neodvisno gospodično z dežele — zmožno nemščine. ?prejmem Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« t»od šifro »Zanesljiva 220«. 14651 Plačilni natakar zanesljiv in pošten ter kavcije zmožen, dobi takoj službo v večji restavraciji v Mariboru. —- Ponudbe na podružnico »JutTa« v Mariboru pod šifro »Plačilni natakar«. 14661 Čevljar, pomočnika inlajžega. raioinega finega dela, eprejme takoj Ivan Kmet, če vi'ar, Sv. Jederf. Laško. ' 14665 Šivilja išče tznrjeno pomočmeo. — Уа-slov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 14657 Šivilj, pomočnico mestno sorejme takoj fin modni eaton. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14648 Trgj. pomočnika v starosti od 34—32 let, iz-učenega v špecerijski etro-ki, z gremijalno trg. šolo ali drž. tr?. šolo. zmožnega slovenščine in nemščine v govoru in pisavi ter cirilice. sprejme boljša veletrgovina v Ljubljani. Druge zmožnosti in čas nastopa je navesti v ponudbi, katero je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Izurjen pomočnik«. 14647 Potnika z manu fakturni m blagom, za obiskovanje privatnih strank, proti dobri pro-viziji sprejmem Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod znač-o »Slovenija« 14378 Potnika sa fodajo čevljev, z garancijo za kolekcijo sprejmem.: takoj za stalno. Dobra plača. Ponudbe s opisom dosedanjega delovanja pod »Industrijsko podjetje« na oe'as-ni oddelek »Jutra«. 1450Й ^t * > U. '< Stopite z menoj v zvezo. — Kako hočete vedeti katero zastopstvo je boljše. So zastopniki, ki vkiljub intenzivnemu delu zaslužijo samo pare. Zakaj? Ker jim do sedaj niso bile znane naše šan~e. Visok zaslužek z d и с e n t i interesantnih predmetov za hišo, pisarne, industrije itd. samo pri nas. Plačamo fiksno plačo in premije. Dopise na ogbsmi oddelek »Jutra« pod šifro »Interesantuo delo«. 14653 G. Th. Rotiran: Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa 36. V tistem trenutku se pripelje avtomobil «trica Štefiea ... že je na mostu . . . a te-«Jajei, o joj se most vzdigne! Noto potovanje po zraka, nove neprilike яа naše snanee! Za učitelje, učiteljice in gozdarje kt stanujejo v bližini gozda in iele dobe' in lahek postranski zaslužek — naj se obrnejo glede navodil na tovarno Gaj,ret. Zemun, Pašičev trg 5 60 Zastopstvo slov. tovarne za Srbijo in Bosno, event. Vojvodino prevzame Slovenec. s sedežem v Beogradu, vpeljan v teli pokrajinah. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Povečati promet«. 14403 Zastopstvo domače tvornice za izdelane delavske obleke in perilo, iščem. Ponudbe s pogoji na naslov: »Pionir i Komp.«, Novi Sad. Ulica Arse Tcodoroviča 22. 14646 Za nemško stenografijo iščem inštruktorja (ico). — Ponudbe na o-rlad oddelek »Jutra« pod šiiro »Znanje« 14608 Dober brivski in frizerski pomočnik išče t večjem mestu S'ove-nije službo za takoj. Ivan Skelac. Ivan ovci.. Zp. Va-1-povo, Slavonija. 14558 Prodajalka izurjena v vseh branžah, želi premeniti mesto. Gre tudi kot blagajmčarka. — Naslov v ogl. odd »Jutra«. 14471 Pekovski pomočnik 20 let etar, zmeraen tudi predpečnega dela. ki bi raz-našal pecivo stalnim odjemalcem. želi premeniti službo. Naslov povo oglasni oddelek »Jutra«. 14606 Mesarski pomočnik dobre- izvežban prekajeva-lec in strokovnjak v izdelovanju mesnatih izdelkov, želi primerne stalne zaposlitve. Naslov pri podružnici »Jutra« na Jesenicah. Gorenjsko. 14589 Absolventinja trgovsike šole. s 5-inesečno prakso v trgovski pisarni, išče e 1. majem primernega nameščenja. Ceni. dopisi po-d šifro »Absolventinja.« na oglaeni oddelek »Jutra«. 14623 Dekle pridno in pošteno, išče delo za čiščenje sob. Plača pa dogovo-ru Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14622 Trezen šofer vojaščine prost, vajen vseh avtomobilskih popravil in prvovrsten osebni vozač — želi namestitve. — Ponudbe prosim na oglas, oddelek ».Tuh-a« ood šifro »Zanesljiv vfvzač«. 14667 2 predposteljnika Smyrna, nova, krasna prodam. Naslov -pove oglasni oddelek »Jutra*. 14539 Izložbena okna ceno prodam v trgovini Pevalek. Židovska ulica. 8., 9. in 10. aprila. 14437 60 kom. stopnjic i-z pravega brusnega katnna v zelo dobrem stanju. 40 X 16 X 105 proda-m. Ponudbe pod »Kamnite sto- in dvovipreini na vzmeti, zs prevažanje gramoza. lahek enoviprežeu na lestve. W koleeelj Linške tipe. Močan plug, 20 kom. sa.mokolnic, 25. komadov komspl. držajev za vodnjaik (Brunnengeläuite) — Vsa v to stroko stpadaječa dela izvršujem točno ni ceneno. Maribor. Tržaška eesta 8. 14150 Cepljene trte prvovrstne in sicer: šipon. laška graševina. drobna gra.ševina in muškatni sil-vanec ima naprodaj Fric Zemljič v Ljutomeru. 145S2 Slamo v snopih vpf vagonov ugodno nudi Ciril Dular. Novo meste. 14484 Steklen papir v polah in pssovib. za vse industrije ima najceneje Felik< Toman m!.. Ljubljana. Resi jeva cesta štev 30. 14640 Terazzo se najbolje brusi s »Silici-um-Carbid« drsalci, ki jih razpošilja Feliks Toman ml. Ljubljana. Resljeva c. 30. 14641 Trgovsko pohištvo omaro e steklom, lesene okvirje za okna in vrata, polke (šaluzije), 2 suknji, 2 štedilnika, peč in razno drugo takoi prodam. Oddam pa v naiem lepo in veliko klet Poiasuila v Gledališki ulici št. 4/1. 14634 2 para amova za fijakerje. novi. po ugodni ceni se prodajo. Vprašati in vidi se pri kapebanu Stojanoviču. kasarna kralja Aleksandra 1. 14632 Avto znamke »Ford« popolnoma brezhiben, se pod ceno proda. Na ogled v Slomškovi ulici St. 21. Ovelbar Ka-rol. 14466 Motorno kolo Har'iey-Davidson, 350 cm. v brezhibnem stanju, na ogled Frančiškanska ulica 8. dvorišče. levo. 14446 Motorno kolo s prikolico, znamkr- Harley-Davidson. nad vse dobro ohraujeno po nizki ceni prodam. Pojasnila daje Rudolf Perdan. avto delavnica, Celje 14019 Osebni avtomobil štirisedežen. znamke Renault, 6 CV. dobro ohranjen. zelo pripraven zlasti za t-goveke posle — zelo ugodno naprodaj Državna taksa za leto 1930 plačana. Naslov v oglasnem oddelku • Jut.ra«. 11065 Avto Chevrolet dobro ohranjen, nap-odaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Avto«. 10597 Železne siopnjice okrogle (Wendeltreppen) 4 m visoke, premer 100 cm, elektromotor 3 P. S., 220 voltom, vrtilni tok, elektromotor 2 P. S. in 3 motorje po 1 P. S. kupi I. Razboršek, tovarna čevljev. Šmartno pri Litiji. 14386 Fotoaparat (Reisekamera) 13 X 18. ocp-tika 4.5 kupimo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14603 Poltovornl avto majhen, vinsJte transportne sode od 1—4 hI iti pianino vse v dobrem stanje kupim. Ponudbe z natančnim opisom in zadnjo ceno na naslov: Anton Slik, trgovec. Gornja Radgona. 14500 Kuhinjsko kredenco kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14655 Generator za plin na oglje za tovorni avto na prodaj. Ponudbe na o "las', oddel. »Jutra« pod »Ugodno 35«. 10598 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem člsV beio gosje kg po 130 Din in čist beli oub kg pa 300 Din L. B ozovič Zagreb. Dica Ster 82 — Kemičn» čistilnic» perja. Zobotehniško opremo in razlWno pobiStvo, rabljeno, a v dobrem stanju takoj po"»5 prodam. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod iifr» Л, L« 14625 Enonadstropna hiša z dibro vpeljano mesarijo in stanovanjem 4 sob. verando, pralnico, sušilnico ter delavnico na električni pogon, hlev in šu[>o za vozove, v sredini Ljubljane radi bolezni ugodno naprodaj. Vprašati v Ueali-tetni pisarni društva hišnih posestnikov. Ljubljana. Sa-fendrova 6. 1-4513 Hiša na Uncu št. 22 z vrtom, zidan» v trgovske srvrhe. popravljena 1929 — v pritličju 4 sobe, kuhinja, veža; v podstrešju s-oba in kuhinja. 2 shrambi ter neizdelan prostor, prodam ali dam v najem. Ugodna lega, 20 minut od postaje Rakek. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 13786 Hotelsko podjetje v slovitem zdravilišču drav-pke banovine, obstoječe je hotelskega poslopja, gospodarskih postopij, vinograda io sadovnjaka, т skupmii izmeri cca 20.000 m1, prav ugodno naprodaj. Zazidana ploi" ploskem cca 600 in'. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šefro »Podjet-nemn najlepša bodočnost«. 10338 Industr. podjetje г razuiirr koncesijami, velikega kompleksa, v Ljubljani tik kolodvora, objekti v najboLjšem stanju, najugodneje naprodaj. Zlasti ugodni plačilni pogoji — Event ее odda tudi v najem Ponudbe in r.adalj-ne informacije pod šifro »Za industrijo izredno ugodno« na oclasni oddelek »jutra« 10327 Nameravate zidati? Nudim nepristranska ekonomična pojasnila, načrte, skice, proračune in nadzorstva Ponudbe pod: »In-ženjer Arhitekt« n» oglas, oddelek »Jutra« 3-1 Stavbne parcele oo glavni '-.ejti. blizu Ljubljane prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14597 Resnemu kupcu se nudi ugodna prilika. — Radi bolezni p> zelo nizki cenj naprodaj hiša e trgovino. pripravna tudi za vsako drugo obrt. posebno za točilnico. V hiši je vodovod in ele-trika. Le resne ponudbe na cglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Gorenjsko«. 14565 Električno centralo kompletno, 10 HP, Deutz Diesel motor, trifazni generator 380/320 Voltov 22 Amp., «tiskalna daska — vse komaj 6 meíeeev v pogonu, prodamo, event. tudi posamezne stroje. Informacije daj« Industrija testenin Zagreb. Preradovičeva u'ica št. 34. 14393 Prodam hišo z 'okalora in 9 majhnimi stanovanji, na prometnem kraju Zagreba, za 170.000 Din. Pojasnila daje Boba-nič, Maribor. Sodna ЗОЯ. 14658 Hišo z vrtom prodam. VpraSati v gostilni Stok. Pobrežje, Cesta na Brezje, Maribor. 14660 Krasno posestvo z dobro idočo gostilno, v najlepšem kraju Sa-v. doline prodam. Novozidaná hiša in obširno, moderno gospodarsko poelopje z vsem živim in mrtvim inventarjem — radi izselitve. Ponudbe na podružnico »Jutra« т Celju pod šifro »Krasne«. 14664 Družabnika sprejme podjetje: umetni mlin, žaga, stiskalnica za olje. pozneje pekarija. in trgovina z mešan, blagom, na zelo ugodnem prostoru, na severni meji Slovenije. Potrebna je trg. naobrazba. kei je pogoj sodelovanje in zadostno visok prispevek k obratni glavnici. Le reflektantj.e e trg. naobraz-bo in gotovino naj pošljejo ponudbe z ž-ivotopisom in navedbo razpoložljive glavnice na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mliža« do 25 aprila t. 1., na -kai bodo dobili nadaljna pojasnila. 14190 Kot družabnik s 50.000 Din želitm pristopiti b kaVemu podjetje v Ljubljani. Ponudibe га ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Resn>a. ponudba«. 14314 Vsakovrstao zlato kupuje oo najvišjih cenah C er ne — fuvelir Ljubljana. Wolter« вНса 3L 77/ Večerno оЫеко lepo, po ugodni ceni proda Slava Gril. Rimska e. 2 — pritličje, desno. 14610 JL*|/.*I ÜI» riJilb* Za svoja se oddasta 2'-Vmesečna deklica in trimesečni deček. Točnejši naslov v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani. 14686 Na dobro domačo hrano sprejmem 3 gospode. Naslcv v oglasnem oddelku Jutra. 14649 Mlekarno na prometnem prostoru takoj o1. V. 1930«. 14637 Stanovanje enosobno iščeta boljša zakonca brez otrek. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod š'fT0 »Konec, apriia«. 14668 'i 01Л Sostanovalca sprejmem k mirnemu gespo-dn v Cerkveni ulici 7 — Ljubljana. 14Ö64 Kabinet v vili v centru mesta t-aikoj oddam. Ogledati v Knafljevi ulici 13/11. 14493 Lepo sobo solnčno, separirano. v bližini sodnije oddam takoj boljši solidni osebi. Naslov pove oglasni oddelek .Tutra 14491 Sostanovalca sprejmem event. s hrano na stanovanje. Naslov v oglas, cddelku »Jutra« 14601 Sostanovalca s hrano, v centre mesta sprejmem v sobo z elektriko. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. '14581 Sostanovalca bolj preprostega sprejme Aloízija Prerarov. Vidov-dans.ka 3. 14600 Onremlieno sobo manjšo, lepo. e 16 aprilom ali 1. maiem oddam v Dir^ri uliei 1511. 1461S Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v ceni do 200 Din išče uradnik. — Ponudbe na o^rla-s. oddelek »Jutra« гчнј »Uradnik«. 14621 Sobo separirano in svetlo. z elektriko, zajtrkom in oskrbo iščem za 1. maj. Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« ped šifro »Samo center«. 14670 Lanz-Iokomobila 48AW72 HP v brezhibnem stanju se proda. Ponudbe na og'as. odd »Jutra« pod » Lo ko mc bi 1 a «. 10596 УГ Nervoznim brezplačno pošljemo »Nov način pomlajevanja in le-čenja organizma«, povratek moči. zdravja, delovne sposobnosti in podaljšanje aktivnega življenja. Obrnite se na naslov: Miios Markovič. Beograd, Kralia Milana 58. 5559 Damski prstan se je našel. Dobi se v ogl. oddelku »Jutra« 14611 m '2> Ljubljana Dvignite pismo! 14495 Mlad Primorec inteligenten, želi znanja z inteligentno in naobraženo gospodično — najraje Primorko. Cenjene ponudbe, če mogoče s sliko na oglae. oddelek »Jutra« pod šifro »Solnčna Gorica«. 14404 Graščak mlad. dobro situiran, ieli iskreno poznanstvo odgovarjajoče dame i» boljših krogov. Cenj. neanonimne dopise prosim na ogl. cdd. »Jutra« pod »Soortsmann«. 14204 Ločena dama dobro si tu i ran a, išče znanja z inteligentnim gospodom, 6tarim 36—54 let. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prvi maj«. 14509 Zima Koliko mislim n» Te — P ... a moja! 14594 Damsko frizerko simpatično, z gotovino Din 10 ООО iščem radi povečanja obrata. Ženitev ni izključena. Eesne depise e eliko in polnim naslovom na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Spomlad«. 14371 Pianino dobro ohranjen poceni naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 14357 Pianino pesodi proti majhni mesečni odškodnini Ft. S i с h e r 1. Zalog. 14633 Pisalni stroj впашке »AdleT«, veled orjm- stitve pisarne poceni prodam. Naslov v oglasnem oddeltai »Jutra«. 14066 Pisalni stroj dobro ohranjen kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober«. 14501 Stroji za kiobasi-čarsko obrt nekalni stroj. Wölf, sek-Ijač z noži naprodaj. Vprašanja po 11 »Kioba>ičar« na oglasni oddelek »Jutra«. 11352 Stalna razstava umetniških slik ш velika izbi a okvirjev. Pravkar .-o orispeli ocv moderni vzorči. — A. Kos. Ljubljana. Mestni trg 25 — na-,i,roti magistrata. 11164 'ЖЛ Psa bernhardinc» 8 mesecev starega, ki «яг,* 47 kg prodam Nas'ov pove ogla.-ni oddelek »Jutra«. 1463S Lokomobilo Lan z, 35—42 IIP. grad en o 1925. га H povečanja kompletno proda Mag. Zagreb. V laška 53. 14631 Lokomobilo Lanz. 80 HP, skoro novo, s stopnjasto rešetko (Trep-penrost) ugodno prodam. — Vprašanja: Zamb I, r>o-štanski pretinac 17. 14630 Mesarske stroje mečkalne, brizgalne in Wolf malo rabljene prodam. Naslov pove oelasni oddelek »Jutra«. " 14654 Če nujno potrebuješ slike za legitimacije jih dobiš v 10 minutah pri foto Brata Smuc. Ljubljana Wolfova ulica 12. 242 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje Hugon Hibšer, fotograf. Ljubljana, Sv Petra cesta 25. 61 po HO Din I OO kg oddal» F. JUVAN valjčni mlin Sr. Gameljne, pošta Št. Vid nad Ljubljano Trgovec v Mariboru, ki prepotuje z lastnim avtomobilom že ved let bivšo Mariborsko oblast, išče primerno, dobro provizijsko zastopstvo delikatesne, specerijske in kolonijalne stToke kakor tudi bonbonov in čokolade itd. Event. skladišča na razpolago. Ponudbe pod >Agil-nost« na podružnico »Jutra« Maribor. akviziterja za Dravsko banovino išče velika zavarovalnica za takojšnji nastop. Reflektanti, izvežbani v zavarovalni stroki, imajo prednost. Ponudbe na ogL oddel. »Jutra« pod »Zavarovalni organizator«. 56S5 ¥eliko9t*»eite šwiike najfinejše praške kakor tudi domače Vam nudi po zelo solidni ceni tvrdka __5532 jPP** S. Biix%o!iifii delikatesna trgovina, LJUBLJANA, Lingerjeva ulica št. 1. твшшшш zahvala тшшшт Za premnoge dokaze iskrenega sočustvovanja ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata in tasta, gospoda FRANCA TURNSKA uradnika v pokoju izrekamo tem potom svojo najprisrčnejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo preč. duhovščini Mag-dalenske župnije limberškemu gosp. župniku za njegove tolažilne besede pri odprtem grobu in g. zastopniku Trboveljske premogokopne družbe, obrata Zagorje. Najiskrenejša zahvala osebnim prijateljem pokojnika, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vencev ter vsem, ki so v tako obilem številu spremili nepozabnega na njegovi zadnji poti. 5696 Maribor — Limbuš — Ljubljana, dne 9. aprila 1930. Žalujoči ostali. ................................................. Zahvala. Za številne dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega nepozabnega brata, strica in svaka, gospoda Janeza Evangelista Klobousa vojnega superiora v pokoju za poklonjeno cvetje in vence se vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebej nas veže dolžnost zahvaliti se prečastiti duhovščini, njegovim bivšim tovarišem tako v Ljubljani kot v Škof ji Loki, p. t. oficirskemu zboru z generalom gosp. Popovicem na čelu, oficirskemu zboru v škofji Loki, vojaški godbi in častni četi, gg. zdravnikoma dr. Jamarju in dr. Rusu, družinama g. ing. G liha in g. Berthold - Pevec, zastopnikom cerkve in raznih oblasti, korpcracij, zavodov in društev, p. t. pevskemu zboru v Škofji Loki za prelepo in ganljivo petje, gosp. govorniku Jalnu za prelepe poslovilne besede ob odprtem grobu ter končno vsem številnim prijateljem in znancem tako v Ljubljani in Škofji Loki, ki so našega blagega pokojnika spremili v tako častnem številu k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 9. aprila 1930. Žalujoči ostali. Emerson Honisfi: MOŽJE Roman XXXI. POGLAVJE »Reciva, da ne bi prišli,« je dejala iznova. »Res, prav mogoče je, da naju ne najdejo. Reciva, da bova morala sama tu živeti to ;:imo — prav tako kakor zdaj — jn da ne bo prišel v najino bližino nihče izmed najinih svojcev. Ali bova mogla nadaljevati tako kakor doslej?« »Moj Bog, dekletce, ali nimate nič usmiljenja?« SedJa ie in še nekaj časa strmela, kakor da v mislih z vso resnostjo telita neko vprašanje. »Vi ste me naučili premišljevati, John Cowles. Vj ste bili tisti, fci ste vsejaii vame te misli, in zdaj si belim z njimi glavo. Vem, da ne moreva reči, kaj se utegne zgoditi. A če bi tako naneslo — če bi ras ostala tu čisto sama in ne bi nihče prišel k nama in bi me vi ljubili — ali bi mi obljubili enkrat za vselej, da me boste ljubili vse t otlej, dokler naju smrt ne loči — vse dotlej, ko se vrnem med cvet-1 ce? Na umu mi je, kako govorijo o zakonu. Dva visita drug na drugem in pozabljata na vse ostale, dokler ju smrt ne loči. Ali bi se uti mogli slovesno in s čistem srcem zaobljubiti? Zakaj jaz se vam ne bi zaobljubila drugače kakor slovesno, s čistim srcem jn samo todaj, če bi bilo za zmerom.« Res čudesnih je bilo teh nekaj dni v pustinji, ki so strgali zastor s stvari зп naju napravili zmožna, da sva videla vsemu temu do dna. Ona ni videla tako daleč kakor jaz, mislila je kot ženska veliko hi-fereje. Kar se mene tiče, se mi je zdelo, da fi vidim v srce.. Vzel sem roke z oči in tuje pogledal nanjo, zakaj mojih možganov ie M sam Vrtinec, logičnega presojanja je bilo konec. Vse, kar sem vedel, je bilo to, da jo bom ljubil — bodi zdaj, bodi kadarkoli pozneje, naj pride rešilna odprava ali ne, naj umreva takoj ali kasneje, tu aH •kjerkoli na svetu — da bom ljubil njo edino, pozabljaje na vse ostale, dokler se končno ne vrneva v nebo in cvetlice in ne bova spet šelestala v listju dreves in tako govorila drug z drugim. Naj se vzameva ali ne vzameva, naj bova skupaj ali vsak drugje, naj bova zdrava ali bolna — trdno sem bil prepričan, da ne bo nikdar več ljubezen potrkala na moje srce, ko se je naselila v njem ona s svojim pogumom in svojo čistostjo. Povem vam, edino, kar je govorilo v mojem srcu, je bilo spoštovanje. Sedela vsa in gledala, kako ie solnce ozarjalo daljne vrhunce snežnikov. Naposled sem se počasi obrnil k nje. »In vi me vendarle ljubite, Ellen?« sem vprašal. »Kako bi mogla to zabraniti, John Cowles?« je hrabro odgovorila. Srce mi ie za trenutek zastalo, a nato je jelo tako razbijati, da se nisem mogel zatajiti. Do'go ie trajalo, preden sem bil spet tako miren kakor ona. »To ste dolgo zabranjali,« sem rekel naposled z mirnim glasom. »A zdaj moram vedeti — ali bi me ljubili povsod, ob vsakih okolnostih, nad vse? Jaz vas ljubim zato, ker ste vi, ne zato, ker ste tukaj. Ljubezni zame ni brez zavesti, da ljubite tudi vi mene tako!« Molče me je pogledala, a jaz sem se klonil k njej in jo poljubil naravnost na usta. XXXII. POGLAVJE Poročni dogovor Ni se upirala, niti me ni pahnila od sebe, a na njenem obrazu ie trepetalo nekaj, kar ni dalo, da bi se bilo zdramilo v meni kaj dru- gega kakor spoštovanje. Sedela sva tam, zaobliubTjena drug drugemu v svojih raztrganih oblačilih, svoji bedi in zapuščenosti. Pa da mi je živeti dvakrat tako dolgo, kakor je človeku usojeno, nikoli ne bom pozabil tega, kar je tisto uro stopilo v mojo dušo. Čez nekaj časa sem se odvrnil od nje, od gora in nebesnega oboka ter pogledal okoli sebe na skromni imetek, s katerim nama je bilo pričeti novi svet. In tedajci mi je padel pogled na eno izmed lažjih bivoijih kož, ki so bile od pogoste rabe že pobelele. Potegnil sem !o k sebi in med tem, ko se je Ellen še vedno opirala na mojo ramo, sem vzel kos ožganega lesa ter skrbno napisal z njim na površino kože besedilo najinega poročnega dogovora: »Jaz, John Cowles, vzamem Tebe, Ellen Meriwetherjevo, za svojo zakonito, ljubljeno ženo v zdravju in bolezni, v dobrih in slabih časih, dokler naju smrt ne loči.« Nato sem se podpisal. »Pišite,« sem ji reke!. »Napišite to, kar sem jaz napisal« Vzela je kos svežega oglja in z manjšimi črkami napisala besedo za besedo: »Jaz, Ellen Meriwelherjeva, vzamem tebe, Johna Cowlesa, za svojega zakonitega, ljubljenega moža —« tu ie prestala, kakor da bi oklevaia, a jaz nisem hotel siliti vanjo — »v zdravju in bolezni, v dobrih in slabih časih —« spet je prestala in se pomišljala — a naposled je zapisala do konca: »dokler naju smrt ne loči.« »To pomeni,« mi je rekla preprosto kakor dete, »da se oba vrneva med cvetlice in drevesa.« Vzel sem njeno roko v svojo. Biblija, zvonovi, bučanje orgel, pevci v krasnih oblekah in velikolepie cerkvenih obredov — vse to je nemara bolj slovesno; a jaz, ki govorim po svoji vesti, si mislim, da ne more biti tako. amerikanski izolacij ski produkti so zqper vlago in vodo. Navlečeni so gumiju slični, trajno prožni, kožno trdni in v desetletja trajni. Uporablja se jih v dobavnem mrzlem stanju. Propuščajoče strehe iz betona, iz pokvarjene lepenke, iz brzocementa ali iz deloma pretrohnele pločevine se prenovijo s CONCO produkti brez nove podlage v то nespremenljivo enoto, katera kljubuje vročini in mrazu do 150 stopinj CONCO produkti so cenejši od drugih stičnih materijalov in v dobroti so ne-nadkriljivi. Zahtevajte prospekte! Samoprodaja: Mirko Marmolja, Maribor, Cankarjeva 26 Tekstilna tovarna v Sloveniji išče za 1. julij I930 ■ knjigovodjo - bilancista Samo prvovrstne moči naj pošljejo ponudbo z zahtevki plače na ogl. oddelek Jutra pod »R. N.« 5638 Pozor! Važno! Pozor! Pristna dolenjska Tina domač pridelek, čez ulico ob praznikih znižane cene Se priporoča 5677 F. Z it p a n с i č« Sv. Jakoba trg* št. 8 Novosti Novosti Železna služinsfca Brozovičc patent postelja zloi Siva, s tapeciranim ma-racom.-ze!o praktična za vsaka hišo. hotele, prenočišča, nočne službe in za potujoče ose. be stane Din. 450.— Ras pošiljam po poštnem povzetlu. Leseni patent postefia tložliiva, s tapeciranim madraiom, zete praktična stane Dia 2S0.— LeJaTKa ta končanje — fLle« gcstubl)|najnovije vrsti etape Din. ISO.-» Proti alkoholu A m A V Jir0! v j i L. SROZOTIC. Zagreb, Hita 82. Sanatorij JÄariagrim pri Gradca (Graz) — Najlepše spomladansko bivališče Odprto vse leto Telefon Gr?.z 38 Zmerne cene N A L N A Tj pre?>a-ai bern-rastega lekarnarja Franka h edine •nedstvo 7,a řdra-vje ki povsem neškodljivo. 2 Alegor® pomočjo z-amorete odvad ití !дкМ pftan-5evan®a, nc da bi ctí o tem kaj ve-deft. Polno rnhva! slečenih. Cena 220.— Din. 5028 Rarpoši!