....
Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 7.
¥ Ljubijani, dne 1. marca 1922,
Čeha posamezni številki Din 1'50
XIV. leto.
„NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40’—, za pol leta Din 20’—, za četrt leta Din 10-—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. ==== Oglasi po ceniku. =
Uredništvo i Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne namešeeisce in upokojence.
Zadružna misel zmaguje!
Razvoj svetovnega in evropskega narodnega gospodarstva kaže v zad* njih desetletjih, da se zbira kapital ve* dno bolj v roikah maloštevilnih posa-nieznikov, dočim velike množice padajo v čim dalje večjo revščino in go= spodarsko odvisnost. To velja prav za vse sloje, celo za take, kjer bi tega človek ne pričakoval. Poglejmo samo današnjo krizo kmetijstva in rokodel-sike obrti! Prav posebno pa čutijo to neomejeno kopičenje premoženja na eni strani in znižavanjc živi jenskega in gospodarskega položaja na drugi strani vsi, ki žive od dela svojih rok in od umskega dela. Tudi javnim in 'državnim uslužbencem ta neprirodni razvoj gospodarstva ni prizanesel.
Kot edina uspešna oblika, katere se velike množice prebivalstva poslužujejo v svojem boju zoper organizb rani kapital, se nam prikazuje zadružništvo. Načelu brezmejnega egoizma in absolutnega materializma postavlja kot nasprotje altruistično delovanje poedincev na skupni osnovi za skupen blagor. Vsi za enega, eden za vse, to je geslo zadružništva. V njem je v današnjih razmerah nada na edini možni izhod iz težke krize.
Ni čuda, da se je ideja zadružni-štva po vsem civiliziranem svetu tako razširila in ojačila ravno v zadnjih letih. Tudi v naši državi je postalo zadružništvo važen gospodarski čini« telj. In v tem jugoslovanskem zadruž« ništvu je tudi zadružna organizacija državnega uslužbenstva že prav posebnega uvaževanja vreden falktor.
Kaj je mogoče doseči, če je drž. nameščenstvo prožeto s pravim duhom solidarnosti in požrtvovalnosti ter s smislom za odrešilno zadružno idejo, nam Ikažejo sijajni vzgledi poe« dinih naših nabavljalnih zadrug. Navajamo samo- svetli primer mariborske Nabavljalne zadruge in ljubljan« ske železničarske zadruge. Pa tudi med našimi manjšimi podeželskimi zadrugami jih je mnogo, ki res odlično poslujejo in dokazujejo vztrajno voljo članstva, da svoje zadružne ustanove izpopolnijo še bolj. In ikar je prav za prav čudno: prav po deželi je zadružna misel dosegla doslej največ-je- uspehe, prav po malih mestih je čut zadrugarstv.a najjače razvit.
Žal o ljubljanskem drž. uslužben« stvu ni moči trditi istega. Zdi se, da med ljubljanskimi državnimi nameščenci ni pravega smisla za zadružno
Juies Lemaitre:
Bela poroka.
Ko se je minilo zimo Jacques de Thievres naselil v nekam samotni vili med .Nico in Mcntonom, je bil njegov edini na« men ta, da se za mesec dni, dva, odpo« čije, da se napije sonca in nagleda neba in morja.
Zakaj pri petinštiridesetih letih je ču« til skrajno utrujenost na telesu in duhu. Trudnost pa ni izvirala ravno od tega, ker je toliko ljubil, temveč ker se je bil prečesto igral z ljubeznijo in je pri tem zmerom potrošil mnogo umskega napora.
Jacqucs ni bil Don Juan, nekakšen »poklicni« ljubimec, temveč odličen ljubi« telj s samosvojim okusom. Iskreno je bil vdan vsemu ženstvu in vendar je bil vse« lej nežen in čisto oseben pri izbiri.
Predvsem je iskal pri ženskah čustve« nih »primerov«, možnosti okušanja ljubez« ni, ki so se mu na kakršenkoli način zdele nove. Toda kor se taka precej redka ču« stva najdejo samo v izrednih položajih,
idejo in razumevanja za velike njene gmotne in moralne koristi za ves naš stan. Če bi bila ta zavest med ljubljanskim uslužbenstvom jačja, bi bilo v ljubljanski Nabavljalni zadrugi vsaj petkrat (če ne desetkrat) toliko čla« nov, kot jih šteje danes. Kaj je razlog temu, ne vemo. Morda tudi dejstvo, da .so v prejšnjih časih naše strokovne in stanovske organizacije — skoro brez izjeme — obračale prema« lo pažnje gospodarski osamosvojitvi članstva in z njo zvezanemu udejstvovanju v zadružništvu.
Pa naj že bo kakorkoli, gotovo je, da je nas vseh poglavitna stanovska dolžnost, da danes, ko gospodar« ska kriza pritiska na naš stan z vso težo, ko se naš gmotni položaj slabša iz dneva v dan, ko nam preti šc po« slabšanje in ko ni videti konca temu stanju, da delujemo z vsemi silami, da si olajšamo obstanek z vzajemno, lastno pomočjo. To je pa mogoče samo na ta način, da se res prav vsi brez izjeme poslužujemo svojih zadrug, da pristopimo kot člani v naše nabavljalne zadruge, dosledno kupujemo v njih, se udeležujemo občnih zborov, da volimo v odbore samo spos sobne, nesebične, požrtvovalne in poštene člane ter z vsemi silami delujemo, da se razvijejo in vsestransko spopolnijo. V ta namen bo — zvest svoji tradiciji — naš list stalno poro« čal o vsem zadružnem poslovanju,, želimo pa čim več prispevkov in inicijative iz vrst članstva vseh naših na« bavljalnih zadrug brez razlike. Prav posebno' pa želimo’ čim živahnejšega odziva s strani naših ljubljanskih tovarišev, ker iskreno želimo kar največ razmaha ljubljanski Nabavljalni zadrugi, iki naj postane moralno in ma« terialno središče in matica vsega zadružnega delovanja drž. uslužbencev v dravski banovini. To mora biti naš cilj, katerega moramo doseči čimprej.
Z iskrenim, poštenim in dobro« hotnim javnim razpravljanjem o naših zadružnih ustanovah jim moremo najbolje koristiti. Konstruktivna in pravična kritika je javnemu delu nujno potrebna. Saj gre za življenjske inte« rese nas vseh. Naš list bo — kakor že vedno doslej —, tudi v bodoče nudil svoje sodelovanje in vso pomoč) da pripomore pravi, neokrnjeni zadružni ideji do čim prejšnje popolne zmage. Državni uslužbenci — vsi v svoje zadruge!	Dr. K. D.
ga je iskanje takih prilik često zapletlo v težave, iz katerih se je izkopal le z napo« rom. Časih to ni šlo drugače, kot da je povzročil drugim trpljenje v nekoliko večji meri, kot mu je bilo prav, a časih je tudi sam huje trpel, kot si je pa bil mislil, da bo. In zato je imel resen namen, da bo vso zimo dal srcu, da se odpočije.
Sicer mu je pa isto nasvetoval tudi zdravnik.
* * *
Jskoro vsak dan je šel na sprehod v dolinico, zavarovano pred vetrom, ki se je spuščala k morju. Vsako krat, kadar je bilo sonce toplo, je srečal tam gospo in mlado dekle. Gospa se je zdela prav ča« stitljiva, mlado dekle je bilo pa ljubko in očividno jetično. Jacques se je navadil, da ju je pozdravljal in spregovoril nekaj besed z njima. Kadar ju je zapuščal, je prevzet plehkega pomilovanja sočustvoval:
»Ubogo dete!«
Izvedel je, da ji je za isto strašno bo« leznijo umrl oče, nato starejši brat; da je bilo mlademu dekletu ime gospodična Lu« cija; da sta živeli ženski v zelo skromnih
zastopnik ministrstva za socijalno po« litiko in predsednik z ankete, načelnik g. Lj. Hofmanovič, navedel indeks cen, katerega je sestavila Delavska zbornica v Zagrebu. Kot merilo tega indeksa so vzete cene, ki so veljale v Zagrebu dne 10. junija 1914.
Na dan 1. decembra je znašal splošni indeks v letih:
1928:	1690	1768	78
1929:	1552	1723	171
1930:	1284	1673	353
Indeks nadrobnih cen je ga bil v posameznih letih za naslednje predmete na dan 1. decembra leta:
	živež	obleka	stanov, kurivo	
1928:	1596	1990	2222	1455
1929:	1545	2003	2222	1159
1930:	1432	1781	2222	1507
1931:	1283	1728	2222	1442
Iz	tega pregleda		izhaja,	da cene
vseh predmetov bolj ali manj stalno padajo, edino cene stanovanj so ostale v vseh štirih letih nespremenjene.
— Take so torej po ti statistiki razmere v Zagrebu. Nič boljše niso pri nas v Ljubljani in po drugih mestih v Sloveniji. Kvečjemu, da so pondkod najemnine celo poskočile.
Prav zanimivo stališče je zavzel zastopnik zagrebške mestne občine g. Jovo Banjanin. Ugotovil je, da je stanovanjsko vprašanje predvsem družabno vprašanje in šele v drugi vrsti gospodarsko. V današnjih časih krize padajo dohodki vseh stanov, vsi sloji morajo prenašati žrtve in bremena težke gospodarske situacije, zato je prav in pravično, da se tudi donos sta« novanjsikih hiš zniža. Zato smatra, da je treba to vprašanje rešiti z zakon« ko ureditvijo, ki pa mora biti uteme« Ijena na izčrpnem poznavanju predmeta in oziraje se na socijalno pravičnost, ki zahteva nujno odpomoč sedanjemu stanju.
Tudi drugi zastopnik zagrebške občine, g. dr. Mile Miškulin, se je ■oglasil k besedi samo zato, ker je predsednik ankete naglasil, da bodo vsa mišljenja in izjave, podane na an« keti, služile vladi kot podlaga za obravnavanje tega vprašanja. Po njegovem mnenju se premotriva pri nas ves stanovanjski problem preveč s pravno - formalnega vidika, dočim je vendar po svojem značaju bistveno socijalen pojav. Od vseh stanov trpe hišni lastniki najmanj pod težo krize. Smatra za najprimerneje, da ministr« stvo za socijalno politiko sprva ne reši samo tega vprašanja s prisilnimi ukrepi, temveč naj se ta problem re« Suje ločeno po banovinah, oziraje se na krajevne razmere in posebnosti Sprva naj bi se poskusil doseči s po« sredovanjem banskih uprav sporazum med najemniki in gospodarji, ker je glavno težišče vprašanja v velikih mestih. Na vsak način je pa treba, da država podpira čimbolj zidanje malih
gmotnih razmerah; da sta stanovali v ma« lem najetem stanovanju v hotelu; da sta bili prijazni, da so jih vsi pomilovali in da ni nihče o njih vedel nič slabega.
* * *
Pričel se je pobliže zanimati za ženski.
Kadar je hči ni opazovala, je materin obraz izražal brezdanjo bolečino, .boleči« no, ki ne upa na nič več in ki vsega nič ne razume: prečute noči ob postelji sina in moža, smrtni boj obeh, pogreba, goto« vost, da se vse to ponovi v tretje, prav kmalu, in da bo ostala na vse zadnje sa« ma na svetu, z dušo, zamaknjeno v mini« lost... In Jacques se je čudil, kako- je našla vpričo bolnice še ta bledi smehljaj, celo zlagano veselost in kako je v spo« minu na ob'a mrliča ljubeznivo skrbela in lišpala bodočo pokojnico.
Bela kot kamelija, s prevelikimi očmi. pretenkim nosom, s preveč čistim glasom in pretežkimi lasmi, z modrikastimi žili; cami po voščenih rokah, dražestna in vsa zlomljiva, da bi se kar zjokal, je s svojo nežnostjo, katero je bilo slutiti pod gu« bami obleke in zavoji ogrinjačev posedala
enodružinskih hišic, s čemer bo stanovanjska kriza trajno odpravljena.,
Zanimivo je bilo primerjanje izjav zastopnikov iz istega kraja. Talko je n. pr. za sarajevske najemnike za« hteval g. Nikola Dolič, naj se z zakonom določi, da se hiše ne smejo amortizirati prej kot po 25 letih, da stanovanja ne smejo stati delj časa praz« na kot dva meseca (po dveh mesecih naj jih prisilno odda upravno oblast-vo za ocenjeno najemnino), naj se osnuje sklad za zidavo malih stane* vanj in naj v ta sklad plačujejo na« jemniki in hišni lastniki po 2% najemnine, To vse zato, ker je stanovanjska draginja v Sarajevu dosegla vrhunec. — Zastopnik Trgovske zbornice v Sarajevu, g. Vj. Jelavič, je pa javil, da sploh ni razloga, da se v današnjih časih državna oblast meša v zasebno« pravne razmere najemnikov in gospodarjev, ker stanovanjske krize sploh v bistvu ni. — Za Delavsko zbornico v Sarajevu je še govoril g. P. Rajkovič, ki je zahteval znižanje najemnin in zajamčenje večje zaščite najemnikov proti neutemeljeni odpovedi. Tudi on je zagovarjal posebno doklado, iz katere bi se ustvaril sklad za zidanje malih stanovanj. Poudarjal je ve« hko pomanjkanje stanovanj in pretirane višine najemnin v Sarajevu.
Zastopnik organiziranih železniš« kih delavcev iz Zagreba, g. Andrijevič je navajal, da so se železnišikim delav« cem v zadnjih letih znižale mezde za 40%, tako da znašajo danes od 450 do 900 Din na mesec. V Zagrebu je okoli 1200 takih delavcev, ki z družinami štejejo približno 5000 oseb. Vsi ti sedanjih pretiranih najemnin ne zmorejo več. Zato je treba maksimirati na« jemnine v starih hišah z desetkratnem zneskom predvojne višine, v novih hišah jih pa označiti sorazmerno z njimi.
Kot zadnji govornik na anketi je govoril predsednik Zveze društev hišnih lastnikov v državi g. J. čačkovič. Izjavil je, da najemnine stalno padajo in da bodo brez vseh prisilnih ukrepov same še bolj padle. Zato se upira kakršnikoli prisilni ureditvi, ker bi vsaka državna ntervencija ustvarila take, za hišne lastnike nemogoče razmere, kakršne so vladale, dokler je veljala stanovanjska zaščita. Zato predlaga, naj se vsak najemnik, ki ne zmore se« danjih visokih najemnin, preseli na periferijo in v predmestje, dokler v mestnem središču najemnine ne padejo. Obenem je pa zagovarjal predlog, naj država čim bolj podpira zidanje malih stanovanj.
Če pregledamo vse izjave obeh strani, ki so bile podane na tej anketi, vidimo, da so najemniki popolnoma složno in enotno v podkrepitev svojih teženj navajali samo eno dejstvo: da namreč dosedanjih pretiranih najemnin s svojimi znižanimi dohodki ne
mlada bolnica. Bila je preslabotna, da bi mogla brati in ji je knjiga uhajala iz rok. Pozabljala je na kolenih na komaj pričete, blede, akvarelne sličice, kjer so se belila ladijska jadra, podobna cvetovom, in ta« ko presedela dolge ure nepremična, s po« gledom, ki se je izgubljal na obzorju.
In Jacques si je govoril:
»Na kaj neki misli, ta mala, ki bo umrla in kdo morda ve za to...?«
* * *
Nekega dne je Lucija s svojimi dol« gimi, bledimi ročicami iz belih in modrih svilnatih nitk nekaj kvačkala. Jacques ji je rekel:
»To je lepo, gospodična, kar delate. Dejal bi, da je otroška čepica.«
»Za prijateljico je, ki se je lani po« ročila,« je rekla Lucija, »in ki pričakuje malega ... Tako zelo je srečna.«
* * *
Drugi dan je Lucija sedela na isti klopi ob materi in brala. Stran, kjer se je ustavila, jo je morala zelo zanimati, zakaj Jacques je opazil ■na trepetanju obrvi, da
Še e beograjski stanovanjski anketi«
Iz različnih časopisnih poročil o poteku stanovanjske ankete, ki se je v dneh 25. in 26. januarja vršila v mi« nistrstvu za socijalno politiko, posne« mamo še nekatere podrobnosti, kate-
rih nismo že objavili v zadnjih dveh poročilih.
V dokaz, da se je upravičeno pričelo v vsi državi veliko gibanje najemnikov za znižanje najemnin, je
zmorejo več. Dokazovati tega, da ogromna večina najemnikov sedanjih najemnin dejanski več plačati ne mo; re, razen če se v vsem ostalem prav v škodo zdravja in življenja ne orne;-ji, ni nihče niti poskušal. Saj je to dejstvo notorično.
Hišni lastniki pa navzlic vsem svojim raznovrstnim dokazovanjem niso mogli predložiti anketi kot protiutež najemniški zahtevi, naj se najemnine oblastveno znižajo, nobene; ga konkretnega predloga, kaiko odpo-moči trenotni najemninski krizi Saj zahteva, naj se najprej znižajo davki in doklade, razni predlogi, naj se zb
dajo družinske hišice itd., ne morejo biti resno' mišljeni. Kajti stanje na; jemnikov je danes tako, da je vsako, tudi začasno odlašanje nemogoče. Če bi gospodarska kriza še narasla ali pa vsaj še dolgo trajal, najemniki sploh ne bodo več mogli kriti svojih obveznosti. Kdo bo pa tedaj pomagal hišnim lastnikom?
Anketa je pokazala: potrebna je nujna zakonska ureditev tega vprašanja, sicer preti nevarnost najemnikom srednjega sloja, zlasti vsem ljudem s stalnimi plačami in mezdami, da gospodarski propadejo.	—a
Vprašanje nedeljenega uradovanja.
List Združenja jugoslovanskih na? rodnih železničarjev in brodarjev, beograjski »Glasnik železničara i brodara« je objavil sledeči članek:
»V predzadnji številki našega »Glasnika« smo objavili vest oz. izvleček iz strokovnega lista naših tovari; šev v Romuniji, v katerem stoji, da je novi generalni ravnatelj drž. železnic v kraljevini Romuniji uvedel enkratno, nedeljeno uradovanje v upravnih edinicah drž. železnic.
Ta sprememba delovnega časa je utemeljena s tem, da je uslužbencem treba v popoludanskem prostem času nuditi priliko, da se posvete študiju, svoji stroki in družinam.
Naše združenje je že prej imelo svoje točno mišljenje glede vrednosti nedeljenega delovnega časa, ki je ko; risten za službo in za uslužbence. Da utemeljimo to naše naziranje, si dovolimo ugotoviti, da bi se zlasti v zimski delovni dobi mnogo prihranilo, če bi se uradovalo nedeljeno brez odmora, iker bi odpadli stroški za razsvetljavo in obenem tudi določen odstotek ku« riva.
Posebno bi pa to koristilo tistim številnim uslužbencem, ki zaradi strahovito visokih najemnin morajo stanovati na skrajni periferiji in ki jim hoja domov in v službo povzroča nepotrebni trud in odvisne stroške.
Sama služba pa, če bi se v vseh državnih upravnih edinicah uvedlo nedeljeno službovanje, ne bi bila na ško; di, ker bi se delo ne prekinjalo in se s pripravami za delo oz. za odhod iz urada ne bi izgubljalo toliko časa.
Mogli bi tudi nuditi v dokaz dejstva, iz katerih bi se videle vse pred= nosti enkratnega dnevnega uradovanja za službo.
Končno dodajamo še, da bi se na ta način mogli uslužbenci bolj posve; titi izpopolnitvi v svoji stroki, gojenju družabnega in zadružnega ž.vlje-nja, prav tako bi pa mogli vsaj neki del svojega prostega časa posvetiti družini, ki od njih zahteva žrtev: bodisi pri opravljanju raznih hišnih poslov, zlasti pri številnih uslužbencih, ki ne morejo imeti poslov, bodisi da bi se laže in vztrajneje posvetili vzgoji otrok,«
Izračunavanje osebne pokojnine.
Nedavno smo objavili odločbo državnega sveta, iki je bila sprejeta na splošni seji dne 24. oktobra 1931. pod štev. 39.127/31, s katero je odločeno, kako je postopati pri izračunavanju odstotka osebne pokojnine. Dolgo časa je bilo namreč sporno, kako je tolmačiti besedilo 4. odstavka § 123 u. z., namreč: ali je treba, da se'vsako, po 10. letu efektivne službe dalje odslu; ženo leto, računa z 0-90% šele tedaj, ko uslužbenec dovrši 30 let službe in 50 leto starosti, ali pa zadošča, da je vsaj samo eden pogojev izpolnjen.
Utemeljevanje državnega sveta v nekem konkretnem primeru (razsodba od 19. novembraa 1931., št. 40.934/31) je naslednje:
»Po § 123 uradniškega zakona iz leta 1931. se zmanjšani odstotek po; kojninske podlage, določa ali po letih službe ali po letih starosti. Ker je v ... stavku tega predpisa (pravilno: v tretjem stavku; op. ur.) zakonodajalec uporabil veznik »ali«, ne pa veznika »in«, kakor tudi z besedami »pred do; vršenimi 50. leti starosti ali pred dO' vršenimi 30. leti službe«, je torej hotel, naj se pri določevanju tega zmanjšanega odstotka za pokojnino jemljejo ali leta starosti ali leta službe, ne pa
jo je večkrat prebrala. Nato je vsa za; mišljena obstala in pozabila obrniti stran.
Jacques je stopil za mlado dekle m ko je z očmi preletel odprto stran (brala je zvezek »Legende vekov«), je opazil stiha:
»Ne bom jaz prej umrl, o boginja,
dokler poprej ljubezni ne okusim!«
* * »
Lucija je sanjala:
»Dolgo ne bom več živela. Prikrivajo mi ampak jaz vem to, ker imam isto bo; lezen, kot moj oče in brat. Torej umrla bom mlada, ker drugače ni mogoče: toda hotela bi prej živeti, kot žive druge žen; ske	Moje	prijateljice so	po večini	vse
pomožene. Tiste, ki se še niso omožile, njih	ljubijo	moški in jim	dvorijo.	Meni
ni nihče nikdar dvoril. Ne bom torej ^zve; dela, kaj se pravi biti ljubljena, biti žena, biti mati... Saj nisem grda. Večkrat sem srečala mlade fante, ki sem jim bila go; tovo všeč in zdelo se je spočetka, da me ljubijo. In nato kar naenkrat, se je nji; bovo vedenje spremenilo,	nič več	niso
občevali z menoj kot z mladim dekletom:
oboje. Če bi pa bil hotel, naj se pri tem upošteva oboje, bi bil to izrazil in uporabil v navedenm stavku veznik »in«, ne pa »ali«, kalkor je tukaj storil. Iz tega sledi, da pripada uslužbencu, ki je'dovršil 15 let službe, ni pa dovršil 35. leta starosti, odstotek 0’60% (ne pa 0'50%) za vsakega nadaljnjega pol leta izza dovršenih 10 let službe, dejanski odsluženih v aktivni državni službi, za vsako nadaljno polovico leta odstotek 0'60%- ne pa 0-50% itd.
Točnost spredaj povedanega slov-niškega tolmačenja § 123 navedenega zakona potrjuje tudi logično tolmačenje navedenega zakonskega predpisa.
Predvsem se mora vzeti v poštev pravni nagib ali razlog (ratio legis), katerega je zakondajalec pri obMkova; nju § 123 uradnišikega zakona imel v mislih. Z določbo v § 123 navedenega zakona je hotel zakonodajalec na eni strani, da se uslužbencem, starejšim po letih, nudijo neke ugodnosti, kar se očitno vidi že iz samega zakonskega predpisa, kar pa ima tudi svoj pomen tako v socialnem pogledu, kakor tudi z ozirom na interese državne službe same. Na drugi strani je hotel zako; nodajalec, naj bo po letih mlajši upokojeni uslužbenec v težjem položaju
spoznali so, da to ni vredno muke in nji; hove oči niso izražale nič drugega več razen sočutja.
Torej se to kar precej vidi, da bom kmalu umrla? In prav to je tako žalost; no.. . Gospod, s katerim se srečavamo vsak dan, ni napačen in mislim, da je zelo dober. Toda saj se komaj upam govoriti z njim in ga pogledati. Bojim se začutiti spet enkrat, da sem zanj, kot za vse dru; ge, samo bolnica, s katero je treba obče; vati previdno, ker bo kmalu odšla...
Vsi ljudje so dobri z menoj; nihče se ne naveliča mojih muhavosti. Toda celo ta dobrohotnost sama, ta nežni videz, ki ga vsak hlini v moji navzočnosti, me vsak čas spominja na to, kar bi hotela poza; biti... Ah, če bi me kdo ljubil drugače ... samo tako prav malo! Tako vroče bi lju; bila tistega, ki bi me ne ljubil samo za;
radi slabotnosti in bledice!...«
* * * *
Jacques je pa sanjal:
»Čudovito je to dekle!. . . Ah, prav dobro vem, da bi se mi, če ne bi bila bolna, zdela brez mikavnosti. Toda ta ble;
od uslužbenca, ki je starejši po letih, če imata prvi kot drugi enako število službenih let, a nimata niti po 50 let starosti, niti po 30 let službe, katera se po § 116 u. z. računa za pokojnino.
Razen tega je treba § 123 navede; nega zaikona spraviti v sklad z ostali; mi predpisi uradniškega zakona, da najdemo pravo voljo zakonodajalca. Iz vsebine § 123 u. z., kakor tudi iz § 270 istega zakona ni mogoče sklepati, da je zakonodajalec po § 123 navedenega zakona hotel zmanjšati pomen ugodnosti, priznanih s § 270 navedenega zaikona, kakor so n. pr. ugodnosti bojevnikov in uslužbencev, Iki so služili v južnih krajih. To bi pa se vsekakor zgodilo, če se ne hi § 123 nav. zakona tolmačil tako, kakor smo spredaj razložili, ker bi se sicer moglo dogoditi, če bi se drugače razlagal (t. j. da je po; trebno oboje: starost in službena leta), da uslužbenci z zakonskimi ugod; nostmi, navedenimi v § 270 nav. zak. ne bi mogli dobiti 0'90% za vsako na; daljno polovico leta, odsluženo po dovršenih 10. letih efektivne službe, če; prav bi imeli 30 let efektivno odsluže; ne službe in več kot 40 let priznanih za pokojnino, samo zato, ker niso dovršili 50. leta življenja. Ni sumnje, da tega zakonodajalec ni hotel z ozirom na značaj ugodnosti, priznanih z uradniškim zakonom, v ikaterem se uslužbencu priznava pravica, da mora biti na prošnjo upokojen, če ima- 40 let službe, vračunljive za pokojnino. Taki uslužbenci torej, čeprav so postali nesposobni za državno službo zaradi neugodnih razmer med vojno ali zaradi težkih okolnosti, v katerih so vršili službo v miru, bi bili oropani pravice do višjega odstotka (dasi so postali telesno oslabljeni za nadaljno delo v službi zato, ker so vestno in pod tež; kimi pogoji služili v državi), samo za; to, ker niso dovršili tudi 50. leta življenja. Takih slučajev je bilo v urad; niški hierarhiji brez dvoma več, bodo pa se dogajali tudi v bodoče. To bi spet pomenilo, da zakonodajalec z ne; kimi predpisi istega zakona določuje določene ugodnosti, katerih pa v dru-
gem predpisu, kot je 2. stavek § 123 u. z., ne priznava. Tako njegove volje ni mogoče 'tolmačiti, iker moramo vselej izhajati s predpostavke, da je namerno in s premislekom izdal dotične določbe. Ker pa v 2. stavku § 123 istega zakona določeni zmanjšani odstotek znači izjemo napram splošnemu odstotku, določenemu v 1. stavku istega predpisa, se mora tudi v dvomu uporabljati, to pa po splošnem pravilu o tolmačenju zakonov, tista razlaga, ki se manj razlikuje od rednega običaj; nega splošnega prava, splošnega odstotka, določenega v 1. stavku. Manjša je pa razlika, če se glede tega zmanj; šanega odstotka smatra, da je potreb; no ali število let življenja ali število službenih let, ne pa oboje. Zaradi tega je tudi trditev glavne kontrole, da je zakonodajalec s § 123 u. z. hotel čim bolj otežkočiti odhajanje mlajših uslužbencev v pokoj in da zato za večji odstotek za pokojnino zahteva tudi večje število let življenja in večje število službenih let, ne pa prvo ali drugo, neutemeljena mimo vsega spredaj navedenga še zato, ker mlajši uradnik redoma po svoji volji ne more oditi v pokoj, to pa zaradi § 109 u. z., ker se uradnik po prošnji mora upokojiti samo tedaj, če je dovršil 35 let efektivne državne službe ali 40 let, vračunljivih za pokojnino ali pa če je dovršil 65 leto starosti. Če pa uradnik nima pravice, da bo po svoji volji upokojen, razen redkih izjem (§ 109 u. z.), tedaj tudi ta razlog za tak smisel § 123, kaikor to hoče glavna kontrola v svoji tožbi dokazati, ne more biti utemeljen.
Iz teh razlogov je treba to tožbo zavrniti, skladno s stališčem splošne seje državnega sveta od 24, oktobra 1931., št. 39.127/31 v tem vprašanju. Ta odločba splošne seje je pa po čl. 4 zakona o drž. svetu in upr. sodiščih obvezna za oddelek.«
Obleke kemično čisti, barva, pllslra In lika tovarna J O S. REICH.
Učiteljske težnje.
Izvršni odbor Jugoslov. učiteljskega udruženja je izročil na merodajnem mestu spomepico o težnjah učiteljske organizacije, iz katere navajamo poglavitne točke:
Za stalne šolske nadzornike naj se imenujejo učitelji osnovnih šol, ravno tako tudi na vsa mesta v oddelkih za osnovni pouk pri banskih upra; vah in v ministrstvu prosvete naj se imenujejo učitelji osnovnih šol. Radi tega naj bi se vršile potrebne zakon; ske spremembe.
Uredba glede plačevanja naturalnih stanovanj naj se spremeni v toliko, da šolski upravitelji ne plačajo stanovanj, a učitelji, ki stanujejo v šoli, plačajo stanovanje v višini, ki jo določi komisija, ki je stanovanje ocenila. a največ toliko, kot je predvideno v šolskem zakonu. Po prejšnjih zakonih o narodnih šolah so imeli upravitelji posebne doklade za vršenje upraviteljskih dolžnosti in to po šte; vilu razredov.
Učiteljska premeščanja naj se ne vrše med šolskim letom nego o počit; nicah. Tudi premeščanja po službeni potrebi naj se ne vrše med letom. Tudi če je učiteljska stalnost ukinjena, naj se vršijo premeščanja po razpisu tako, da se učiteljstvo čuti stalno na svojem mestu tudi brez zakonite stal; nosti. To je prvenstveni interes dr; žave.
Osebna draginjska doklada naj se izplačuje učiteljstvu iz državne blagajne v celoti, ikot se izplačuje ostalemu državnemu uradništvu.
Napredovanje učiteljstva naj se vrši v vseh skupinah, prvenstveno onih z več službenimi leti. Ker se posamezne skupine ne dobivajo automatično, bi bilo-nepravično, da bi mlajši prehiteli starejše.
Napredujejo naj čim prej učitelji, ki so radi vojaške službe med vojno zaostali v napredovanju, ker so brez lastne krivde mnogo izgubili.
Poročenim učiteljicam naj se izplačuje celotna draginjska doklada.
dica, ta slabotnost, misel na neizogibno smrt.. . Ne, saj vem in sem prepričan, da bi bila čudovita, tudi če bi bila zdrava ... Uboga mala!«
Nato se je osvestil:
»Zakaj: ,uboga mala’? Na vse zadnje, kaj jo je treba res tako zelo pomilovati?«
In spomnil se je na sonet mladega pesnika Reneja Vincija, ki z nežno rahlo; čutnostjo blagruje usodo mladega dekle; ta, katero je sušica zapisala neizprosni usodi. Kaj jo je treba pomilovati? Saj bo spoznala samo lepo stran življenja, katero zapušča, le mladost in vso privlačnost sveta, ki se je bo spominjal kot rahle, prozorne sence ...
In znova je povzel:
»Seveda, za nas je to vse prav lepo. Toda zanjo? ... Saj ni težko ugeniti, o čem sanja, kadar molči vse dolge ure... No torej! Kaj če bi ji storil to veselje? Če bi ji kdo' ustvaril iluzijo življenja žen; ske, iluzijo ljubezni? Kaj ne bi bilo to prelepo delo usmiljenja, če dosežem, da bi ta dušica odšla skoro zadovoljna v do; mišljiji, da je živela? ... Kaj če bi posku;
sil? .. . Pobožna gluma bi bila to ... In kdo ve, če bi ostala do konca res samo gluma?«
* * *
Nenadoma se .ga je polotil nemir:
»In če ne bi umrla?«
Vprašal je zdravnika, ki je zdravil Lucijo.
»Izgubljena!« je odvrnil zdravnik. »Prav nič upanja ni več. Če bo živela še tri mesece, potem bo ob enem konec sveta.«
»Pa dajmo!« si je dejal Jacques. »Ver; jetno je, da bo to najboljše dejanje mo; jega življenja.«
* * »
Poiskal je mater in jo poprosil za Lu; cijino roko. Izprva je mislila, da je zblaz; nel. Toda na vse njene ugovore je odgo; varjal:
»Ljubim jo.«
In dostavil je:
»Bodite mirni in verjemite mi, da mislim pošteno in da so moji nameni pie; menti, saj sem bogat in ne zahtevam do; te... Če storim blaznost, saj je brez zlo;
Nujna prošnja.
Naš list je v 5. letošnji številki od 10. februarja objavil članek: »Kaj pa Ljubljana?« V njem pisec razpravlja, oziraje se na sijajni raz* raah mariborske in ljubljanske žet lezničarske zadruge, o vzrokih pre* majhnega zanimanja ljublj. državnih uslužbencev za svojo zadrugo, ki je povzročilo, da se ista niti po številu članstva, niti po razsežnosti obratovanja in doseženih uspehih ne more meriti z navedenima dve* ma vzornima zadrugama.
Smisel članka je bil: z dobro* hotno kritiko zadržanja drž. urad* nikov napram zadrugi in doseda* njega načina uprave iste vzbuditi večje zanimanje med drž. name* ščenci v Ljubljani za svojo zadru* Šo. Tendenca članka: dobro in is* kr eno mišljena agitacija za pristop in čim živahnejše udejstvovanje v nji, je očitna vsakomur. Vsak dru* gi smisel je spričo jasnega stališča našega lista napram zadružništvu
sploh izključen. Celo absurdna je pa vsaka domneva kakršnegakoli namena škodovati zadrugi ali čla* nom njenega odbora.
Navzlic jasnemu smislu član* ka, ki izključuje vsako neprijazno ali zlohotno stališče napram ljublj. Nabavljalni zadrugi, smo izvedeli, da je zadruga vložila zaradi tega članka zoper našega urednika tož* bo po tiskovnem zakonu, češ, da smo s člankom škodovali zadrugi na pridobitnem kreditu in dobrem imenu.
Da se bo toženi urednik mogel pred sodiščem čim uspešneje bra* niti obtožbe, prosimo nujno vse sedanje in prejšnje člane ljubi jan* ske Nabavljalne zadruge, kakor sploh vse ljublj. državne nameščen* ce, ki morejo nuditi dokaze za tr* ditve v navedenem članku, da ne* mudoma spor oče našemu uredni* štvu svoj naslov.
Naj živi prava zadružna ideja!
Vestnik.
Vložitev prijav za draginjske doklade drž. upokojencev. Dravska fin. direkcija razglaša: Ker premnogi drž. upokojenci, upokojenke ter vdove in sirote po upokojencih, ki prejemajo Pokojnine od te fin. direkcije, doslej še niso predložili predpisanih vnovič« nih prijav za draginjske doklade, se s tem vsi ponovno opozarjajo, da mora; jo najkesneje do 1. marca 1932. vložiti Prijave. Predpisane obrazce je zalo-žilo »Društvo drž. upokojencev in upokojenk v Ljubljani« in se dobe pri društvu po 1 Din komad. Dobe se pa tudi pri tobačnih zalogah in vsaj v eni tranki povsod, kjer so sedeži okrajnih sodišč. V Ljubljani jih prodaja trafika Pogačnik na Dunajski cesti 14, v Ce« lju se dobe v trafiki Perovšek Alme na Kralja Petra cesti, v Mariboru pa v trafiki Svetek Pavle v Gosposki uli« ci. — Vsi upokojenci, ki prijav še niso vložili, se opozarjajo, da se jim izplačevanje draginjskih doklad po predpisih uredb o drag. dokladah ustavi, če do 1. marca t. 1. ne predlože prijav odseku za računovodstvo drav. finančne direkcije v Ljubljani, osebno ali po pošti. S prijavami je predložiti tudi vse potrebne dokazilne listine, kakor je to na hrbtu prijavnega obrazca navedeno. Predložiti je pa treba samo tiste listine, katere niso bile v minili jeseni že predložene, vsi pa morajo priložiti potrdilo pristojne davčne uprave o premoženjskem stanju in davčnem predpisu.
Najstarejši slovenski poštar. V Ljubljani živi na Blciweisovi cesti št.
' upokojeni pismonoša g. Peter Cotič, ki j c brez dvoma naj starejši poštni uslužbenec, in menda sploh najstarejši državni upokojenec v Sloveniji. Veteran se je rodil v Oprtju v Istri dne 5. marca 1833. Pri vojakih je služil 16 let in postal nazadnje narednik. Leta 1870. je stopil v civilno državno službo kot pismonoša v Trstu, že leta 1873.
je bil pa premeščen v Ljubljano. Tam je bil 1. avgusta 1894. upokojen z 42 leti in 4 meseci službe, ko je bil star 62 let. G. Cotič, ki je zdaj v 99. letu, je za to visoko starost razmeroma še čil in zdrav. Seveda s svojo več kot skromno pokojnino prav težko živi. Zato priporočamo vsem tovarišem drž. uslužbencem, da se tega veterana po možnosti spomnijo in mu s tem olaj« šajo življenje. Naše uredništvo je pri« pravljeno event. naklonila poslati na njegov naslov.
Podporni sklad drž. pomožnega osebja. Po predlogu državnega proračuna za leto 1932./33. se za tiste osebe v službi države, ki so bile doslej zava« rovane po predpisih zakona o delav« skem zavarovanju, ustanovi poseben podporni sklad, iz katerega se bodo dajale osebne in družinske podpore. To pomožno osebje (dnevničarji in sl.) bodo morali prispevati v ta sklad 5% kosmatih mesečnih nagrad, namesto dosedanjih prispevkov okrožnim uradom za zavarovanje delavcev.
Železniške legitimacije žen železničarjev. Generalno ravnateljstvo drž. železnic je izdalo pojasnilo, da imajo žene aktivnih prometnih uslužbencev pravico do železniške rodbinske legitimacije, tudi če so same v službi kakšnega drugega ministrstva. Pogoj je, aa živi zakonska žena aktivnega prometnega nameščenca z možem v zakonski skupnosti. Drugih pogojev ni, tudi ni treba, da bi moral železniški uslužbenec za ženo prejemati draginj« ske doklade.
Delnice Privilegirane agrarne ban«
ke. Finančno ministrstvo je obvestilo ljubljansko fin. direkcijo, da se bodo delnice Priv. agrarne banlke, katere so podpisali in že odplačali drž. usluž« beni, dostavile podpisnikom, ko bodo pri oddelku za drž. računovodstvo in proračun fin. ministrstva vsa vplačila
izknjižena. Dotlej so vse urgence za vročitev teh delnic odveč. Rok vročit« ve se pravočasno objavi.
Poštni medkrajevni promet. Po novih predpisih so določene drugačne pristojbine za pisma in dopisnice v krajevnem, drugačne v medkrajevnem poštnem prometu. V krajevni promet spada vse ožje in širše dostavno področje vsake pošte, kar velja tudi za občinske in pomožne pošte. Če poslu-
je v kraju več pošt, ki dostavljajo na dom pošiljke, je smatrati pošiljke, oddane pri eni teh pošt kot pošiljke krajevnega prometa, čeprav jih naslovljencu dostavi druga pošta istega kraja. — Če je pa treba pismo, frankira-no po krajevni tarifi, poslati za naslovnikom v drug kraj, se od njega iz« tir j a samo enkratna razlika do med« krajevne tarife. V takem primeru torej ni treba plačati kazni.
Iz organizacij.
Občni zbor davčnega uradništva.
Udruženje davčnih uradnilkov, pover« jeništvo v Ljubljani, ima svoj redni občni zbor v nedeljo 6. marca 1932. ob 10. uri dopoldne v restravracijskem salonu hotela Miklič na Masarykovi cesti v Ljubljani. Dnevni red je bil članstvu že objavljeni po okrožnici. K obilni udeležbi vabi odbor.
Izredni občni zbor društva državnih upravnih pisarniških uradnikov za dravsko banovino v Ljubljani se vrši dne 6. marca 1932. ob pol 10. dopoldne v kletni dvorani hotela Miklič v Kolodvorski ulici z dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva in 2. likvidacija društva. Člani se vabijo, da se izrednega občnega zbora polnoštevilno udeleže.
—	Odbor.
Društvo sodnih izvršilcev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor dne 6. marca 1932. ob 13. uri v justični palači v sobi št. 28. Gg. tovariši se vabijo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
—	Odbor.
Samopomoč državnih nameščencev in upokojencev, reg. pom. blagajna v Mariboru, objavlja vsem svojim članom, da se vrši redni letni občni zbor dne 7. marca 1932. ob 20. uri v
prostorih Nabavljalne zadruge držav« nih nameščencev in upokojencev, r. z. z o. z. v Mariboru, Lekarniška ulica, s sledečim dnevnim redom: L Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Poročilo revizorjev in glasovanje za absolutorij. 3. Predlog o razpustu društva in priključitev istega k podpornemu fondu Nabavljalne zadruge drž. nam. in upok. v Mariboru.
4.	Morebitne volitve novega odbora.
5.	Slučajnosti. Ker je občni zbor važen za vsakega člana, da dobi vpogled o društvenem delovanju, se člani napro« šajo za sigurno udeležbo — Odbor.
Podporno društvo finančnih in dru« gih uslužbencev državne uprave za dravsko banovino v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v soboto 5. marca 1932. v salonu gostilne Kajfež. v Florjanski ulici. Začetek ob 19'30 uri. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Poročilo pregledovalcev računov. 3. Odobritev pravilnika bolniškega sklada. 4. Odobritev pravilnika za dajanje posojil. 5. Predlogi odbora (sprememba društvenega naslova. Superzavarova-nje). 6. Volitev dveh članov odbora. 7. Volitev dveh pregledovalcev računov. 8. Predlogi članov in 9. Slučaj« nosti.
Članom mariborske „Samopomoči64!
Med prvimi dobrodelnimi ustanovami slovenskih državnih uslužbencev po prevratu je bila »Samopomoč drž. nameščencev v Mariboru«. Namen ji je pomagati tovarišem ob smrti s tem, da prispeva vsak član malo vsoto, ta« krat po 1 Din. Početno število članov je bilo okoli 1300 in prav toliko dinar« jev je znašala posmrtnina, za tiste čase kar lepa vsota. Polagoma so začele ustanavljati posamezne stroke lastne samopomoči in število članov je pričelo padati. Zato so občni zbori dvignili prispevek na 2 Din in nato v posebnih skupinah na 4 in 8 Din. Ker mladi drž. nameščenci več ne pristopajo (Žalosten pojav našega časa! Op. ur.), starejši pa umirajo, pada število članov od leta do leta. Naravno je, da se s tem zmanjšuje tudi posmrtnina in tisti, ki vsled dobrega zdravja ali vsled svoje mladosti ostane dolgo član, dobi v primeri z vplačanimi zneski majh« no posmrtnino. Ponovno so predlagali člani na občnih zborih, naj bi se Samopomoč združila s kako sorodno or« ganizacijo, vendar so bili vsi ti pred« logi iz tega ali onega razloga nesprejemljivi. Od lani pa plačuje Nabav-Ijalna zadruga v Mariboru svojim članom neko posmrtnino po množini nakupljenega blaga. Sedaj se je porodila misel, da bi ta »dobrotvorni sklad« zadruge razširili in bi se z njim zdru-
žila »Samopomoč«. Na ponovnih sc« Stankih zadruge in Samopomoči sta izdelala oba odbora že zadeven predlog, o katerem bosta sklepala oba občna zbora.
Bistvo predloga pa je to le: vsak član zadruge, ki prostovoljno pristopi k temu fondu, plača za vsak primer smrti člana ali zakonskega druga po
2	Din, za otroka po 1 Din. Posmrtnina znaša tolikokrat po 2 ozir. 1 Din, ko likor je članov in še določen odstotek povprečnega letnega nakupa zadnjih petih let. Od 2400 zadružnikov bi jih gotovo 2000 pristopilo k temu skladu, tako da bi znašala posmrtnina 4000 oz. 2000 Din povečana za 15% itd. letnega nakupa. Ta dva dinarja pa bi plačevala zadruga iz svojega sklada in bi vsako leto po občnem zboru to odtegnila od tistega dela čistega dobička, ki ga vrača svojim članom. Člani bi tega niti ne čutili. V letu 1931. na pr. je umrlo 28 članov in 3 otroci, tedaj bi znašal prispevek 28 krat po 2 Din in
3	krat po 1 Din, skupno 59 Din za celo leto.
Poglejmo zdaj prispevek pri Samopomoči! V letu 1931. je znašala po« smrtnina v skupini A 1200 Din, celoletni prispevek 54 Din, , v skupini B 1950 Din oz. 96 Din, v skupini G pa 2200 Din oz. 108 Din. Že na prvu po« gled vidimo veliko razliko. S padajo«
be. Toda, ampak mar vemo, če je to res blaznost?«
In navajal je primere neverjetnih ■ozdravljenj. Postal je zgovoren. V mate« rinem srcu je vzbudil ostanek upanja.
»Sicer pa,« je rekel, »nisem divjak in če bo le treba, bom ravnal z Vašo hčerko, kakor z bolno sestrico. Dva bova, ki jo bova skupaj ljubila in ji stregla po naji« nih najboljših močeh, to je vse.«
In dovolila mu je, da se je izjavil pred gospodično Lucijo in da ji je pričel dvo«
riti.
❖ * *
Ob prvih besedah ljubezni, katere ji le rekel, ji je zablestela v očeh silna ra« dost:
»Ampak potem torej še ni čisto go« fovo, da bom umrla?«
»Dokaz, da to nikakor ni gotovo, mo« ja draga Lucija, je v tem, ker hočem, da Postanete moja žena. Vidite, zelo razumen Sem. In če bi mislil, da me morate zapu« st'ti, porednica, kaj bi si sam pripravljal Gko veliko bolečino? Živeli boste, ker Vas ljubim.«
Luciji se je zdel ta dokaz čisto pre« prost. Saj sem že povedal, da je bil Ja« cques prav dobro ohranjen in da je bil v svojih dobrih trenutkih kot pravi mla« denič.
Mesec dni je vsako jutro prinašal cvetje zaročenki. Na dolgo se je razgovar« jal z njo o ljubezni. Lucija je vsa žareča od sreče kovala načrte. Jacques je bil do« volj spreten, da ji je časih tudi oporekal, celo grajal jo je nekoliko, ravno dovolj, da ji je dokazal, da je ne smatra za bol« nico, obsojeno na smrt.
# * *
Izbral je poročno sobo. Dal je pre« vleči stene s sivozeleno', rožasto svilo, po« krito z mehkimi indijskimi muselini. Než« ne kite umetnih hijacint so držale zavese pred okni in napol zastrtimi zrcali. Po« steljo so obdajali zastori, ki so bili obe« šeni zelo visoko, da niso ovirali zračenja. Ležišče ni bilo zelo široko, skoro kot po« steljica mlade deklice. In vsa soba, po« dobna cdpočivališču, je bila tako sveža in tako nežna v barvah in tako čudovito
krhka, da se je čutilo, da je tako okinčana le za malo časa.
* * *
Sem je po poročnem obredu pripeljal Lucijo, ki je bila bolj bela kot njena po« ročna obleka in oranževi cvetovi. Zdelo se je skoro, da že umira, tako močna je bila njena radost.
Posadil si jo je na kolena. S počasno previdnostjo jo je slekel. Narahlo, a sun« kovito je dihala, blede ustnice so bile pri« prte, da so sc videli zobki. Shujšane roke je ovila možu okoli vratu in ga gledala z vzhičenjem in pozabivši vse okoli sebe. In ko je čuti! ob sebi to tako lahno telesce, tako vitko, tako brez vse grobe telesno« sti, to telo, ki mu ne bo usojeno dovolj časa, da bi grešilo, in čigar tako nežna oblika bo kmalu izginila kot sanjska po« doba, je prevzela Jacquesa neskončna nežnost.
Nato se mu je zdelo, da si pritiska na srce »svojo hčerkico«. Ni se je upal polju« biti na ustne. In ko ji je oblekel dolgo srajčko, vso obšito s čipkami in okrašeno
z bledimi trakci, jo je odnesel v posteljo, kot malo dete.
Vso noč je prečul ob postelji in jo držal za roko ...
« s #
Tako je ostalo ves teden. Osmi dan, uro, preden je umrla, je Lucija rekla Jacquesu na uho.:
»Dragi moj, zdi se mi, da bom kmalu odšla . .. Toda nisem preveč, prav preveč nesrečna ... Vem, da se me boš spominjal zmerom, zmerom... In tebi se moram za« hvaliti, da sem spoznala, kot vse druge ženske, kako lepo je biti žena in da sem megla reči: moj mož.«
Torej ves teden, kolikor časa sta bila poročena, je sedel Jacques ob njeni poste« Iji, samo neko noč, ko je videl, da je bolj nemirna, se je vlegel oblečen k nji, da' ji je podpiral glavo in jo uspaval...
* # *
Po ti dogodivščini se je Jacques zelo postaral. To zato, ker je prvikrat v vsi razsežnosti spoznal ljubezen in bolest.
K. D.
čim številom članov bo pri Samopomoči razmerje postalo še neugodnejše, ker njeno premoženje ni tolikšno, da bi mogla iz lastnega kaj dodati. Drugače je pa pri zadrugi! Lani je dal^ v dobrotvorni sklad 100.000 Din, na po; smrtninah pa je izplačala iz njega 33 tisoč dinarjev, ostane 67.000 Din. Letos bo v ta namen prispevala verjetno 120.000 Din in zvišala posmrtnino na 25% letnega nakupa. Vzlic temu bo ta sklad trajno rasel in nudil s tem naj* boljšo garancijo, da posmrtnina ne bo nikoli pojemala. Zakaj pa ne razdeli
Malo znano je ljudem, da se mlečna beljakovina (kazein) v obliki oblo-gov uspešno uporablja za celjenje vnete kože in sluznic, zlasti še pri poškodbah hrapave kože. V isti namen služi za take obloge tudi sveži mlečni sir. Zdravniki za kožne bolezni so spoznali, da učinkuje skuta slično kot glicerin in alkohol, da namreč omehčava in odvzema vodo. Omenimo naj tu, da je tudi sladkor, zlasti zelo drobno zmlet, kakršnega uporabljajo slaščičarji, zelo uspešno zdravilno sredstvo in naglo suši rane, iz katerih teče, razne ekceme in kožne tvore. Ko gospodi-
zadruga tudi ta denar med nas, žive zadrugarje? Ker mora po svojih pravilih, Iki jih predpisuje, zakon, gotov odstotek svojega čistega dobička dodeliti dobrotvornemu skladu.
Mislim, da je s tem zadeva zado= sti jasna, podrobnosti pa bodo razložene na zadevnih občnih zborih. Da ne more biti nobena stvar vsem po godu, je stara izkušnja, saj je dejal že Latinec: »Ne Jupiter quidem omnibus placet.« — Niti sam Bog ne more vsem ustreči!	drp.
nja vkuhava sadje za zimo, uporablja sladkor kot sredstvo, ki 'naj prepreči plesenj. Pa tudi v najstarejšem ljudskem zdravilstvu je bil znan sladkor kot eno izmed prastarih poglavitnih zdravil, in sicer kot med, pri nekaterih narodih pa kot sirovi, neočiščeni trsni sladkor. Znano je, da je starim služil sladkor kot krepilno sredstvo pri boleznih srca. Sodobna znanstvena medicina pozna vbrizgavanje grozdnega sladkorja, ki služi prav za prav istemu namenu.
Prej smo govorili o vitaminih, ki v sirovi hrani učinkujejo tako, da va-
rujejo človeka pred obolenjem in ozdravljajo bolezni. Že v starem veku so poznali kot najuspešnejše sredstvo zoper skorbut in malarijo citrone. Danes pa v klinikah dajejo že naj mlajšim otrokom citronov sok, s katerim so dosegli presenetljive uspehe v hudih primerih skorbuta, ki napada dojenčke, pa tudi pri drugih boleznih, izvirajočih od prehrane. Ljudska medicina se je že zgodaj polastila citronske kisline, ki preprečuje vnetja in vročico. Znano je preprosto sredstvo pri vnetju vratu in bezgavk, namreč grgranje in izplakovanje grla s citronovim sokom. V vročih južnih deželah uživajo z vodo razredčeni citronov sok, da se ubranijo malarije in drugih nalezljivih bolezni.
V Srednji Evropi, pa tudi pri nas so med neučenimi ljudskimi zdravniki še vedno prav priljubljena zdravljenja s citronami ob hudem protinu in revmatizmu. Gotovo je, da citronska kislina deluje kot druge organske kisline antiseptično, ker preprečuje razvoj plesni.
Važna zdravilna organska kislina je čreslova kislina, katero vsebujejo nekatere vrste sadja, posebno mnogo jo pa najdemo v črnem (temnordečem) vinu (teranu, dalmatinskem vinu itd.). Pri vnetih oziroma razdraženih sluznicah, zlasti v črevesju, deluje izredno
ugodno. Zato jo je preprosto ljudstvo že od nekdaj uporabljalo pri črevesnih katarjih, driski in griži. Prav tako stara kmečka zdravila so kuhane posušene jagode, tudi brusnice in pa nastrgana sirova jabolka, katera v zadnjih časih v otroških klinikah — navzlic vsem teoretskim pomislekom — z velikim uspehom uporabljajo pri driski dojenčkov. Tudi tu je navzlic vsem dosedanjim znanstvenim naziranjem ljudska medicina, katero so učeni zdravniki često zasmehovali, često jo pa celo pobijali kot nevarno in škodljivo, zmagala.
Južni narodi uživajo, kot je splošno znano, v velikih količinah čebulo in česen, kar je znano tudi o starih Hebrejcih. Malo znan je stari kmečki rek: »Če bi ljudje vedeli, koliko je vredna čebula, bi za glavico ponujali tolar.« Dokazuje kakšno nenavadno važnost so pripisovali zdravilni moči čebule. Zato skoro smemo sklepati, da narode v vročih deželah, si sicer ne žive v prav posebno higijenskih razmerah, obilno in trajno uživanje čebule varuje kot krepko prirodno sredstvo pred kužnimi boleznimi. Ljudski običaj, da se osebe, ki imajo gliste, zdravijo z obilnim uživanjem česna, je prevzela tudi znanstvena medicina, prav taka kot uporabo praprotnega ekstrakta.
(Dalje prihodnjič.)
Stara ljudska modrost,
(Dalje.)
Zase deEa, kdor dela za „Nfaš G!as“! Podpirajte ga!
...........................................1
Ivan Perdan nasl, Lfubljana j
Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga. : Nudi po najnižji dnevni ceni: kavo, riž, testenine, najfinejše na- • mizno olje, čaj, žganje ter vse drugo špecerijsko blago.	•
Postrežba točna in solidna.
|	Kr. dvorni dobavitelj	|
I ANTON VERBIČ, Ljubljana j
| Delikatese Telefon 2673 Špecerija I
g Najnižje cene! Sveže blago! Skrbna postrežba! |
L. Mikuš
Lj’Jljana, Mesini trg 15
mmmm
priporoča svojo zalogo
Popravila se izvršujejo točno in solidno
Krojaški atelje
FRAN IGLIČ, LJUBLJANA
Pražakova uiiica.
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.
Tovariši!
tvrdkah, ki
Kupujte pri
oglašujejo v GLASU41! Kdor podpira nas, ga podpiramo mi!
MANUFAKTURNA TRGOVINA
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog.
(Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta.
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
A. PERSCHE
LJUBLJANA, Pred škofijo 21.
K VI j S g arna^lKIteUske flsicargiž

TELEFON bT. 3397
RAČUN P OŠTN g
HRANIL. ŠT 10.761
priporoča cenj. občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalni ca šol. zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik. Cene solidne! Postrežba točna! Zahtevajte ceniki
Telefonska štev. 2412
štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
Miklošičeva "cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.

ii
1
II
III
Dežnike
Nogavice ®
I
I
«!
II
VSE IZ LASTNE TOVARNE
v priznano solidni in elegantni izdelavi ODDAJAMO PO TOVARNIŠKIH CENAH v naši prodajalni v Ljubljani,
PRED ŠKOFIJO 10
PRVA JUGOSLOVANSKA TOVARNA DEŽNIKOV IN NOGAVIC
JOSIP VIDMAR
A & E. Skaberne, Ljubljana
Velika izbira češkega in angleškega sukna.
J. HAMANN
UubUaN
Vam nudi naisol!dn&jži vir nakupa perila, jfggj opreme nevest in ftovorolenžkcm perja, modnik |S potrebščin - Predtšskarija modernih rožnih del* li^J
Izdaja za konzorcij .Naš Glas" odgovorni urednik dr. Karl Dobida. - Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.