Poštnina plačana v gotov. 942-XX! December _ a ezijansK vestn" ■SALEZIJANSKI VESTNIK izhaja vsak mesec. Letno stane 10 L (za inozemstvo 14 L. Izdaja: Salezijanski inšpektorat na Rakovniku v Ljubljani. Tiska sal. tiskarna Rakovnik - Ljubljana. Predstavnik lastnika in tiskarne: dr. Jože Valjavec. Urednik: Tone V od 6. BLAGI SOTRUDNIKI IN SOTRUDNICE! Bližajo se božični prazniki. Dobri sotrudniki in sotrudnl-ce so pač zaslužili, da bi poslali vsakemu in vsaki posebej nekaj vrstic za iskreno voščilo In toplo zahvalo. Zaradi okoliščin to ni mogoče. Zato naj Vam pa v Imenu podpisanega govori naš Vestnik In naj Vam izrazi najlskrenejša voščila k lepim božičnim praznikom in globoko zahvalo za vse dobrote, ki ste jih doslej izkazali Salezijanski družbi. V znamenje srčne hvaležnosti bomo molili za Vas in za Vaše, da bi Vam Bog naklonil obilo blagoslova in sreče 1 Hkrati vsem sotrudnikom in sotrudnicam skupaj in vsakemu in vsaki posebej voščimo prav srečno, blagoslova polno novo leto 1943. Ohranite nam tudi v novem letu svojo ljubeznivo naklonjenost In po svojih močeh sodelujte z nami. Bog In Marija Pomočnica kristjanov, zaščitnica Salezljanske družbe, naj Vam bogato poplačata vse in naj Vas obvarujeta vseh nezgod. VODITELJ SOTRUDNIŠTVA. Skupna pošta — Mnogi prosijo položnic. Ker jih nI mogoče poslati v pismu, ker pošta ne posluje, jih priložimo Vest-niku. -— Tisti, ki so poslali po položnici denar za sv. maše ali druge namene, naj oproste, če niso prejeli obvestila in zahvale. Ne posluje pošta. — Knjiga »D ušna mlad o s t« je pošla. Po novem letu jo ponatisnemo na boljšem papirju. — Ali že imate knjigo »D u h o v n e vaje«? V zadnjem času, ko nI skupnih duhovnih vaj, bo marsikomu dobrodošla. Služi tudi za molitvenik. Stane z rdečo obrezo Lir 8, z zlato Lir 12. Po pošti 1 Liro več. NAŠI UMRLI SOTRUDNIKI IN SOTRUDNICE. Trpin Marija, Št. Jošt Peikovšek Marija, Ljubljana Slakovec Liza, Kočki vrh Aleš Francka, Šmartno. Zaje Neža, Velika Loka Gospod, daj jim večni pokoj! L. XXXVIII. GLAQDLO ZA ** *** C A LE ZD J] A [N 2 KO *** OOTtRUDCTVO December 1942/XXI. Vzgojitelj devetnajstega stoletja (Nadaljevanje) Vzgoja k delu Don Bosko, ki isi je prizadeval, da bi bila klasična izobrazba čimbolj življenjska, se je prav tako jasno zavedal, kako važno je, da bi šola vzgajala k delu. Socialno vprašanje je postalo pereče. Marks je že dal svoj proglas delavstvu. Svobodomiselna šola se je izgubljala v praznem prerekanju. V času, ko se je industrija vedno bolj razvijala, bi bilo treba Iti delavcem naproti. Don Bosko je odprl obrtne šole, kjer so pe dečki učili ne samo, kako je treba delo spretno izvrševati, marveč tudi, kako ga je treba ljubiti. Tu so imeli mladi delavci dvoje pred očmi: da se izvežbajo v poklicnem delu in da se naučijo spolnjevati voljo božjo. Volja božja pa je, da se čimbolj spopolnijo v izvrševanju svojega dela. Zato morajo v ta namen rabiti vse svoje nravne sile. S tem si pa oblikujejo značaj. Vprašanje, kako naj se v mladini usmeri in izoblikuje čut za delo, se je zdelo don Bosku važen del socialnega vprašanja. S proizvajanjem na veliko ¡ali s tako imenovano industrializacijo se je socialno vprašanje hudo zamotalo. Vnel se je trd boj med gospodarskim svobodomiselstvom in marksističnim socializmom, a socialno vprašanje je kljub temu ostalo nerešeno. V don Boskovem delovanju je že od vsega začetka očita socialna zavest z vso svojo resničnostjo in nujnostjo. Njegova vzgojna ustanova, v kateri sta stroj in knjiga enakopravna in ima tehnika enako mesto kot veda, je primer bratske skupnosti, kjer je že v osnovi prepad med družabnimi sloji premosten z vezjo ljubezni. Popolno žrtvovanje. Ob zatonu dneva so se dijaki in obrtniki sešli, da bi v večernem miru poslušali, kaj jim oče pove za „lahko noč". Dijaki s jskrbjo na čelu In obrtniki z žuljavimi rokami poslušajo očetovska bodrila. To je trenutek, ko se čutijo vsi kakor eno, ko duh božji veje nad njimi. V don Boskovem Življenju beremo: „Ker so bili v vročih poletnih dneh, zlasti ob nedeljah, odmori predolgi in je igra zamirala, se je don Bosko ob večerih večkrat usedel ob zid na dvorišču. Takoj so ga obkrožili gojenci in žarečih obrazov posedli okrog njega. Pri teh večernih ,sejah' pod milim nebom je don Bosko prihajal na dan s svojimi najlepšimi in najbolj zani-vimi zgodbami. Ob takih večerih je pripovedoval, kakor je le on znal, znano Gozzijevo zgodbo o črnilniku in leščerbi. Drugič si je izmislil zgodbo, v kateri se pogovarjata njegovo pero in njegov tintnik, potem o krpaču in strganem škornju, ki ni maral biti popravljen v nedeljo, temveč šele v ponedeljek; ali pa tudi o prepiru, ki sta ga imela on in njegova luč, ki ni hotela svetiti, ker je držala s protestanti. Rad je navajal pesmi, ki jih je znal veliko na pamet; včasi tudi kakšno svojo, na primer tisto o pip-cu... Z živahnim opisovanjem in pogostimi dvogovori je poživljal svoje zgodbe. Da je bilo pripovedovanje še bolj razgibano, so pomagali tudi dečki, ki — 97 — I posegali vmes z radovednimi vprašanji. Vendar pa ni vedno pripovedoval samo bajk in basni. Kaj še! Da bi dečke navdušil za apostolsko delo, jim je rad govoril o misijonih v poganskih deželah Azije, Afrike in Amerike." Te kratke večerne misli, v katerih je vsakdanje notranje življenje do-sezalo višek, so bile kot nekako geslo za prihodnji dan, kot je govor z novoletnim vezilom pomenil usmeritev za vse bodoče leto. Zrelost don Bo-skove vzgojne izkušnje in njegova vzgojna moč je našla svoj izraz in poudarek v teh večernih in novoletnih kramljanjih, v katerih ¡so ista načela privzemala različne izrazne oblike, kakor je pač življenje zmeraj novo. Nekoč je don Bosko povedal tole: „Dragi moji sinovi, isami veste, kako vas ljubim v Gospodu, in kako sem še veš posvetil temu, da bi vam kar najbolj pomagal. To malo znanja, to malo izkušnje, ki sem si jo pridobil, vse, kar sem in kar imam, molitve, napore, zdravje, svoje lastno življenje, vse želim dati vam na razpolago. Vselej, povsod in v vsaki stvari smete računati name, posebno še v dušnih zadevah. Samega ¡sebe ¡sem vam pripravljen dati; to bo morda malo; pa naj bo še tako malo, vendar bom lahko rekel, da sem vam dal vs e in da si nisem ničesar pri držal zase." Zaman iščete podobnih Izjav v delih vzgojiteljev vseh časov. Iz teh besed žari božja ljubezen. V tem je vsa skrivnost in veličina don Bosko* vega vzgojnega dela; on, ki je čutil, da ga je Bog poklical za vzgojitelja mladine, je vedel: bolj kot znanost in umetnost je vzgajanje žrtvovanje. (Prihodnjič naprej.) Papež je posvetil svet brezmadežnemu Srcu Marijinemu Ob prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje je papež Leon XIII. ves svet posvetil presv. Srcu Jezusovemu. To je bilo eno najvažnejših in najpomembnejših dejanj ob začetku našega ¡stoletja. Pobožnost do presv. Srca Jezusovega je pobožnost ljubezni. Zato je bilo primerno, da se je začela širiti in utrjevati ravno v času, ko se je ljubezen umikala iz človeških src in je na njeno mesto stopalo sovraštvo. Temne sile so vedno huje ščuvale na boj, dokler ni slednjič za-divjala prva strašna vojska sedanjega stoletja. Ravno med prvo svetovno vojsko, leta 1917., se je Marija večkrat prikazala trem pastirčkom v Fatimi na Portugalskem. Nekoč jim je dala gledati tudi v pekel, kamor se pogublja toliko grešnih duš. Da se bodo ljudje obvarovali te istrašne nesreče, je rekla Marija, želi Bog, da n a j s e po svetu razširi pobožnost do njenega brezmadežnega Srca. Če ljudje ne bodo nehali žaliti Boga, se bo vnela druga, še hujša vojska. Zato je Marija ponovno naročila, da naj se svet posveti njenemu brezmadežnemu Sr- cu in da naj verniki na prve sobote v mescu prejemajo spravno sveto obhajilo. Ljudje niso nehali žaliti Boga in vnela se je, žal, res nova strašna svetovna vojska, ki divja z vso silo. Prikazovanje v Fatimi je zbudilo v ljudeh nov ogenj ljubezni do Marije, ne samo na Portugalskem, ampak po vsem svetu. Ta ogenj navdušenja je posebno visoko vzplamenel letos, ob petindvajsetletnici prikazovanja in v četrtem letu vojske. In ravno v tej žalostni in temni uri je sveti oče Pij XII. po zgledu svojega velikega prednika Leona XIII. posvetil Cerkev in vesoljni svet Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Po njem naj bi med ljudmi, ki jih je razdvojilo sovraštvo, znova zasvetila bratska ljubezen. Papežev govor V soboto 31. oktobra, ob zaključku islovesne petindvajsetletnice Marijinega prikazovanja v Fatimi, je Pij XII. po radiu govoril portugalskemu narodu. V govoru, ki ga je prinesel vatikanski list Osservatore Romano v izvirnem portugalskem jeziku, pravi papež v začetku, da je __ pg _ ZAGREB - KNE-2IJA: Nadškof dr. Alojzij Stepinac blagoslavlja vogelni kamen za novo cerkev Marije Pomočnice. slišanj: v deželi je zacvetela nova pomlad katoliškega življenja; obetajo se obilni sadovi. In za vse to morajo biti hvaležni Mariji. Portugalci ¡so ji že pokazali svojo hvaležnost; mesca aprila z veličastnimi marijanskimi dnevi v Lisboni, kamor je poromala tudi Marija iz Fatime; z vsenarodnim romanjem v Fatlmo mesca maja; s prireditvami malih evharističnih križarjev; z dragoceno zlato, z biseri okrašeno kro- letos večkrat v mislih romal na svete fatimske gore. Kot skupni oče vseh vernih katoličanov deli z njimi žalost in veselje. Zato se z vsem srcem pridružuje vernemu portugalskemu narodu, da se z njim vred zahvali Gospodu za prejete darove. In to tem rajši, ker so Portugalci petindvajsetletni«) Marijinega prikazovanja združili s slovesnim praznovanjem petindvajsetlet-nice njegovega škofovanja. Portugal- sko ljudstvo se je namreč že od nekdaj odlikovalo po ljubezni do Marije Device in do Kristusovega namestnika. Hvaležnost Nato papež v prvem delu govora pozivlje k hvaležnosti. Na Portugalskem se je vrstila nevihta za nevihto. Protikrščanski in protinarodni viharji so grozili, da popolnoma uničijo verno ljudstvo. Tedaj je vmes posegla Marija. V njeni luči je Portugalska stopila na pot svoje stare krščanske slave. Vsa čast možem, ki so pri tem pomagali božji previdnosti! Največja hvala pa gre prebl. Devici Mariji! Kolikokrat je rešila portugalsko deželo! Kako čudežno jo je obvarovala rdeče nevarnosti 1. 1936! In čudoviti mir, ki ga Portugalska še danes uživa! Resda si ga odkupuje s silnimi žrtvami, a kaj je to v primeri s strašnim razdejanjem, ki ga vojska prizadeva drugod! K tem časnim dobrotam prištejmo še nešteto duhovnih milosti, spreobrnjenj In u- no, s katero so 13. oktobra kronali Fatimsko Marijo za svojo Kraljico. Zaupanje V drugem delu govora pozivlje papež k zaupanju. Hvaležnost za dobrote, ki so jih prejeli v preteklosti, je najboljše jamstvo, da smejo zaupati tudi v prihodnje. Ali da bo to zaupanje zares utemeljeno, ne sme nihče pozabiti Marijinih dobrot in naročil; ogib-Ijejo naj se greha, delajo naj pokoro; bodo naj sol, ki varuje gnilobe, in luč, ki razsvetljuje temo; gojijo naj čistost; skratka, živijo naj kot dobri in prepričani katoličani. Potem Bog ne bo gluh na njihove prošnje... Zdaj srno v četrtem letu vojske. Nihče ne more in ne sme ostati brezbrižen in brezčuten ob strani spričo tolikega gorja, ki zagrinja svet. Ali zaupajmo v Boga, Zaupajmo v Kraljico miru, ki nam edina more in želi pomagati. Kličimo k njej in jo prosimo! — 99 — I ZAGREB - KNE2IJA: Nadškof zazidava spominsko listino v temeljni kamen nove cerkve Marije Pomočnice. Posvetitev „Kraljica p res vete ga rožnega venca," tako nadaljuje papež, „pomoč kristjanov, pribežališče človeškega rodu, zmagovalka v bojih za božje pravice! Ponižno klečimo pred tvojim prestolom in te zaupno prosimo: imej usmiljenje z nami, izprosi nam potrebno pomoč in milost za te strašne dni. Ne zanašamo se na svoje zaslu-ženje, zaupamo le v tvojo neskončno materinsko dobroto. Kot skupni oče vse krščanske družine in kot namestnik tistega, kateremu je bila dana vsa oblast v nebesih in na zemlji in ki nam je poveril skrb za vse z njegovo krvjo odrešene duše na svetu, tebi in tvojemu brezmadežnemu Srcu ob tej bridki uri izročimo in posvetimo sveto Cerkev, skrivnostno telo tvojega Jezusa, ki trpi in krvavi na toliko krajih in na toliko načinov, in z njo vred vesoljni svet, ki ga trga pogubna nesloga in uničuje požar sovraštva kot kazen za njegove pregrehe. Naj te gane, o Marija, toliko gmotnega in duhovnega razdejanja! Naj te gane morje trpljenja in bridkosti, ki je zalilo toliko dežela, toliko očetov in mater, bratov in sestra, žena in nedolžnih otrok! Naj te gane toliko življenj, pokošenih v cvetu let; toliko teles, raztrganih v mesarskem klanju; toliko trpečih duš, mučenih do smrti ali pahnjenih v nevarnost večnega pogubljenja! O Mati usmiljenja, izprosi nam od Boga mir! Predvsem pa nam izprosi tisto milost, ki more v trenutku spreobrniti človeška srca, milost, ki naj pripravi, pospeši in zagotovi mir. Kraljica miru, prosi za nas in daj vojskujočemu se svetu mir, ki si ga ljudje tako žele, mir v resnici in pravici in v ljubezni Kristusovi! Daj nam mir orožja in mir srca, da se bo v redu in miru širilo božje kralje-vanje! Vzemi v svoje varstvo neverne narode in vse, ki tavajo v smrtnih sencah; podeli jim mir in daj, da jim vzide Sonce resnice, da bodo mogli z nami vred ponavljati edinemu Re-šeniku sveta: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji« (Lk 2, 14). Obvaruj narode, ki jih je ločila od nas zmota ali nesloga, zlasti tiste, ki tebe, Marija, posebej časte in pri katerih ni bilo hiše, kjer bi ne bilo tvoje častitljive ikone (podobe), danes morda skrite in shranjene za boljše dni. Nakloni jim mir in privedi jih k edini Kristusovi čredi, k edinemu pravemu Pastirju. Izprosi mir in popolno svobodo sveti božji Cerkvi. Zaustavi povodenj novega poganstva, ki je vse samo v gmoti. Vžgi v srcu vernih ljubezen do čistosti, razvnemi resnično krščansko življenje in apostolsko gorečnost, da bo množica njih, ki služijo Bogu, rasla v številu in zasluženju. In kakor sta bila Cerkev in vesoljni človeški rod že posvečena presv. Srcu Jezusovemu, ki je vse naše upanje in poroštvo zmage in rešen ja, tako naj sta od danes za vedno posvečena tudi tvojemu brezmadežnemu Srcu, o Mati naša in Kraljica sveta: da nam tako — 100SB v svoji ljubezni in v svojem varstvu pospešiš zmago božjega kraljestva, da te bodo vsi narodi, z Bogom in med seboj pomirjeni, blagrovali od kraja do kraja zemlje in s teboj prepevali neminljivi Magnifikat slave, ljubezni in hvaležnosti božjemu Srcu, ki samo v njem morejo najti Resnico, Življenje in Mir." - -. Tako je sveti oče zadostil Mariji- nemu naročilu, ki ga je dala pastirčkom v Fatimi v želji, da bi se svet rešil iz vojske. To pa se bo zgodilo le, če bodo narodi in posamezniki izvršili tudi ostala Marijina naročila: če se bodo spokorili in zadoščevali za grehe, zlasti na prve sobote v mescu; če se bodo oklenili rožnega venca in zaživeli novo življenje po po božjih zapovedih. Milorad: VEČERNO PRL Zakaj si razpel nad nami ta razkošni, temni baldahin, o ljubezni Bog? Komu si ustvaril tako veličasten slavolok, ki kot z Sivimi ognji posut obok žari iz brezen nočnega neba? Ali si ga nam podaril? Pa zakaj potem nebo molči, ko pri nas ljubezen soline in umira, ker ji sebičnost, kapljo Za kapljo, pije srčno kri? Zakaj si razpel ndd nami ta razkošni baldahin? Glej, kako zagrinja mir v mehke ga peroti: le čas v nemoteni tihoti tiktaka venomer nikoli — vedno in nam meri kratke ure sreče in trpljenja dolga leta, ko človeštvo le trpi, trpi.. . Pa res nebo nenehno le molči, so zvezde res negibne priče toliko gorja? Ali pa p