Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Liberita (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28.770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI UST Posamezna štev. 50 lir N A R O C N I N A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis ŠT. 669 TRST, ČETRTEK 2. NOVEMBRA 1967, GORICA LET. XVI. Vseh vernih duš dan Mrzel veter brije preko kraške gma|ne in vedra pokrajina naših Brd se pogreza v pred-zimsko razpoloženje; suho listje trte v zapuščenih vinogradih pošumeva v hladnih sapah z vzhoda. V takem okviru narave praznujemo praz-nik vseh svetih in vseh vernih duš dan. Za človeka krščanskega svetovnega nazora sta oba dneva pomembna, ker ga spominjata na to, da končni cilj našega potovanja po tej zemlji n milij. stotov. Prireja govejega mesa pa je tem bolj pasivna. Sedaj se Anglija trudi na vse pretege, da bi jo sprejeli v EGS, kar se bo čez par let tudi zgodilo. Tedaj bo primanjkljaji govejega mesa še bolj očiten, ker so Angleži veliki mesojedci in največji potrošniki zmrznjenega mesa iz Argentine, Urugvaja, Avstralije in Nove Zelande. OBVESTILO CVETLIČARJEM TRŽAŠKE POKRAJINE! Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo obvešča krajevne cvetličarje, da bo od 7. novembra dalje, in to dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota, sprejemalo prošnje za prispevke za nakup čebulic mečkov — gladiol nizozemskega izvora sledečih vrt: SANS SOUCI, MORNING K1SS, THOMAS MANN, SPIC AND PAN in OSCAR. Prošnje je treba oddati na sedežu pokrajinskega kmetijskega nadzorništva v ulici Ghega 6/1 vsak dan, razen v soboto, od 9. do 12. ure. Ob naročilu mora prosilec plačati na račun vsoto, ki odgovarja polovični vrednosti naročenih čebulic. Naroči se lahko najmanj 1000, a največ 10.000 čebulic. dobje po letu 1910. Med tem časom sta bili dve hudi vojni, ki sta na kmetijstvo porazno vplivali. Vendar se je pridelovanje 1 pšenice (in s tem celo kmetijstvo) znatno izpopolnilo, zboljšalo. Uvedeni so bili številnejši stroji, uporabljajo se primernejša gnojila — zlasti sestavljena — sejejo se tudi primernejša in bolj izbrana semena. Posledica tega je, da se je hektarski donos znatno zvišal in v vseh 57 letih ravno podvojil: leta 1910 je znašal 10,2 stota, letos 20,4. Celotni pridelek pšenice je v posameznih letih kolebal med 40 milijoni stotov v slabih letih in 90 milijoni stotov v odličnih let;h. Skoraj vse letine zadnjega desetletja lahko štejemo med odlične. Gospodarstveniki smatrajo kmetijstvo za posebno industrijsko panogo, in sicer za industrijo brez strehe. Kot se ostala industrija modernizira, tako se mora modernizirati tudi kmetijstvo. In tudi se modernizira : težko ročno delo je v glavnem izginilo, opravljajo ga stroji. Večino del izvršijo stroji, ki se vedno bolj izpopolnjujejo in jih je vedno več, tako da se dela opravijo pravočasno, čeprav je pomanjkanje ročnih delavcev. Umetnih gnojil uporabljajo vedno več in ta so vedno boljša. Isto velja za semena. Poleg tega uživa kmetijstvo zaščito pred škodljivci in vsak kmetovalec bo kmalu kemik. Na noben način niso več ra mestu rečenice in žaljivke: »Zabit kot kmet!« Samo inteligentni uspejo danes v boju z zemljo. Kdor ni inteligenten, naj gre v druge poklice, saj v šoli ga bodo že pofsnili naprej. Kmetijstvo je industrija brez strehe. In zelo komplicirana industrija. Neprenehen boj z naravo. Vedno kaj škriplje. In ko je kmet izvršil vsa predpisana dela, vsa potrebna opravila, ne more sesti in čakati bogatih pridelkov. ZENA IN DOM tfpomini h, plue Umtoime, uojtao O ■ ■ ..... v RUSKEM UJETNIŠTVU .....1 nž.-.l. K. ■ ■ • V tako kratkem času sem videl dva dol-, goušca, kako sta odskakljala proti našemu ! »baršču«, oziroma »burakom«, katerim mi! pravimo krmska pesa. Vzel sem laterno in! šel proti domu. — Prav kmalu sem opazil,' da mi gre nasproti neki človek, ženska. Ob! tej uri, saj bo kmalu deset? »Jože, ali se Ti meša? Imaš privide?« sem si rekel. Kmalu pa se oglasi »Gaspadin agronom!« Po glasu spoznam Evdokijo. Kaj hoče od mene? Tu in ob taki uri? Ko prideva bliže, jo vprašam, kaj naj to pomeni. »Z vami sem želela govoriti in danes je najlepša prilika. Čakala sem dolgo pri vodnjaku, a ker vas ni bilo, sem vam šla. naproti. Bala sem se, da se vam je kaj pripetilo.« »Kaj pa naj se pripeti meni, saj nisem nobenemu na poti in bom pazil, da tudi ne bom. A vi se ne bojite, da vas bo kdo videl z menoj? In ob taki uri?« »Vas se ne bojim, drugi me pa ne brigajo. Zaročenca nimam, do sedaj sem pošteno dekle, ki ima tudi trden namen tako ostati, v kratkih dneh pa odpotujem in najbrž ne bom videla pozneje nikogar več od tu. Z vami pa sem hotela govoriti zato, ker vas cenim in ker vas imam — rada. Prosim vas, da ne mislite, da govori iz mene kakšna jeza. Torej: Vi ste že danes precej upoštevan in še bolj boste. Zato pa ne želim, da bi vam kdo škodil. Moj brat Ivan — sam mi je povedal — vas je opozoril, da se morate paziti pred feldšerjevo Nino, da vas ne omreži. Nekaj resnice je v tem. A jaz vas opozarjam, da se pazite še bolj pred drugo Nino, Nino Dimijetri-jevno, ravnateljevo ženo. Jaz sem bila tu prej kot ona, ki je tudi nekaj mlajša od mene. Opazovala sem jo in z njo tudi precej govorila, dokler nisva pretrgali občevanja. Vi ste tujec in že zato zanimiv, poleg tega inteligenten. Bodite prepričan, da vas bo hotela popolnoma omrežiti in na vsak način zapeljati. Prosim vas, pazite se! Ze-! Io hudo bi mi bilo. Sedaj pa mi dajte roko, kar pomeni, da sva si prijatelja, da se bo- j va tikala. Sedaj pa pojdiva domov. Gotovo [ me feldšerice težko pričakujejo. Vedo, da sem šla sem. Najbrž so na miatišču.« i Ko sva prišla do kope slame, se oglasi Nina: »Glej zaljubljenca!« i (Dalje) DAJMO OTROKU ŽOGO! Žoga nas spremlja na vsej naši življenjski poti, saj zadovoljuje različne potrebe otroka, mladostnika in tudi že odraslega človeka. Najdemo jo že celo v izkopaninah izumrlih kultur. V prvem letu starosti se otrok ob žogi uči prijemanja. Damo mu majhno žogo, da jo bo lahko i prijel. V tem obdobju je predvsem vesel živobarvne žoge. Od drugega leta dalje ga žoga veseli, ker je živa, se mu izmika in ga tako spodbuja, da se sprva plazi, kasneje pa teka za njo, Za otroka v tej starosti žoga ne sme biti premajhna, ker je še neroden in je ne more prijeti in uloviti. Če mu kupimo prav veliko žogo, se bo nanjo ulegel ali vsedel in sc tako učil loviti ravnotežje. Predšolskemu otroku žoga pomaga, da naveže stike z vrstniki, saj se ob žogi otroci hitro spoprijateljijo in se skupno igrajo. Solarju in tudi že odraslemu mladostniku zadovoljuje žoga potrebe po tekmovanju in razgibavanju. Vrednost igre z žogo pa presega zgolj razvijanje telesnih spretnosti: z njo se otrok uri v hitrem reagiranju, presojanju razdalje, nauči pa se prenašati tudi poraze. Razen na velikost glejmo pri izbiri žoge tudi barvo. Predšolskemu otroku je najbolj všeč živobarvna žoga, ko pa odrašča in postaja spretnejši, je zanj barva manj pomembna. V naših trgovinah je precejšnja izbira žog, vseh barv in velikosti. Poleti bomo radi segli po žogi, ki jo je mogoče napihniti in je primerna tudi za igre v vodi. Majhnim otrokm pa bomo mogoče kupili žogo z rdečimi pikami. B. C. —0— ZANIMIVA SLOVENSKA REVIJA (Nadaljevanje s 6. strani) in sestankih. Do marksizma, kot do vseh ideologij, ima kritično razmerje, zagovarja in pojasnjuje krščanski nazor, a priznava marksistično dialektično metodo . .. Izredno zanimivi in tehtni so dialogi, zlasti tisiti, ki jih ima z Borisom Kidričem. Kocbek je odziven ob vsakem, količkaj pomembnem vprašanju. Smrtno sovraži samodopadljivo absolutiza-cijo, ves je v iskanju. Njegova glavna težnja je usmerjena v popolno sprostitev slovenskega bistva, da bi ta naš večno trpeči, prepridni ter čustve-no-snovno in notranje-zunanje zapleteni narod slednjič dosegel svojo popolno svobodo in samobitnost in bi si uredil napredno, smiselno in pošteno družbo ter tako razvil vse svoje splošne in posebne sposobnosti. Na usodno odmerjenem prostoru naj bi postavil svoje življenje v skladnosti z zahtevami krvnega bratstva in stoletne evropske zgodovinske in civilizacijske zasidranosti ... NE PO CENTIMETRIH O Kocbekovi Listini je mogoče in tudi potrebno, kot rečeno, mnogo napisati. Čudno pa hkrati zelo razumljivo je, da poklicni ocenjevavci o njej v glavnem molčijo! Ne glede na to, ali se kdo strinja s Kocbekovimi rtazori in pogledi ali ne, je njegova knjiga velik dosežek v naši memoarski književnosti in tudi pomemben dogodek v slovenski kulturno-politični zgodovini ... Tomaž Pavšič navaja na to svoje mišljenje o Kocbekovi vlogi v slovenskem odporniškem gibanju nekaj značilnih primerov iz knjige in jih komentira, nato pa zanimivo in odkrito piše o povojnih razmerah v Sloveniji, npr. »Kljub vsemu pa mislim, da demokracija ne gre podeljevaiti po centimetrih...« Svojo oceno končuje v ugotovitvijo: Pavšič ocenjuje tudi zadnje številke nekaterih revij, med njemi »Mostu« in »Zaliva«. Z velikim zanimanjem prebere bravec tudi »Nekaj zgodbic s komentarjem« Vinka Cudermana, v katerih si privošči slovenski tisk in časnikarji, katerim očita pesniško raven izobrazbe in bojazljivost. Na splošno se lahko reče, da so »Kaplje« trenutno ena najbolj zanimivih, programskih in kvalitetnih slovenskih revij. *0% M** ■ Piše TONE FORNEZZI jrccRu i . . - ~ —i na poasiresvii Riše ANDREJ NOVAK m