Nemirna Evropa Zdi se, da je Evropa že popolnoma pozabila one vročične dneve avgusta mesca I. 1914, ko so vojne napovedi obeh tedaj nasprotujočih in sovražnih si taborov zanetile svetovno vojno — največje, najgrozovitejše in najbolj rafinirano klanje v zgodovini človeštva. Zdi se, da se je le prehitro razkadil dim topov in strojnih pušk, bomb in granat, da je človeštvo le prehitro pozabilo vse fizično in duševno trpljenje vojnih let, vsa razdejanja in grozodejstva, da vsi neštevilni vojaški grobovi, po vseh državah, ki krijejo cvet naroda, z invalidi vred, ki so si rešili le bedno življenje, prav nič več ne obujajo spomina na pretekle dneve nepopisne groze in strahote, da prav nič več ne povzročajo pomislekov in bojazni pred bodočo vojno. Zdi se končno, da so evropski narodi vsled zahrbtne peklensko zlobne propagande že tako preparirani in otrovani z vojno psihozo, da si želijo spremembe sedanjega mirnega stanja. Znamenja so tu, ki kažejo, da se civilizirana, omikana Evropa, ki je oplodila s svojo starodavno kulturo ostale kontinente sveta, pripravlja na nov krvavi ples, še hujši, še strašnejši, kot je bi! tu, ki se je zaključil 1. 1918, da se pripravlja ne boj do popolnega iztrebljenja. Današnja Evropa je kakor ognjenik, ki se pripravlja na izbruh. Ze se čuje ono podzemsko bobnenje, ki svari vso okolico pred nevarnostjo, že švigajo in sikajo ognjeni bliski nad glavami evropskih narodov, čujcjo se grožnje in pretnje, ugotavlja se merjenje moči in sil, tempo oboroževanja, ki je v nekaterih državah celo odpravilo milijone brezposelnih in ustvarilo neke vrste problematično konjunkturo, se forsira in potencira na maksimum, vse narodno gospodarstvo, industrija in milijoni delavnih rok je v službi vojnega ministra, narodi in ljudstva drhte in trepetajo v napetem pričakovanju, kdaj pride do izbruhu? »Vojna na živce" imenujejo nekateri to stanje. Mir, katerega zaenkrat še uživa Evropa, ni v resnici nikak pravi 'mir, marveč trda borba, ki je sicer nevidna, toda do skrajnosti srdita. Ni to boj na nož in ne zahteva človeških žrtev, pač pa bi se ga lahko imenovalo ..boj na živce", pri katerem bo zmagal tisti, ki bo v tej mučni negotovosti dalje čusa ohranil mirnost. Bati se je le, da ne bi ona stranka, zn katero postaja položaj čimdalje bolj neugoden, v obupu utegnila izrabiti skrajni trenutek, ki je še na razpolago ter bolj aH manj na slepo udarila. V tej ugotovitvi, v tem dejstvu tiči resna nevarnost, ker bo ta nenaden, ne-preračunan izbruh zopet potegnil v vojni vrtinec ves svet. Namesto za udarec se je eden izmed obeh nasprotnih taborov odločil za čakanje. Po svojih močeh skrbi za to, da obdrži mednarodno stanje na višku napetosti in s tem v enaki napetosti tudi živce svojih nasprotnikov. Pri tem pričakuje, da bodo ti nasprotniki končno onemogli pod to strahovito negotovostjo in privolili v vsakovrstne koncesije, sumo da se rešijo tega 'mučnega stanja. Kakor pa vse kaže, so se tudi že nasprotniki pripravili do zob in zdaj tudi oni vsaj nu-videzno mirno čakajo. Dusi ravno tovarne onega tabora, ki je sprožil tekmo v oboroževa. nju, dan in noč bruhajo novo orožje, so pa tudi nasprotniki svoj oborožitveni program tako pospešili, da je razmerje med obema taboroma zdaj glede orožja isto, v par mescih pa bo prvi tabor celo duleč zaostal, kajti drugi tabor ima na razpolago več surovin, več denarja, lahko pa dobi orožje tudi od drugod, lako se slika sil in moči obeh taborov vsak dan spreminja v prilog drugega tabora. Prve bliskavice na tedaj še kolikor toliko jasnem evropskem horizontu so se pojavile za časa abesinske vojne. Čeprav so bili izgledi že podani, se vendur vojaško ostale evropske države v tem konfliktu niso angažirale. Dokaj težje je bilo preprečiti mednaroden spopad v španski državljanski vojni, v kateri Kaj se dogaja na zunanjepolitični pozornici? Boj za Baltik Izza kulis angleško-sovjetskih pogajamj ! Cela vrsta dogodkov zadnjih tednov nas je opozorilu na pomembno vlogo, ki jo ima Baltiško morje z vsemi obalnimi državami vred \ sedanjem diplotnatičnem dvoboju med obema taboroma velesil, ki se trudita za premoč v Evropi, Najprej je Nemčija vztrajala na vrnitvi memelskcga ozemlja in svojo zahtevo tudi uresničila. Mesto in luka Memel se sedaj vsestransko utrjujeta, tako da bo Memel v kratkem ena najbolj mogočnih pomorskih trdnjav na Baltiku. Nato je Litva sklenila z Nemčijo nenapadalni pakt. Litvi so sledile Danska, Estonija in Letonska, ki so vse tri z nemško vlado podpisale pogodbe, s katero se nevtralizirajo. Na drugi strani smo slišali, da so Švedska, Norveška in Finska nemški predlog enostavno odklonile. Nemčija je tudi postavila zahtevo po vrnitvi Gdanska, čemur pa se je Poljska uprla in je v obramlbo svojih pravic in svojih meja priklicala celo pomoč vsega angleškega imperija.-Prav tako slišimo, da Rusija neuklonljivo vztraja na svojem pogoju, ki ga je postu vila za vstop v vojaško zvezo s Francijo in Anglijo, namreč da mora Anglija zajamčiti nedotakljivost baltskih držav, to je Litve, Letonske, Estonske in Finske in je Anglija na tem, da se tej ruski zahtevi ukloni, toliko važnost polaga na sodelovanje Rusije pri obkoljevanju Nemčije. Končno smo slišali, da hoče Finska Alandske otoke, ki le?'"-tam, kjer se Baltiško morje preliva v Finski zaliv — v zatišju katerega leži Ljeningrad — utrditi in da je Nemčija za to dala svoje privoljenje, med tem ko je Sovjetska Rusija proti tej nameri ostro protestirala in se jr, morala Finska temu protestu ukloniti. Kaj naj torej pomeni vse to trenje, ki se je naenkrat začelo okrog Baltiškega morja in ki je doseglo svoj višek z odhodom angleškega diplomata VVillia'ma Stranga v Moskvo, da se osebno pogovori glede zaščite baltiških držav? Nekateri so Baltiško morje imenovali „Ševe rno Sredozemlje" in so z ozimni na gospodarski in politični pomen obeh morij imeli do neke meje tudi prav. Položaj je pri obeh v marsičem podoben. Obe morji zapirata morski ožini: Sredozemlje gibraltarska ožina, Baltik pu Belt. Obe imata izredno velik strate-gičen pomen za dvozvezo Italija — Nemčija, Sredozemlje za Italijo na eni, Anglijo in Francijo na drugi strani, Baltik pa je za Rusijo, Poljsko, Finsko in Švedsko edino izhodišče na svetovna morja, zu Nemčijo p« vsaj v kolikor se tiče vse severne obale. Italija s svojo lego na Sredozemskem morju lahko nevarno ogroža pomorsko pot nasprotnih velesil, Francije in Anglije, medtem ko Nemčija lahko zapre Rusiji in Poljski izhod na svetovna odprta morja. Na Sredozemskem morju se bo merila pomorsku moč Italije z angleško in francosko, medtem ko zna Baltiško morje postati pozori-šče odločilnega merjenja med Nemčijo na eni, Poljsko in Rusijo na drugi strani. Ze samo ta kratki, bežni pogled na Baltiško morje nam nudi zadostno razlago za diplomatično borbo, ki se je na njegovi obalah vnela med Obema nasprotujočima si taboromu evropskih velesil. Vhod v Baltiško morje je popolnoma v rokah Danske, kot lastnice vseh otokov Malega in Velikega Belta, ki leži sredi ožin. Nemčija je že svoje dni to nevarnost obšla, ko si je s pomočjo Viljemovega kanala iz Kiela odprla neoviran izhod v Severno morje pri Wilhelms-hafenu. Toda Nemčija ima velik interes na tem, da ostane Danska nevtralna, kajti v nasprotnem primeru, ko bi Danska pristopila v angleško fronto miru, bi se moglo zgoditi, da pride angleško brodovje nemoteno v Baltik in 'tamkaj tudi zagospodari, bodisi samo, bodisi skupno s sovjetskim brodovjem. Ako se s pomot i mi o, da je Anglija vedno skrbno pazila, da je bila z Dansko vedno v najboljših odnoša-jih, bomo razumeli, da je Nemčija s tem, da je Dansko pripravila do tega, da je z njo podpisala nenapadalno pogodbo, odnesla dragoceno diplomatsko zmago, ker si je zavarovala gospodarstvo nad Baltikom, se zavarovala proti morebitnim angleškim motnjam njenih dobav železne rude iz Švedske ter si končno tudi priborila možnost, da s svojim brodovjem blokira Poljsko in Sovjetsko Rusijo. Memel (po litvansko Klajpeda), ki si ga jo Nemčija priključila nedavno, leži nekako na pol pota od danskega Kopenhagena do Finskega zaliva in je zato sijajna nadzorovalna točk« za promet po Baltiku. Vendar pa je od globine Finskega zaliva, kjer ležita Kronstadt in Ljeningrad, oddaljen še vedno dobrih 800 km, kar slabi njegovo vrednost kot središče za izvajanje blokade proti Rusiji. Potemtakem želi Nemčija na vsak način priti bliže Finskemu zalivu, torej bliže sovjetskim pristaniščem. Riga, ki je prestolnica Estonske, bi takšnim namenom najbolje služila. Še bolj odlična postojanka pa bi bili otoki Dangoe, ki so pod estonsko nadoblastjo in ki so komaj 100 km oddaljeni od vhoda v Finski zaliv. Kakor na eni strani Nemčija, želi dobiti pod svoje nadzorstvo čim več obalni!) postojank Baltika in raztegniti svoj vpliv čim bliže Finskemu zalivu, tako želi na drugi strani Sovjetska Ru- so se pravzaprav borile ena proti drugi vse velike evropske države, preizkušale svoje moči in orožje, vendar se je diplomaciji posrečilo ta prvi s|>opud obeh nasprotujočih si taborov, ki je bil nekaka evropska vojna v miniaturi, ohdržuti v mejah Pirenejskega polotoka. Tudi kitajsko-japonska vojna je zanesla v Evropo val, če ne že ravno bojnih prask, pa vsaj diplomntičnih prerekanj in nasprotij. Pošteno pa se je vsa Evropa prvič oddahni-lu za časa uneksijske krize v bivši Avstriji marca mescu preteklega leta, ko je šla vojna nevarnost v resnici prav tesno mimo nas. Še hujšo vročino je pokazal politični termometer lanske jeseni v sudetskem sporu, ko je mir visel le še na prav tanki nitki, ohranjen pu je bil v Monakovem z odločitvijo štirih velesil. Da pa je bil bog vojne nasičen so mu žrtvovali češko-slovaško državo. In ko se je letos spomladi dogodil po polen razpad Češkoslovaške, nato pu je sledila zasedba Albanije, so bili naši živci že odpornejši, že bolj vajeni bliskovitih, presenetljivih dogodkov ter smo vzdržali vse do danes. Čeprav je bodočnost negotova, zavita v temo. vseeno ne smemo hiti preveliki pesimisti. Ruzlični so vzroki, ki vodijo do nemirov v Evropi: socialni, gospodarski, nacionalni. Modremu uvidevnemu ter spretnemu vodstvu najvišjih krmurjev naše držuve se je posrečilo ohraniti Jugoslavijo daleč vstran od teh sporov in poripetij med obema taboromu velesil. S svojo nevtralnostjo smo očuvali mir na znotraj in mir na zunnf kar bodi deviza naše politike tudi v bodoče. Za našo varnost v vsakem »lučaju pa skrbi in bdi nn braniku države naša sijajna, legendarno hrabra in pogumna, številčno močna, fizično najbolj sposobna armada v Evropi, ki je tudi tehnično najmodemeje in najskrbneje opremljena, za njo pa naj stoji složen, zedi-njen ves naš narod, ki se bo dvignil kot en sam mož, kadar se bo treba boriti za dediščino naših dedov in očetov, za dom, svobodo in prostost. Zaupanje v lastno moč, orožje in pogum pa naj bo naš prvi in veliki zaveznik, i sija samo sebe čim ilitolj zavarovati proti vsaki nevarnosti, torej nemški vpliv čim bolj oddaljiti od obrežij baltiških držav in od Finskega zaliva. Razumeli bomo, zakaj Sovjetska Rusija na vsak način hoče prisiliti Anglijo, da prevzame jamstvo tudi za baltiške države, ker s tem ščiti tudi sa'ino sebe in si zavaruje nadoblast svojega brodovja v primeru vojnega spora z Nemčijo. Razumeli bomoj tudi prizadevanje Nemčije, da baltiške države iztrga iz območja Rusije, razumeli tudi nervoznost baltiških državic samih, ki gledajo pred seboj turobno bodočnost, ker bodo ali takoj padle pod sovjetsko nadzorstvo, ali pa 'bodo morale služiti kot odskočna deska za vpade protivnika Rusije, ki bo poskusil svojo srečo od 'morja sem. Razumeti pa je treba tudi otepavanje Anglije, ki bi se nerada zamotala v vojno, ako bi se v Baltiku spopadli Nemčija jn Rusija. Na Baltiku se torej v sedanjem trenutku odigrava za oddaljene narode zanimiv, za neposredno interesirane pa vsekakor nervozen prizor, ko oba nasprotujoča si tabora velesil med seboj tekmujeta, kdo bo prej zasedel strate-gicno važne točke, od katerih I o odvisen potek morebitne borbe. Po{jska se bo borile, če bo treba Velik gsvor maršala Smigij "ydsa v Kruhova V vsem evropskem časopisju je našel velik odmev govor maršala Smiglv Rvdzia v Krakovu pred več stotisoč poslušalci ob priliki svečanosti v spomin legionarjev in maršala Piteudske-skega. Po sv. maši je maršal imel velepomem-ben govor, ki je v nejasno situacijo v vprašanju Gdanska prinesel popolno razčiščenje. Maršal je dejal: ..Nasilni napadi se morajo odbiti s silo. Spoštujemo in cenimo mir, kakor drugi narodi, toda ni je sile, ki bi nas mogla prepričati, da beseda ..mir" za nekatere pomeni vzeti, za druge pa dati. Nimamo proti nikomur kakšnih napadalnih namenov in to naj nihče ne dvomi. Nihče pa naj tudi ne dvomi, da bomo z vso silo odbili vsak poizkus posredne ali neposredne kršitve naših pravic in dostojanstva naše države." O Gdanskem je 'maršal izjavil, „da to mesto predstavlja pljuča poljskega gospodarskega življenja. Gdanskega vprašanju nismo sprožili mi. Naše delo se bo prilagodilo delu druge strani." Maršalov govor je pozdravila ogromna množica sto tisoč ljudi. Po govoru so prebrali prisego, ki jo je množica ponavljala in ki se glasi: ..Za večno silo Poljske prisegamo, da se bomo brez omahovanja borili v vojni do zmage in da hotno v miru združili napore vseh državljanov v trdovratnem delu in složnem sodelovati ju." Govor maršala in manifestacija v Krakovu je naletel na veliko pozornost v Londonu, Parizu, in Berlinu, povsod ga je čusopisje živahno komentirulo. Okrog Gdanska Napetost v gdanskem vprašanju ni prav nič popustila. Poljski listi poročajo, da bo gdan-ski senat izdal zelo usoden ukrep: Odpreti mejo med gdanskim ozemljem in Vzhodno Prusi-jo ter na tu način izvesti priključitev k Nemčiji. Poljski listi pravijo, da se bo Poljsku z vsemi silumi uprla. Agencija Reuter poroča, da bo gdansko ozemlje postalo središče pozornosti okrog 20. avgusta. „Daily Telegraph" poroča, du se je v torek vršil pri Hitlerju posvet nemških vojskovodij. Po angleških na|m)vedih bo kritičen 27. avgust in ^. september. Silne važnosti je bil obisk Fbrsterja pri Hitlerju in njegov govor v Gdanskem. Poučeni krogi smatrajo, du se gdansko vprašanje znova približuje krizi. Drobne novice: Kralj Peter v Kamniških planinah in v Ljubljani. Naš mladi vladar, ki je pred tremi tedni prišel z morja na letovanje na Bled, marljivo dela izlete po vsej Gorenjski. Skoro ves pretekli teden se je mudil v Kamniških planinah. V sredo zjutraj se je s svojim spremstvom povzpel na 2558 m visoki Grintovec, kjer so visokega gosta očarale edinstvene lepote naše zemlje. Z Grintavcu se je vrnil na Kokrško sedlo, odtod pa v Kamniško Bistrico. V četrtek dopoldne je napravil izlet v Ljubljano, kjer se je podal na grad in ogledal gradbena dela na starih šansah. Razgledal si je z gradu tudi Ljubljano in okolico. Ko je kolona 4 avtomobilov, izmed katerih je prvega šofiral kralj Peter sam, vozila skozi mesto, se je po cestah nabralo toliko ljudi, ki so mladega vladarja navdušeno pozdravljali, da so avtomobili večkrat moruli obstati. Takoj popoldne se je krulj zopet podal v Kamniške Alpe in v petek popoldne prispel na Koroši-Oo. V soboto pu se je vrnil na Bled. Knez namestnik se je vrnil na Brdo. Nj. kr. Vi«, knez namestnik Pavle in knjeginja Glga sta se v petek i. avgusta vrnila iz tujine v Kranj. Z njima sta se vrnila tudi Nj. kr. Vis. kneževića Aleksander in Nikola. Nadškof dr. Ujčič pri dr. Korošcu. V petek je obiskal predsednika senata g. dr. Antona Korošcu v Begunjah belgrujski nadškof dr. Tjčič v spremstvu rektorja ljubljanske univerze prelatu dr. Matije Slaviča in tajnika belgrajske nadškofije dr. Neumanna. K voznemu redu za 1. 1940—41. Ljubljansko železniško ravnateljstvo je prejšnji teden sklicalo anketo, ki naj bi razpravljala ,o predlogih in željah za novi vozni red za I. 1940—41. Ankete se je udeležilo lepo število predstavnikov gospodarskega življenja. Druge organizacije so poslale pismene predloge. Izmed najvažnejših točk naj omenimo: zamude vlakov, direktne vagone, vlake za nedeljske izlete in potrebo hitrejšega prometa. V tej zadnji točki je bila izražena zahteva po dvojnem tiru na progi Ljubljana—Kranj. Celovški škof dr. Hefter odstopil. Knezoškof dr. Hefter, ki je vodil krško škofijo polnih 25 let, je radi slabega zdravja odstopil. Do imenovanja novega škofa bo vodil posle škofije dosedanji pomožni škof dr. Rohracher Andrej. Zunanji minister dr. Cincar Markovič je v ponedeljek dopotoval na Bled in se nastanil v hotelu .Toplice". Akademski pevski zbor bo zapel svoji pokroviteljici Nj. Vel. kraljici Mariji. APZ bo v Soboto zvečer priredil svoji visoki pokroviteljici oficielno podoknico v poletnem dvorcu na .Suvoboru". Po podoknici pa bo slavnostni koncert APZ v dvorani .Prosvetnega doma". Zbor bo izvajal slovenski" umetne in narodne pesmi. Potrebe kranjskega kolodvora Na kolodvoru naj »e odpre druga pošta. Kranj se je v zadnjih letih gospodarsko močno ruzvil in edina pošta v Kranju že davno ne zadostuje. Poleg tega pu so nastale močne industrije ob kolodvoru. Ker je v Kru-nju še vedno le ena pošta, morajo danes industrije voziti postne pakete po klancu navzgor v Kranj na pošto, od tu pu se vozijo potem paketi zopet po klancu navzdol nu kolodvor. Dlu se to zamudno in nepotrebno delo odpravi, je potrebno, da se ustunovi druga poštu nu kolodvoru. — Ministrstvo za pošto je potrebo te druge pošte tudi spoznalo in zato z rešitvijo št. 956?"/36 odobrilo, da se otvori v Kranju na kolodvoru druga pošta. Ze lani je bil ta načrt tik pred uresničitvijo, a se je iz neznanega razloga v zadnjem hipu odložil. Prosimo zato železniško direkcijo v Ljubljani, da pripravi na kranjskem kolodvoru prostore za novo pošto. Prezidava kranjskega kolodvora je itak nujna in neodložljiva potrebu. Naj bi se zato tudi takoj izvršila in hkrati našli potrebni lokali za pošto na kolodvoru. Obenem naj bi se postavila tudi javna telefonska govorilnica, ki je na kranjskem kolodvoru na vsak način nujno potrebna. Na letošnjem Občnem zboru .Združenju trgovcev v Kranju" dne 25 marca je zbornični svetnik in načelnik lesne sekcije veletrgovec g. Gorjanc Franc, stavil naslednji samostojni predlog, ki se je poslal direkciji državnih železnic v Ljubljani in ki zadostno ilustrira nevzdržne razmere na kranjskem kolodvoru v različnih pogledih. 1.) Radi bližine tovarn Jugočeška, Jugobru-na, Tekstilindus, Sire. Inteks in Kolijaš bi bilo potrebno, da se zgradi na železniški postaji kolodvorska pošta. Z njo bi se ukinilo sidanje dvakratno prevažanje poštnih pošiljk iz tovarn v mestno pošto in od tam na postajo. Kolodvorska pošta naj bi v interesu strank in potujočega občinstva imela tudi javno telefonsko govorilnico. Zadeva gradbe te kolodvorske pošte je bila lani že blizu uresniče- Kraljica Marija in kraljeviča Tomislav in Andrej v Ljubljani. V sredo popoldne ob 2.20 se je pripeljala v zidravilišče ..Leonium" Nj. Vel. kraljicu Mariju s kraljevičema Tomislavom in Andrejem. Nj. Vel. kraljica je želela dohiti rentgenski posnetek, ki ga je napravil dr-Del Cott. Kraljica Marija se je živahno zanimala za razmere v zdravilišču in se razgovar-jala z bolniki. Vest o njenem prihodu se je hitro raznesla po vsem mestu. Visoki gostje so v Ljubljani tudi več stvari nakupili. nju, pa je stvar i/, neznanih razlogov zopet zaspala. 2. ) V zvezi z gradim kolodvorski' pošte naj železniška uprava razširi postajni peron in čakalnice ter odredi posebno čakalnico za vozeče se dijake, katerih je približno 150. Postajne nupruve odnosno postajnu zgradba že davno ni več kos tako močnemu prometu delavcev, dijakov in ostalih potnikov in vlada ob nedeljah pri vlakih nu postaji strašna gneča. Železniškim uslužbencem rudi pomanjkanja prostora skoro ni več mogoče skrbeti /a zadostno osebno varnost potujočega občinstva. Obenem z opisano zgradbo in razširitvijo nuj se prvo nadstropje postaje podaljša na jug do koncu postajne zgradbe, da dobi celotna fasadu tako važne postaje primerno lice. 3. ) Vsi nakladalni in razkladalni prostori naj se kanalizira jo, voda nuj se odvede v bližnjo reko Savo, ne pa nu sosedne ležarinske prostore strank, ki zanje plačujejo že itak dovolj visoko najemnino. Na klančinah in razkladal-nih prostorih je sedaj blata včasih do glež-njev. 4. ) Bivše Majdičevo skladišče — sedaj oddajno skladišče železnice je vsekakor preveliko in naj se podere. Namesto njega naj so na sever podaljša sedanje predajno skladišče. Prostor, ki bi se pridobil z odstranitvijo oddajnega skladišča nuj se uporabi deloma za razširitev razkladalnega prostora ..pod kostanji", deloma naj se razširi nakladalna klunčina za les, ki je seduj itak premajhne, in nikakor ne odgovarja potrebam. 5. ) Znižajo naj se cene prevo/a robe, da se s tem zopet pridobi stranke, ki se stduj vse prerade poslužujejo avtomobilskega prevozni, ki je sedaj cenejši in hitrejši. Železniška U-prava nuj razmijSJja o organizaciji dostave manjših pošiljk strankam na dom in naj odpravi čimprej kopico raznih formalnosti pri predaji ali prevzemu blagu. Poenostavi naj se sestava tovornega lista in uredi tuko, da strankam ne bo treba pisati duplikatu, kar je zamudno. Železniška uprava naj se pri vsem tem zaveda, da je spedicijska ustanova ne pa za iskanje raznih formalitet; njeno poslovanje naj bo predvsem enostavno, hitro in ekspeditivno. 5.) Stale/, delavcev naj se v skladišču poveča, ker za tako velik promet je v skladišču premalo delavcev in morajo stranke vedno čakuti predno pridejo na vrsto. S tem čakanjem se izgubi veliko časa, dostikrat pa stranke še same morajo skladati ako hočejo priti na vrsto in dohiti čimpreje svoje blago. Nepotreben strah Nič čudnega ni, če nekaterim ni snorazuui po \olji. ker je pač bilo dosti ljudi, ki so dobro živeli nu podlagi naših notranjih prepirov. Zato ti ljudje nočejo, da bi se ti prepiri nehali, zato se tudi ne 'morejo ogreti zu sporazum, ki bi napravil tem prepirom konec. So pa ljudje, ki se boje sporazuma, čeprav ne spadajo v preje opisano kategorijo užitni-kov naših notranjih prepirov. Ti ljudje imajo stru li pred sporazumom iz čisto drugih razlogov. Tako se nekateri Slovenci boje, da Imi-do, če se sklene sporuzum, naenkrat brez kruhu vsi oni Slovenci in Slovenke, ki imajo službo v srbskih in hrvatskih krajih. Drugi se zopet boje, da bo sporazum oslabil moč države, du bodo potem postavljene meje in da 1m> razpadla država nu celo vrsto gospodarskih področij. Vsi ti strahovi so čisto brez podlage. Naši ljudje, ki .službujejo med Srbi in llr-vnti. vendar nimajo svojih služb zaradi cm-) tralistične državne ureditve, temveč zato. ker I so se zu svoje mesto izkuzali sposobne. Ce ne bi bili naši orožniki v južni Srbiji možje na svojem mestu, bi že davno izgubili svoje službe, pa nuj bi bil v državi ta ali oni upravni sistem. Enako je z našimi služkinjami, ki so si tekom let ustvarile tako dober sloves, da jih povsod v državi radi sprejmejo in dostikrat le zato, ker so Slovenke, še bolj prazen pa je strah, da bi trpela za-j radi sporazuma moč države. Ruvno nasprotno je res! Naši notranji prepiri razjedajo moč države in če bo teh prepirov konec, potem se l>odo šele mogle prav razviti ljudske sile v državi, potem bo mogla napredovati. Pa tudi strah zaradi razbitja države na celo vrsto gospodarskih področij je brez podlage. Ne le slovenski tvorničar, temveč tudi hrvatski in srbski sta interesirana na tem, da se v tem oziru krije tudi stališče slovenskega, hrvatskega in srbskega trgovca. Sporazum nima-namena postuvljati bariere med nami, temveč hoče nasprotno s pametno ureditvijo države vreči tudi vse one l), nežno kot spomladi — spomnil se j,- grivar lepih pomladnih juter, ko je svetoval v svežem zelenju in pod sinjo nebesno modrino letal na svoje svatovske polete. Nu suh viharnik nad skalo se je neslišno spustil kos in pričel peti svojo večerno pesem, v dolini mu je odgovarjal carur, -kupno slu pela prelepo večerno urijo. Dolgo sta pela, kos j,- bil žc samo temen obris na nebu. Mrak se je pričel tihotapiti i/, dolin, sence so se zgoščale, na poseki je zapel legat. Nekje se je dvignil zajec in šel v zaspanem drucu na pašo. Kmalu je zukrnljc-vala noč in na čistem nebu so zamigljule in se zableščale miri jade zvezd. Plešivec se j< odražal kot veliku črna gmota. nebo nad njim je bilo spet čisto, brez oblačka. Lovec je izginil, kot bi ga pogoltnila lema, odtiholapil se je raz skale, nikogar ni motil na poseki, ni motil niti vznemirjal pestrega življenja na poseki. Prvi svit je pozdravi lovca že na skali. Spet prelepa jutranja pesem ptičk, pestro žgolenje vse do sončnega žara. V mračnem bukovju nad skalo je stal močan srnjak in obotavlja-je je šel proti robu bukovja, na poseko je bil namenjen. Kar so ga zmotili trdi koraki na poti tik nad poseko, hribovec je šel v dolino, srnjak pa je z divjimi skoki odskoeil v goščo glasno bokajoč. Lovec na skali se je. zdrznil: ..Torej, si vendar tu, stari premetenec!" Sončna pripeka ga je šele pognala s skale. * Zvonci vračajoče se živine so se oglasili, lovec je bil že v bukovju, topot pod skulo nad strmo, golo drčo, pokrito levo in desno s pisano preprogo jagod. Pred njim je stal okleščen bukov štor, vse do grape, kjer je šumel gorski potok je bilo golo, le redke smreke so samevale. V gošči je pela grlica, svoj enolični trun, trun, v dolini je žvižgal kos, sonce je že zahajalo. Daljnogled je tipul rob za robom, grm za grmom, vsak bukov štor, ki je poganjal mlade odrastke, pa vse zaman. Prav tedaj pa, ko se je v linah cerkvice na gričku razmajal zvon k večerni molitvi, je prišel nu rob drče srnjak. 1.ugodno je stopal, se pasel po mladih odganjkih na štorih in hotel prečkati drčo. Prav ko je stopil nu piano, je sedla na njegovo pleče srebrna puškinu muha. za hip se je ozrl vzdolž grape in tedaj je po zraku zasičalo, rezek pok. tavajoč, bolestnemu stoku podoben odmev in srnjak je v divji bolečini planil, se v/pel m i/pinil v dolgih skokih \ goščo. Iz drobne cevi m- je vlekel ozek pramen dima, lovec je povesil jekleno cev, na lice pa mu je legel mrak. Ledeno miren je bil. niti mu ni zatrepetala, roka. niti najmanjša mišica na licu, za hip je postal. p:i šel počasi, oprezno na nastrel nič! kamor pa se je ozrl je bilo polno ži-vordečih kapelj rdečin jagod. Urez psa bar-, varja — zaman! Zlovoljen in mračen je še' v kočo, skrbelo ga je, kaj je s srnjakom, zakaj, vedel je, da je krogla opravilu svoje smrtonosno delo, sicer ne bi srnjak sunil s tako divjo silo in planil v goščo. Siv mrak je vladal na poseki, dremotno jutro se je porajalo. Poseka je spala, v grapi je hripavo zalajala lisica, tesnobno je odmeval njen glas čez poseko, zajec je še sedel v de-teljišču in zajtrkoval. Tiha lovčeva stopinja ni dramila tihote rastočega dne, spešil se je na mesto nastrela, odtod skozi skoro neprodirno goščo. Ničesar ni opazil, prav nobene sledi za nastreljenrm srnjakom. Višje gori je šel v grapo in šel ob vodi navzdol. Ze je prišel skoro do dna drče v kateri je streljal, ko mu je zublestela na belem kamnu rdeča kaplja — krvi. Nizko se je sklonil in si ogledal sled. Korak na to spet kaplja, čezdalje več krvi, onkraj grape je ležal on, mrtev. šel je k njemu, široka rana mu je zijala v boku — lisico ga je načelu. Čudil se je lovec, zukuj ni lisičju navada, da bi načela mrtvo divjad prvo noč. Pogledal je nu ponosno rogovje, lepo, visoko, j a god išče z mogočnimi rožami in belimi konicami, še se je ozrl na mrtvo oko, ki se je že zelenkasto svetilo, se odkril in srnjaka odtrobil, Klic lovskega roga ono jutro ni bil vesel, mehko otožno, skoro žalostno se je. glasil v grapi, prek poseke in sosednjih pobočij, naznanjal je gozdu in dobravi, da se je od njib poslovil najgorši srnjak. Zeleno vejico je dobil, poslednji zalogaj V usta srnjak in vejico za klobuk lovec. Ko pa je šel s srnjakom ua plečih proti dolini, se je "glasil na griču zvon in lovcu se je zdelo, da zvoni njegovemu trinajstemu srnjaku. V mehkih akordih zvonov je ob pesmi roga je bilo toliko lepega, a otožnega obenem, saj se je lovec zavedal, da je spet vzel iz Stvurnice lep dragulj, da je Stvarnica spet zu en okras skromnejša. Is naših krajev J. velika obrtniška tombola v Kranju v nedeljo, dne IS. avgusta ob 3. uri pop* Preložite« nedeljske prireditve rad! deževja, ki j« bila nujno potrebna je povzročila mnogu govoric. Vodstvo Je bilo prepričano, du v tuko slabem vremenu ni mogoče računati nu oddaljenejše udeležence, ker povsod ni prevoznih sredstev in pride v poStev le kolu. S tem, da je nastalo šele popoldne vreme, puč ni bilo mogoče več nadoknaditi izgubljenega časa in smo bili prisiljeni tombolo preložiti na dan 15. avgusta t. I. in sicer nepreklicno. Velika večina udeležencev je razumela ta izreden položaj, ter si je ogledala razstavo dobitkov, ki duje vso garancijo, da bodo dobitniki res bogato nagrajeni, ako bodo prišli dvakrat v Kranj. Vodstvo se vsem vljudno opravi- čuje in se zaveda, da je vsak, ki je videl delo naših obrtnikov, prepričun, du nismo mogli dopoldne izvesti vseh priprav, ko je več ur nepretrgoma lilo, ter vabi vse, da se tombole udeleže, saj bodo /. bogatimi dobitki obilno poplačani izdatki nedeljske vožnje, ki je itak polovičnu. Razstavo si je ogledalo v nedeljo preko 1(1.000 ljudi in so se vsi začudeno vpraševali, ako je mogoče res vse to zu dobitke, saj j,- to cel velesejem. Prav iskreno povemo, vse in še več, ker smo naknadno zopet prejeli prav lepe dobitke. Torej v nedeljo nasvidenjel ..Diuštvo slovenskih obrtnikov." Razstava bogatih dobitkov. Reditelji pozor! Reditelji ste bili obveščeni kje in ob katerem času je zbirališče, ker tum dobite vsa poi robna nudaljna nuvodila. kdor ima že trak, naj ga pripne na levo roko, kdor pa ga še nima, pa ga dom na zbirališču. Tovariši, naša stanovska dolžnost nas veže, da se za to skupno stvar žrtvujemo ini skrbimo Zfi največji red in brezhibno delovanje pri prodaji tubhc, ter vsak skrbi, da si obdržimo ugled z enotnim in vljudnim nastopom. Po trgu bo vse urejeno zu dohode k sedežem po načrtu, ki je bil vsakemu pojasnjen, radio zvočniki pa so uameščciit tuko, da je po vsem Kranju mogoče slišati izklicane številke. Res je, da so nekateri vsled navala ljudi prošlo nedeljo izvršili veliko nalogo, zu kar so vredni vsega priznanju,' toda potrebno je še v nedeljo pokazati, da tudi obrtniki znamo dostojno in vljudno držati.red in da nam ravnanje z ljudmi tudi v takem navalu ni neznano. Torej še enkrat vsi iii točno! . a, , Male sličice iz nedelje. V pisarno vodstva tombole je vsa razburjena prihitela starejša gospa, ki je vihtela svojo desnico in kričulu, le počakajte, vas bom še tretjič naznanilu, ker brez „bobenčka" i-grate tombolo, ker pu je bil bobenček in še prav lušten ter lepo izdelan na mizi, je de-nuucijuiitko kar vrglo iz pisarne, ker na to najbrž ni bila pripravljena. Obrtniki smo preskrbeli že takoj pri pripravah, da se pripravi ta sporni „instrument", da je vsak dvom onemogočen in da se srečke, ki jih deklica vleče res ...dobro premešajo. Ako prej tega kranjske tombole niso imele, pa mi ne vemo. bih) je pur ljudi vmes, kot je že običuj pri takih stvareh, ki so hoteli zvaliti krivdo, du je tako vreme, na vodstvo. V svoji ogorčenosti so se izkazali pač take kot so, toda resni udeleženci so bili nadvse zadovoljni, da so imeli priliko ogledati razstavo v gimnaziji m so to tudi javno priznali in se bodo v nedeljo udeležili tombole. Se k umoru pri Sv. Barbari haj je pokušala obdukcija Uribernikovih Zadnjič smo poročali o groznem umoru Uribernikovih zakoncev pri Sv. Barbari nad Škol-jo Loko. Ker pa se je ob času našega poročila vršila ravno obdukcija umorjenih, katero so izvršili dr. Viktor Kocijančič, dr. Aliiert llonian kot zdravniki in dr. Dovgan od sodiš:^, se je Vas dopisnik obrnil na dr. \iktorju Kocijančiča, ki mu je druge volje dul strokovno poročilo, kuj je ugotovila obdukciju in kaj je pri umoru zakrivilo smrt uniorjencev Kakor je obdukcija ugotovila se je moral zločinec približati postelji, kjer sta spala Hn-bernikova, tako du se je postelje dotikal in sicer je moral stati ob vznožju. Oba dva strelu, ki sta možu zadela naravnost v srce, stu bila oddunu iz neposredne bližine, Zaradi teh dveh strelov je seveda pri možu nastopila takoj smrt. Drugače pu je bilo pri ženi Marjani, ko je žena čula strele, je kakor smo poročali, plani- la i/, postelje in začela bežati. Zato je zločinec, tretjič streljul nanjo in jo je tudi zadel i u sicer v desno nogo, nad peto, kjer ji je nogo prestrelil. \endur je žena tudi z. ranjeno nogi; bežala in sicer še 64 m od hiše, kjer jo je morilec dohitel in ji zadal v hrbet dve rani in sicer ji je ob prvem zamahu prerezal samo kožo po hrbtu navzdol. Pri drugem zamahu pa ji prerezal ves desni prekut pljuč. Vsled te rane je žena tudi umrla in je zločinec ni nato davil. Pri možu sta pu šli krogli skozi srce v pljuča, kjer sla za ko/o na hrbtu oLstuli. Kar se tiče zasledovanja zločincu, moramo takoj pripomniti, da dosedaj niso aretirali, še prav nikogar in so vse vesti, ki krožijo o tem popolnoma preuranjene in izmišljene; Povemo lahko le toliko, da obstoji upanje, da bo zločinec izsleden. Zopet uboj v Hrastnici pri Škof ji Loki Hafner Valentin je zaklal Boinar Vincenca, ko je spal. V nedeljo so imeli pri škofjeloški podružnici Sv. Ožbalt žegnunje, Vsled tega se je zbralo pri Rupar Francu v Zgornjih 1'ojkah precej funtov in deklet, tako domačinov, kakor iz sosednih krajev kot iz Polhovega Gradca, Črnega vrhu, Sv. Barbare, Škofje Loke, Stare Loke in Sv. Katarine, du bi se pozabavali ob pijači kot je to ob takih prilikah navada, Med njimi stu bila tudi Božnar Vincene, domu iz Črnega viha, bival pa je zadnje'časa v škof ji Loki, kurlovška (>, od koder je hodil na de|o k llo- mun Jožefu, sodarju, Podpulferca r> kot pomočnik in Hafner Valentin vulgo Jamnikov iz Stare Loke, znan pretepač in nusilnež. Prišla sta skupuj le slučajno in se tudi nistu nič prepirala. Ko se je začelo temniti je Boinar čutil, du je precej pijun, zuto je lepo na tihem odšel \ kukih 40 korakov oddaljen doni Kr/iš-niku Junez.u vulgo Spodnje Pojke; kjer je mislil prenočiti. Našel pu je vse zaprto. Zato se je |>a kar vsedel na bližnje stopnice in je zaspal. Med tem časom so pa v Zgornjih Foj- kah noreli nuprej. Djivjost se je zlast« prijemala Hafnerju, ki je končno zgrubil za kuhinjski nož nu 'mizi, ter z besedami, da mora še danes nekogu zukluti, izginil v noč. Tu ko j je naletel nu spečegu Božnurju. Stopil je k lijenili, ga nekoliko obrnil ter mu je zasadil no/, naravnost proti srcu. Nož. je segel 1 cm nad srce. Hafner je nato zginil. Božnur je seveda začel stokati in klicati nu pomoč. Culi so ga otroci, ki so poklicali starše, ki so ranjenega Božnurju spravili v hišo nu posteljo. Zjutruj je Ki/.išnik takoj obvestil orožnike, Božnurju pa je pripeljal z vozom v Škofjo Loko, k zdravniku, nato pu ga je Erženov uvlotuksi .nlpelj.il v Ljubljano. V torek zju- Velik požar v Sp. Strela »anetila pomar. Pogorela je Viharno in deževno vreme, ki je v sredo popoldne strašilo v okolici Krunju, se je, ku-kor nam poročujo, najbolj ruzbesnelo v smer proti Tržiču. Dločim se je v Krunju v 1 i 1 u o-krog poli osme ure zvečer 16 poniznu plohu, ki je kmalu prestalu, je v okolici Dupclj par-krat zagrmelo in treskalo, tako da je strela PŽgala hišo posestnika Bclcja v Spodnjih Dupljah. Ogenj je mahoma zujel hišo, hlev, skedenj, skratka vsa gospodarska poslopja in ker se hiša nahaja na gričku, je bil požar tembolj viden daleč naokoli. Ognjeni zublji so tako hitro zajeli vsa poslopja, da so rešili le živino, nekaj obleke in nekaj orodja. Vse ostalo pohištvo, orodje kakor tudi letošnji pridelek je postulo plen ognju. traj pa so se raznesle po mestu vesti, da je Božnur v bolnici že izdihnil. Orožniki so začeli takoj z energično pre-iskuvo. Vendar pa pri Ruparju ni hotel dolgo času nihče nič vedeti. Ko so pa orožniki zagrozili, da bodo aretirali vso družino, se ie žena vdala in povedalu, kdo je vzel nož. Na podlagi tega so orožniki aretirali Hafnerja, ki je že priznal in so ga takoj oddali sodišču. Tako je zopet ena žrtev alkohola in razbr-zdunegu pobalinstva in divjaštva več.' Hafner, k: je tak tip, pa zasluži strogo kazen. Dupljah hiia in vse gospodarsko poslopje. Ogenj so pogasili domači gasilci iz Dupelj in Bistrice, na pomoč pu so prihitele tudi gasilske čete iz Nukla, Podbrezja, Tržiča in Kranju, katerim pu ni bilo treba stopiti v popolno akcijo. Rekli smo že, da se je Belejevo poslopje nahajalo na hribu in da je bilo zato tudi gašenje zelo naporno. Gasilci pu so odvrnili nevarnost tudi od ostale vasi, kajti v neposredni bližini se nahujata dve hiši, nekoliko proč pa večja skupina hiš. Vetra pa ni bilo. Škoda nastala po požaru je bilu ocenjena na din 80.000.— posestnik Belej pa je bil |a-varovan samo zu din 50.000.— ter bo moral sam kriti presežek nezavarovane vsote. Obisk ministrov pri dr. Korošcu Živahno politično življenje na Bledu. V nedeljo opoldne je predsednik vlade Drn-gišn Cvetkovič v spremstvu ministrov dr. Ku-ienovića, ing. Beslićn Rajakovića in Altipar-inukovića obiskal predsedniku senata dr. Korošca, ki preživlja svoje počitnice v Begunjah. Predsednik senata je bil obiska izredno vesel. Zelo dobro razpoložen je svoje goste obdržal nu kosilu, katerega se je udeležil tudi bivši minister MagaraSevie. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič se je po kosilu odpeljal na letalsko prireditev v Ljubljano. Ko je predsednik vlade bival na Bledu, so se zbrali tam najvišji politični zastopniki, senatorji in poslanci, tako da je bilo politično življenje zelo živahno. Predsednik vlade se je vrnil v Beograd v sredo in je radovednim časnikarjem na vprašanje o sporazumu odgovoril: „Vse se lepo razvija". konkretnega. Ni pa hotel povedati ničesar Letalski dan v Ljubljani „Naša mož je v letalstvu", je dejal pred. vlade g. Cvetkovii. Letalski dan preteklo nedeljo v Ljuhljan? zbrulo v nedeljo popoldne okrog 10.000 ljudi, je bil velika reviju in praznik našegu civilne- Prireditev pa sta obiskala tudi predsednik vlagu letalstva. Dvujsetletnico svojega aktivne- de Dragiša Cvetkovič z več ministri in ban g. ga dela je ljubljanski Aeroklub proslavil z le- dr. Marko Natlačen z ostalimi odličniki. Ne-po prireditvijo, kateri je bil pokrovitelj sum kako po P5. uri so prileteli tekmovalci. Tekmovala so šolska in športna letala, ki so bila razen enega, vsa domač izdelek. Prvo nagrado pokal kneza Pavla so odnesli Zagrebčani in sicer Milan Hetenvs, ki je preletel 1522 km dolgo progo v 4 urah 17 min. 30 sek. Drugi je bil Simić iz Beograda, tretji Bojević četrti pa kot najboljši glede točnosti in orientacije član ljubljanskega Aeroklubu Franc Perdan jih šolskem letalu „Fizir". Po prihodu predsednika vlade se je začel program. Nastopili so bombniki, lovska letala, jadralno letalo, sledile so razne akrobacije in skakanje s padali. Predsednik vlade je vsem letalcem čestital in večkrat povdaril: „Naša moč je v letalstvu!" knez namestnik Pavle, ki je poklonil krušen srebrn pokal kot prehodilo darilo, lepa darilu so poklonili tudi drugi visoki dostojanstveniki. Namen prvih krožnih tekem po Jugoslaviji, katere je organiziral ljubljanski Aeroklub in se bodo vsako leto ponavljale, je dvigniti nuše civilno letalstvo in vzgojiti čim večji kader dobrih letalcev. Nu letališču pri Djevici Mariji v Polju se je Lep uspeh naših tekmovalcev v Belgiji 'tekmovalna vrsta slovenskih fantov druga. Pri mednarodnih telovadnih tekmah v Ličgeo preteklo nedeljo je nastopilo osem različnih držav. Prvo mesto je zusedlu fraucosku vrsta drugo jugoslovanska vrsta, tretje mesto pa belgijsku vrstu. Mi«d posuinezniiui tekmovalci pu so se naši fantje odrezuli takole: v skupni oceni je na četrtem mestu Fric Natlačen z. Jesenic, Janez Vuršek z Viču je Sesti, Karel Janež, od Sv. Helene pa osmi. Uspeh slovenskih atletov. Tudi pri lahko-alletskih tekmah v Liegen' so naši funtje, člani Zveze fantovskih odsekov dosegli nekaj iz- redno lepih uspehov. V teku nu 1900 m je zniugul v odličnem slogu in izredno dobrem času ob ostri mednarodni konkurenci Zmago Košir: v teku na 400 m je bil prvi Klinu iz Jesenic, v troskoku je zmagal Smolej. V teku nu 400 m je /usedel 11. mesto Skušek, drugo mesto v metu krogle si je pridobil Jeseničan klimo', v metu disku je bil drugi Jeglič, Ju,-goslovanska vrsta [>u je bila druga v štafeti 4x100 m in 4x200 ni. Uspeh naših atletov je vsekakor iz-edno lep. fPhPNSKE NOV\C £ 1% uprave Današnji številki „Gorenjca" so priložene Vse cenjene naročnike prosimo, da položnice. kolikor to se po njih poravnajo naročnino v niso storili! _ . „ Uprava „Gorenjca . KRANJ Smreke«, ki so bile nasajene na bregu nad šavnikovo potjo, katero bodo seda, porabil, za razširjenje ceste na Jelenovem klancu, so presadili na prostor, ki se nahaja ob nov, glavni cesti v Ljubljano nad nadvozom, med novinu stopnicami in novo potjo na Kalvarijo. Ko s,, bodo smrekce nekoliko obrasle in ko se zaraste trava, bo nastal tam majhen, a P«J*te" park, ki bo poživil vso okolico. Zato je bila misel tam nasaditi smrekice prav posrečena. Škropljenje Jelenovega klanca. Ker se sedaj vrši ves vozni in tudi osebni promet po glavni cesti na Jelenovem klancu, ko je Savnikov* pot radi pripravljalnih del zaprta, bi želeli, da se v pogledu škropljenja posveča tej cest. sedaj več pozornosti, saj je drugače zelo neprijetno hoditi v oblakih prahu po tej tako prometni cesti. Zato naj se cesta večkrat na dan škropi. . , v. Osebna vest. V četrtek dne 3. avgusta oh 17. uri je prispel v Kranj gospod finančni direktor Sedlar in je v prostorih Katastrske uprave ob prisotnosti šefa davčne uprave g. inšpektorja Prudiča ter vsega uredništva davčne in katastrske uprave in finančne kontrole izročil g. Francu Zupančiču, višjemu inšpektorju katastrske uprave red sv. Save IV. stopnje in g. Torkar Janku, podinšpektorju finančne kontrole red sv. Save V. stopnje. Gospod direktor je v svojem govoru orisal veliko delo, ki ga izredno dobro vršita oba odlikovanca, nakar so vsi prisotni izrekli svoje čestitke. Oba odlikovanca in njiju družini sta med narodom zelo priljubljena, zato se naš list rad pridružuje tem čestitkam. V nedeljo 13. avgusta t. I se vrši občni zbor ZZD v Kranju v dvorani Ljudskega doma ob 9. uri dopoldne. Vabimo vse krščansko misleče delavce in delavke, da se občnega zbora udeleže. Vabi ZZD} Kranj. Tri okostja so našli. Pri kopanju temeljev za oporni zid in nasip novo ceste na Jelenovem klancu so prejšnji teden nekoliko od Ba-bičeve hiše naprej na Šavnikovi poti našli tri okostja 1 m globoko v zemlji, ki so bila že popolnoma strohnjena in so na zraku razpadla v prah. Domneva, da gre za zločin, najbrže ne bo držala, ker so bila tri okostja skupaj in so ležala popolnoma v pravilni legi. Ver» jetno je bolj, da so okostja še iz časa bojev s Francozi. Popravni izpiti na kranjski drž. realni gimnaziji se vrše dne 24. in 25. avgusta. Podroben razpored je razviden na oglasni deski. Glavni oddelek finančne kontrole v Kranju na našo zadevno notico, da so se finančni organi na več krajih in pri več tvrdkah pozanimali, če se redno kolekujejo pogodbe in računi ter so sledile kazni in zlasti razburljivi prizori, naproša, da resnici na ljubo objavimo, da se v prisotnosti uradnih organov finančne kontrole prejkoslej niso izvršili nikaki razbur-, ljivi prizori. Če ta ali oni svoje mišljenje izraža na svoj način, se ga je vedno poučilo, da se ni mogoče izogniti kontrole, ki je bila vsakikrat odrejena od višje oblasti, nakar so se v vseh primerih taksne revizije v redu izvršile. Združenje gostilničarskih podjetij v Kranju je poklonijo Krajevni protituberkulozni ligi v Kranju od presežka nabiralne akcije za venec pokojnemu tov. Brulc Francu gostilničarju v Kranju znesek din 255.—, za kar se Krajevna liga najiskreneje zahvaljuje. Divjanje kolesarjev na kalvarijski pešpoti. Po ozki pešpoti, ki pelje od Treh križev navzdol do železniškega nadvoza, katera je kot nova pot na Kalvarijo od pešcev, tamkajšnjih stanovalcev in turistov zelo obiskana ob vsakem dnevnem času, se vedno vozijo kolesarji v velikem številu z brezobzirno hitrostjo. Pešci, katerim privozi tak divjaški kolesar' za hrbet! morajo hitro odskočiti v stran da jih ne podere kolo. Tako se dogaja, da danes pešci niti na takih stezah niso več varni življenja. Zato bi bilo dobro, da se vožnja po tej stezi odločno prepove in pa da se postavi stražnik na ono mesto, da bo krotil brezobzirne kolesarje. Pa tudi kazen naj bi sc takim predrznežem naložila, kot na pr. če kolesar ponoči nima luči ali podobno. Gasilski oder za olrtniško tombolo. V št. 29 našega lista smo ugotovili, da so se po Kranju raznesle govorice, češ da gasilci nočejo posoditi odra za obrtniško tombolo. Te govorice so se, kar je edino pravilno, ter jim mi že od vsega početka nismo verjeli, izkazale za netočne. Kranjska gasilska četa je pokazala vso svojo uvidevnost in razumevanje ter je obrtnikom stavila na razpolago svoj tombolski oder. Le v skupnem podpiranju bosta obe društvi dosegli namene svojih organizacij. Restavracija Hotela Evropa Abonenti uživajo izredne ugodnosti. Izbira po jedilnem listu od 15'- din dalje. — Društvom je na razpolago velika dvorana. — Se priporoča Alojzij Točaj. Vajeniška kolonija. V torek je odšla v Bohinj skupina okrog 20 vajencev, ki bodo tam imeli svojo kolonijo in bodo letovali približno 14 dni. Kolonijo je organiziral OUZD, vodi jo pa kaplan g. Vovk. V koloniji se nahajajo vajenci iz različnih strok. V bližini „Zlatoroga", so se nastanili v mali hišici. Vajenci bodo svoj prosti čas porabili za izlete, kopanje in razvedrilo, nekoliko se bodo pa tudi učili. O koloniji bomo še poročali. Kopališče v Straheči dolini, o katerem smo podrobno poročali v prejšnji številki, se gradi z vso vnemo in pridnostjo naprej, čeprav bi nekateri želeli, da bi se dela ustavila ter so v ta namen pokrenili že dve brezpomembni akciji v obliki pritožb. Počasi jih bo pa tudi to veselje minilo. Občina je v stalni zvezi z obema priznanima strokovnjakoma1 z ing. Bloudkom in ing. Mačkom, tako da se bodo pri gradnji kranjskega kopališča v resnici uporabile vse dosedanje izkušnje pri gradnji kopališč. Zato smemo upati, da bo kranjsko kopališče res moderno in prvovrstno zgrajeno. VIRMAZE - SV. DUH Gasilska četa Virmaše — Sv. Duh priredi dne 20. avgusta veliko javno tombolo ob 3. uri popoldne. Glavni dobitek telica, več moških in ženskih koles, ter še nad 25C Le ključavničar zna napraviti ključ kakor more perilo čisio oprali le dobro milo. TerpenHnovo milo Zlatorog da goslo belo peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo. Le malo rr-jda - in perilo je snežno bele, prijetno poduhrevo in oslone dolgo rrdno. TERPENTINOVO MIIO dobitkov. Tablice so po 3 din in se dobijo pri vseh članih gasilcih in v zadrugi pri kolodvoru. Za nakup tablic in lep obisk se priporoča Odbor. KOVOR Vodovodna zadruga Kovor in Podbrezje pri-radi deževja v nedeljo dopoldne pa ljubljan-Markučevem vrti: tombolo združeno z veselico. Glavnih dobitkov bo 13 in prosi za čim večjo udeležbo. Čisti dobiček je namenjen za gradbo vodovoda Kovor—Podbrezje, katerega gradimo s pomočjo banovine in države že od 1. 1911. pa ga še do danes nismo dogradili, vsled tega prosimo občinstvo, da se naše tombole udeleže v čim večjem številu, da bo vodovod čini prej dograjen. TR2IČ Precej prahu je dvignilo med ijudstvom v nedeljo dne 6. avgusta, ker bi se imela vršiti v Kranju velika obrtniška tombola, pa je bila radi deževja v nedeljo dopoldn.e po ljubljanskem radiu ob 1. uri popoldne odpovedana ter preložena za teden dni, to je na nedeljo 13. avgusta. Toda, kljub temu, da je ljudstvo napravilo v nedeljo nekak prisiljen sprehod v Kranj, ker se tombola ni vršila, pa je obenem imelo ugodno priliko si ogledati v kranjski gimnaziji krasne dobitke obrtniške tombole, ter je marsikateremu upadla trenutna nevolja, ter je večina ljudi pojmovalo, da je s pripravo take okusne tombole treba res veliko idejnih žrtev in truda, zato je bilo vodstvo tombole v precejšnji bojazni, da ne bi vsega tega dela in priprav pokončalo deževno vreme. Nikakor pa ne odgovarjajo resnici razne govorice, da je vodstvo tombole to odpoved napravilo namenoma iz kake zlobne nagajivosti. Saj se najdejo povsod ob takih in podobnih prilikah go- tovi elementi, ki imajo veselje množico begati in hujskati, ter s tein delati nekako nerazpo-loženje med prisotnimi. Zato pa se vrši obrtniška tombola nepreklicno v nedeljo, dne 13. avgusta ob 3. uri popoldne ob vsakem vremenu. Tablice dobite v razprodaji pri sledečih: Leopold Valjavec, krojaštvo, Blejska cesta 7, Trafika Markič, Ljubljanska cesta, Bohorič Anton in Romih Martin, pekovska lokala na Glavnem trgu. Združenje rokodelskih obrti v Tržiču sporoča, da se vrši vpisovanje novih vajencev pri obrtnem združenju v drugi polovici mesca avgusta, zato prosimo vse dotične mojstre člane in mojstrice članice, kateri so sprejeli v pouk nove vajence ali vajenke, da jih prijavijo pri tajništvu (Leopold Valjevec), ter bodete tamkaj zvedeli natančno, kdaj se vršf vpisovanje vajencev. Opozarja pa združenje, da je treba vajence ali vajenke še pred vpisovanjem poslati na brezplačen zdravniški pregled, čigar tiskovine se dobe pri tajništvu združenja za ceno 1.50 din. Brez zdravniškega pregleda se vajencev ne bo vpisalo. Tolike v vednost. ŠKOFJA LOKA Naše trditve so dobile dokaz. V ponedeljek 24- julija je imelo obrtno društvo svoj drug. izredni občni zbor, sklican na .zahtevo večine članov, da se izvoli novi odbor. Na občnem zboru sta bili zopet dve skupini, Ogrinova in Čadeževa s Kalanom Valentinom. Pri volitvah je dobil Čadež 16 glasov, Ogrin 15 glasov, za predsednika je bil izvoljen Kalan Tine. Po občnem zboru je 15 članov takoj odstopilo. Tako, da sedaj društvo šteje 13 odbornikov in 2 člana. Pretep med sosedi. Gospe, ki je pisala dopisniku pismo, v katerem mu grozi s „pravnim zastopnikom" prav vljudno povemo, da je naš članek v zadnji številki ..Gorenjca" od prve črke do zadnje pike resničen in zato resnice kot resnicoljubni ljudje res ne moremo in nočemo pretvarjati. Je Že tako. Kar se pa tiče, da ste zelo bojeviti, pa o tem že tudi sodišče vi- in vsa Loka in ni to prav nič novega. NAKLO Gasilska tombola. .Prostovoljna gasilska Čela v Naklem pri Kranju" priredi v nedeljo 10. septembra ob 3. uri popoldne na gasilskem vrtu veliko tombolo, katere Čisti dobiček je namenjen za kritje stroškov novega gasilskega doma. Glavni dobitek je motorno kolo 200 kub. cm, šivalni stroj, spalna oprava, moka, kolesa itd. Vsa društva in gasilske čete prosimo, da ta dan ne prirejajo svojih prireditev. ki pa jih ne sme razdeliti vsled pritožbe ge. Sajovic in kinu Narodni dom. Da bom izvedel obdarovanje kinoobiskovalcev je vzrok v tem, ker stremim kot navdušen kinoobiskova-lec in kritik za čim večjim procvitom dobrih filmov. V Kranju je edino kino Smartinski dom imel na programu samo dobre in kvalitativne filme, dočim smo v Kranju razven nekoliko izjem imeli priliko videti same povprečne filme. Če že ga. Sajovic in kino Narodni dom nočeta nabavljati tako dobrih filmov kot kino Smartinski dom, naj vsaj istemu pustita nemoteno delovanje in igranje dvojnih sporedov, kajti naša želja je, da vidimo kar največ in najboljših filmov. Film o-svaja svet, zato zahtevamo, da dajejo kinopo-djetniki na program samo dobre in vzgojne filme, ne pa filme iz katerih govori nevera ali morda propagandni duh drugih narodov. CcTiar Vladislnv. ODLIČNI DOMAČI IZUMI Žepni pisalni stroj, metla s čistilnikom in drugi Pretekle dni je v našem uredništvu predo-čil in nazorno razložil pomen lastnih izumov g. Tovornik Viktor doma iz Dobrunj pri Kamniku. Ze dnevno časopisje se je lani pa tudi zadnje čase podrobno bavilo s temi izumi, o katerih se tehniki v Ljubljani izražajo naj-povcljnejše. Zato se mi v podrobne konstrukcije njegovih izumov ne bomo spuščali, ker so že poznani najširšim plastem. G. Tovornik misli te svoje patente fabricirati v režiji domačega kapitala, ki bi ga zložili skupaj ljudje z določenim kapitalom in bi nastala na ta način nekaka domača delniška družba za fabrikacijo njegovih izumov. Predvsem bi izumitelj rad praktično uresničil idejo žepnega pisalnega stroja, ki ima za privatno uporabo, pa tudi za pisarniško, silno velik pomen in ima torej ta patent največjo možnost praktične uveljavitve med najširšimi plastmi naroda, ker je upravljanje pisalnega stroja zelo enostavno. Kdor želi, nadarjenemu in podjetnemu domačemu izumitelju pomagati in stopiti v stik za uresničitev njegove ideje, naj se zglasi v našem uredništvu, kjer bo dobili nadaljna pojasnila. FILM Vse cenjene kinoobiskovalce obveščamo, da na žalost ne smemo vsled prepovedi Združenja št 54-39, predvajati za jubilej in nadalje dvojnega programa. Vsled tega smo izpreme-nili naš spored kakor je razvidno z oglasa. Da pa cenjeni kinoobiskovalci ne boste na škodi smo znižali cene vstopnicam tako, da boste za skoro isto ceno gledali lahko oba filma. Na žalost Vam moramo tudi sporočiti, da ne smemo vsled sklepu skupščine ZKP v L t. 1. in vsled prepovedi Združenja št 54-39 razdeljevati nikakih nagrad. Uprava kinu Smartinski dom. Darila v kinu Smartinski dom. Vsem cenjenim interesentom jubilejnega programa v kinu Smartinski dom sporočam, da bom razdelil med iste nagrade, katere je prvotno mislil razdeliti kino Smartinski dom, MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0*f>0. Najmanjši znesek je 8 D. Važno! Modroce, otomane, spalna divane i. i. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica). Poizvedovanje: Najditelja, ki je našel v soboto 5. t. m. na strelišču v Struževem listnico z raznimi dokumenti, ki so za njega brezpredmetni, prosim, da vrne vsaj dokumente. Jeglič Rudolf, kamnosek, Blejska c 15., Kranj. Iščem dvosobno stanovanje s kuhinjo in vsemi pritiklinami na periferiji mesta Kranja. Naslov v upravi „Gorenjca". Učenka hi se rada izučila v trgovini. Ima 4 meščanske šole z malo maturo. Naslov pove uprava „Gorenjca". Vajenec star 16 let iz dobre krščanske hiše se želi izučiti ključavničarske obrti. Naslov pove upruva „Gorenjca". Kino Smartinski dom všmartnem pri Kranju: Vam ima priliko prikazati v dneh 12. —15. VIII. ko slavi svoj prvi jubilej dva šlager velefilma z znižanimi cenami, ker ne sme igrati istih v dvojnem programu. V petek, U. VIII. ob poli 9. uri zv., v nedeljo, 13. VIII. ob 4. in poli 9. zv., v poned. 14. VIII. ob poli 9. zv. in 15. VIII. ob poli 11 zj. in 6. pop. monumentalno delo sezone V glavni vlogi Errol F!ynn, Ollvin de Havilland,--- V soboto. 12. VIII. ob poli 9. zv. v nedeljo. 13. VIII. ob poli 11. uri zj. in ob G. pop. in dne 15. ob 4. pop. in poli 9. zv. veliki šlager film Jeanette Mac Donald in Alian Jone, ki prekaša filme kot Rose Marie in beli Jorgovan TZnižane vstopnice a Din 21—, i'—, 6'—, 7*—, 8--, 9'—, 10-— si nabavite pravočasni It Q| N V £k I Q BO. Za ta jubilej bo blagajna odprta že dve uri in pol pred začetkom predstave. Rezervirane vstopnice dvignite vsaj 35 minut pred predstavo. »Poročnik indijske brigade« Na prodaj dvostanovanjska hiša z lepim vrtom v Kranju. Naslov v upravi ..Gorenjca". Prodam popolnoma nov enujvprežen kmečki voz za din 2000.-. Ogled pri kovaču v Slednjem Bitnju. Preklici Podpisana preklicujem, du Micka in Junez 1 ende nimata nobene pravice od sedaj naprej do moje zemlje, isto tako ne oddajati v najem drugim, ter ne sprejemati plačila za njo. Vsa pojasnilu glede najema Vnm daje Bizjak Jožica, trgovka v Kranju, Tvrševa cesta 14, oskrbnica mojega posestva. Pavla Gunz — Novakova. Delavski obzornik—======== Našemu delavcu - naše organizacije „Prefarbani ? I" Pereče vprašanje po tovarnah je, kako dvigniti moralni nivo, ki postaja za deluvski stun življenjskega pomena. Moralni propud narodov je vedno združen tudi s propadom narodov samih. Vsak narod se drži le toliko časa, dokler je moralno zdrav. Moraluo zdruv narod živi tudi v blagostauju. kakor je to pri celih- narodih, tako je tudi s stanovi in posamezniki. Stan, ki prepade moralno, zgublja na pridobitni moči in tudi svojih ne more več uveljavljati. Delavski stun, ki bi izgubil moralo, je nesposoben za pridobivanje in nujno more zapusti v veliko revščino ter tudi nihče več pomagati ne more. Te važnosti se žal zcio malo zuvedajo delavske organizacije sume. Iz njih hi morala priti ona pobuda, ki bi dala gibalno silo za preporod v duhu one morale, ki meru biti vsakemu poštenemu človeku svetu. To je tista morala, ki jo uči katoliška Cerkev. One organizacije, ki se ne zuvedajo svojega poslanstva, da krepijo moralno silo svojih članov — ne pomenijo dosti ali nič. Industrija vedno bolj narušča z ujo tudi marsikatera skeleča rana, v prvi vrsti najniz-kotnejša nemoralnost. Koliko je na primer po tovarnah nesramnega in podlega preklinje-vanju in govorjtnja. Še tisto, kar je dobro, se mora bojevati, da ostane nepokvarjeno in, da se ne okuži in navzame slabega duha. Zanimiva je pred vsem ugotovitev, da ravno tisti ljudje, ki so versko brezbrižni, kaj hitro s slabim vzgledom in govorjenjem pokvarijo zlasti mladi kolikor toliko še verni delavski naraščaj, ki skušajo to mladino z vabljivimi in sladkimi besedami pritegniti v svoje organizacije. Mlad fant, mlado dekle, danes še verna, čez nekaj let pa bo spačena slika današnjih razrvanih časov. To so karikature, ki ne poznajo več od znotraj cerkve. Njihove cerkve so jim gostilne, kjer vluda satan, kjer se pije, pleše in zabava kakorsibodi. Namesto krščanskih knjig in časopisov jim dajejo v roke knjige in letake blaznih komunističnih ideologov in laži-voditeljev. To so tisti, ki hočejo danes voditi delavski stan. S ponosom smo povedali in še ponavljamo, da je naša organizacija katoliška. Slovenski delavec, slovenska delavka bosta pripadala katoliški organizaciji, katera jim duje osnovno moralno silo. Katoliške organizacije se v dovoljni meri zavedajo kakšno poslanstvo jim je poverjeno, toda žal ugotoviti moramo, da voditelji marsističniti organizacij z moralo svoje vrste hočejo uničiti še tisto, kar je poštenemu človeku sveto. V tem duhu delajo vse one delavske organizacije, ki krščanskih načel ne poznajo uli pa jih imajo le na ustih. Le katoliški preporod, ki bo izšel iz katoliške organizacije, bo mogel zajeziti oni val, ki se zgrinja preko delavskih vrst. Katoliška organizaciji //D nudi nove in o-svežujoče moči, kar ni v stiku ali v skladu s krščanskim pojmovanjem človeka in lijeve osebnosti — ona vse to odločno odklanja. .M sikdo že spoznava, kam ga je pripeljal satansko zamišljen načrt rdečih proslulib voditeljev. Zato slovenski delavec in slovenska delavka odklanjata vsako organizacijo, ki ne temelji in krščanskih načelih in obsojata vsakogur, ki se pusti, da ga rdeči plačanci privabljajo v svoj krog. V zadnjem času smo priobčili dvoje poročil o dveh slov. podjetij, ki po obliki nista odgovarjali intencijam našega listu ter tudi vsebinsko nista bili povsem točni. To dvoje poročil je prišlo v naš list brez vednosti konzorciju. Konzorcij ..Gorenjca". JSaia organizacija je ie mlada. Pred dobrimi 3 leti nus pravzaprav še ni bi lo nikjer. S posmehom je sprejela javnost or-anizacijo ZZD in šla preko nje. Vedeli smo, da I«) naša pot trn jeva. toda imeli smo močno voljo iti tudi preko tega trnja, kjer smo gradili po smernicah Cerkve, čuvarja temeljev. Tako je rastel naš pokret iz temeljnih načel. Nasprotne organizacije so se na vse načine priz devale nas uničiti, poteptati, todu zlomili nus niso. V obruz smo jim povedali, da njihovih marksističnih nazorov nemaran]o. Čus in razne izkušnje so ustvarile spoznanje, da smo marksističnega malika zavrgli. Naša prosveta Naša mlada organizacija pa je rastla in se ukoreninilu. Zanjerno uspehe. Naša gesla so nad nasprotnimi postala zmagovita. Potisnili smo nasprotnike v obrambo ii> mi sami smo vedno jačji v napadu. Razpad nasprotnih je neizogiben. Delavstvo se vedno bolj raduje nad to mlado organizacijo in s tem pridobiva na ugledu, moči in vplivu. Razkropljene vrste se vedno bolj zbirajo v močno enoto. Enoten stan govori brez sovraštva in laži v svojih nedotakljivih pravicah. Z našim pokretom bo šel delavski stan po tolikih letih, brezplodnih in brezpomembnih —■ lepši bodočnosti nasproti. Blagoslovitev Prosvetnega doma v Voklem Poročali smo že, du gradimo v Vuklem nov prosvetni doni. Velike žrt\e, ki jih je ljudstvo doprineslo za dobro stvar, so rodile obilen uspeh. V 3 mescih je zrasla poleg cerkve krasna stuvbu, ki dela čast mojstru g. Zajcu Mutevžu iz Smledniku ter veselje vsem, ki so kakorkoli pri graditvi pomagali. Vsak kdor gre mimo, se ustavi in občuduje okusno zunanjost domu in praktično izrabo notranjih prostorov. Voklo je s to stuvlio pridobilo mnogo na svoji lepoti, tako da ga Ikjiiio lahko šteli med najlepše vasi že tako lepe Gorenjske. Blagoslovljen bo novi dom nu Jeruejevo nedeljo 27. avgustu t. I., ko bo v Voklem vsu-kdetno žegnunje. Sluvnost bo pod pokroviteljstvom bana gospoda dr. Marka Natlačena, ki bo s svojo udeleži«) močno povzdignil našo prireditev. Obenem pa je s tem pokazul, da z budno čuječnostjo spremlja vse dogodke med slovenskim narodom, ter tudi podpira vsak kulturni napredek slovenske vasi. Pri slovesnosti pa bosta poleg drugih navzoči še dve odlični osebi: \kot botricu gospu Umnikova, soproga našega vrlega župana, ki je tudi mnogo pomugal pri našem delu, kot boter pa narodni poslance gosp. Brodar, ki je častni Član našega stuvhnegn odbora. Slavnosl bo za gosle popoldanska in se prične ob 2 .uri s tem sporedom: 1. zbirališče zu sprevod sredi vasi. 2. sprevod po vasi v cerkev, 3. litanije, 4. blagoslovitev, r>. telovadni nastop, (>. veselica z bogatim ribolovom. Za domačine pa se slovesnost prične /e v Soboto zvečer ob H. uri s svečano akademijo nu čast botru in botrici, nu kateri bodo nastopili domači telovadci in cerkveni pevci prvič v novi dvorani, V nedeljo dopoldne bo sv. maša za umrle člane, pri kateri bodo člani in članice v krojih ali v narodni noši uli v civilni obleki. Pri vsej prireditvi nas bo kratkočasila priznana šenčurska godba. Vabimo vse bližnje krožke in odseke, da se v krojili udeleže sprevoda. Vabimo vsa društva, da prinese s seboj tudi prapore. Vabimo vse, de ta dnu pobite v prijazno Voklo. Pokažite gorenjsko skupnost: V slogi je moč! Bog živi! V nedeljo 20. avgusta bo v Podbrezjah, o-krožni tabor FO in DK tržiškega okraja pod pokroviteljstvom našega ni'rodnega voditelju g. dr. Antona Korošca. Spored bo po svoji jedrna tosti in učinkovitosti gotovo zadovoljil vse. ki se bodo prireditve udeležili. Vse, posebno mladino i/, vse Gorenjske vabimo tega dne v Podbrczje! Pokažimo, da se ta vedemo, da je samo krščanstvo nosilec prave svobode in da Je le naše delo pravo narodno in državno delo v veri. poštenju, pridnosti in pripravljenosti na žrtve! Bratje in sestre, pokažimo tega dne, da nas je Pred kratkim se je neki marksist pobahal pred iiušhn človekom: „Nekuj smo vum jih le prefarbali." Mislil je s tem predvsem na odlične vodlitjelje nuše .Jugoslovanske strokovne zveze". Sicer se gospoda Tomažič in Ciperle na vse pretege branita pred tem očitkom, da bi se bila dala oziroma, da bi se bila .Jugoslovanska strokovna zveza" bila dalu kuko „prefarbati", toda svet sodi po dejanjih. Mi še vedno verujemo v dobro vero mnogih, ki se še drže potapljajoče barke JSZ, žal pa moramo priznati, da so tabo kratkovidni, da niti tega ne spoznajo, da jih nasprotniki že vlečejo za seboj in da s svojim postopanjem delajo utis, da so se že popolnoma udinjali ne samo marksistom, ampak celo preganjalcem slovenskega naroda in katoliškega prepričanja! Evo dokazov! Zadnji ..Gorenjec'" je priobčil dopis „Narodne strokovne zveze v Ljubljani", ki je bil poslan somišljenikom v Tržič. V tem dopisu „Narodna strokovna zveza", javno prizna, da gredo skupno „Narodna strokovna zveza", tO je takozvani nacionalisti med delavci, marksisti in pa „Jugoslovanska strokovna zveza". Pri volitvah v tovarni „Peko" so potem dejansko nastopili vsi v skupnem objemu: na-cionalisti, marksisti in še ostali člani JSZ. Naj!>epšj dokaz, kakof »o postal'' voditelji JSZ prava priprega marksistov in nacionalistov pa nudijo voditelji JSZ v Kranju, predvsem g. Tomažič in Ciperle. V občinski odbor sta prišla ta dva gospoda kot zastopnika krščanskega delavstva in JRZ. Zadnje čase pa se tako obnašata, da se bahajo marksisti, da so jih ..prefarbali". Kako ta sedanja njuna farba zgleda, sta kar javno pokazala s svojimi podpisi na dveh pritožbah, Podpisala sta pritožbo proti prodaji Prevole za sanatorij in proti napravi kopal?-' šča v Straheči dolini. Mi vemo, da sta ta dva možu prej obsojala delo prejšnjega župana Pirca, ki je hotel napraviti občinsko kopališče v takozvani Županovi jumi. Danes sta ta dva moža podpisala pritožbo proti novemu kopališču v Straheči dolini skupno z g. Cirilom Pircein in njegovo kompanijo, Odkrito povemo, nas kaj malo brigu ta pritožba brez podlage, sram pa nas je, da sta se s svojimi podpisi na tej pritožbi blamirala tudi gospoda Tomažič in Ciperle. Blamirati se pa res ni bilo tieba . še bolj čuden utis pa napravi njun podpi na pritožbi proti prodaji Prevole in napra< sanatorija. Dla je napravil to pritožbo g. Ciril Pire njegova 'družba, to je kur umljivo. Da bi sedaj g. dekan napravil tam sanatorij, kjer i nun. -'ivala družbu gospoda Pirea napravil ..igrišča"?!, kakor pišejo v svoji pritožbi, to bi bilo za g. Pirca prehud poper. Jo mi dol. razumemo in g. Pire bi se puč izneveril samemu sebi, če bi ne bil nastopil proti temu. Toda, du so se na pritožbo podpisali zastopniki socialistov in krščanskih socialistov in marksistov, tega pa res ne razumemo. Ti ljudje vedno ponosno tolčejo na svoja prsa, da se bore za dobrobit delavca, ko pa se hoče nekdo žrtvovati zu delavca in malega človeku, pa vlagajo pritožbe proti temu. Komu bi pa služil sanatorij v Pievoli, če bi se osnoval tam? Ali ne malemu človeku: delavcu .obrtniku in kmetu? Bogati ljudje bodo hodili pač v sanatorije v Ljubljano ali Zagreb. Naši delavci, obrtniki in kmetje, ter sploh mali ljudje, ti morajo v ljubljanski bolnici neredko ležati po trije v eni postelji. In da bi tem pomagal, se je odločil kranjski dekan, da proda nekaj nadarbinskega zemljišču, da /a male ljudi, osnuje sanatorij, da jim ne bo treba ležati v ljubljanski bolnici v postelji z enhn ali dvema drugima. Morda že smemo izdati to tajnost, da so se vršili že neobvezni razgovori, da bi okrožni urad dajal v ta sanatorij svoje bolnike. No, ko se hoče nekdo žrtvovati za delavce, obrtnike iu kmete, spluh za malega človeka, pa ti gredo takozvani „za-stopniki delavstva" skupno z buržujsko inteligenco protesiirat proti temu pri oblasteh. Da podpišejo tak protest marksisti, je tudi še razumljivo, radi njih ideološke usmerjenosti; toda da protestirajo tudi ljudje, ki hočejo biti še katoliškega prepričanja, ki trdijo, da niso marksisti, da se niso dali „prefarbati", tega ne razumemo. Ljudje iz takih dejstev kaj lahko sodijo, da so se dali res prefarbati. Ljudje v Kranju so mogli kaj pogosto opazovati, kako sta stikala svoje glave g. Čolnar Lojze, znani urednik pokojne „Sobote" in g. lomažič. Bivši list „Sobotu"" je bil strupeno zagrizen sovražnik katoliških načel. Zal je oblast moralu konfiscirati najbolj strupene napade na katoliško cerkev, da tako Kranjci niso mogli brati vseh umuzanih napadov na katoliško cerkev. In z urednikom tega lista konferira g. Tomažič že kar javno na cesti. Med njim in družbo okrog ..Sobote" obstojajo kar tesne vezi, da se g Tomažič s temi osebami že kar javno podpisuje nu razne proteste proti socialnemu delu naše občinske uprave. Mi mislimo, da je že skrajni čas, da izstopijo vsi. ki so še katoliškega prepričanja, i/ Jugoslovanske strokovne zveze, da se ne bodo z njimi več mogli bahati socialisti, da so jih ..prefarbali". Pameten človek se ne da na-farbati, značajen pa ne prefarbati. Krščansko delavstvo, skrajni čas je, da se ne daš več farbati in še manj pa ne prefarbati. Di J' llerb.rt: Pomen vajeniških počitniških kolonij Pod tem naslovom je prinesel „Slovence' 9. VIII. izčrpen pregled letošnjih vajeniških kolonij Nus zuninia spei iclno krunjsku kolonija ob Bohinjskem jezeru. Torej iz vseh vajeniških vrst, ki pripadajo kranjskemu srezu jih je sumo 16. Predlagali smo jih okoli 30. Nu splošno je izpadel vajeniški pregled jako klavrno. Najenci žive v bednih socialnih prilikah in so (udi telesno jako slubo razviti (na splošno). ■ Od vseh revnih na telesu »ino izbrali, skrbno izbrali one. ki so zu kolonijo, ki so soncu, zraka in miru potrebni bolj kot kruhu. Efekt je ta, du jih je šlo v kolonijo komaj polovico. Apeliram na krščansko misleče mojstre in nu one, ki se boje rdečega terorju naj za leto osorej tole pomislijo: Ali je boljše, du dum vajencu 14—20 dni počitnic in se mi vrne zdrav na duši in nu telesu, krepak in spočit ter voljan za delo, ali g« pa pustim doma, ga morda s silo, morda celo z grožnjo zadržim v podjetju oz. obrti, pa bo delal brez volje, bo večkrat bolan in mi ušel ob prvi priliki v rdeči tu bor. Kolonije imajo predvsem namen vajenca telesno okrepiti. Saj je šel skozi stroge zdravnikove roke iu ne more nihče reči, da ni bil potreben, nujno potreben počitka. Koloniju ga previdno vzgojno poduči po njenih zanesljivih iu strogo izbranih voditeljih, kuteru smer je zunj najboljša in kuni nuj usmeri svoj korak. Nihče ne občuti nesoeialnosti in Zapostavljanja prej kot socialno potreben človek, revež. Mojstri, nekateri, res niso mogli dati vajenca zavoljo sezone. Pri polovici pa to m bilo mogoče! Osebne stvari v bodoče proč od vajeniških kolonij! Gledati moramo sedaj'sumi, kakšen pomočniški in mojstrski naraščaj si odgojimo. Odgovornost zu to pa nosijo v polni meri mojstri sumi. Ko se bo lo.orica vrnila iz kolonij bom podal splošen pregled v koliko jim je kolonija koristila oz. — ..škodila". ■v Sport. Zakaj ne bo atletskega triboja Ljubljana - Zagreb - Beograd ? Mladinski tabor v Podbrezjah veliko, da smo močni in da je velika in močna naša vera v bodočnost. Podroben spored je razviden iz letukov. Vsa društva, odseke in krožke prosimo, du upoštevajo našo okrožnico, ki smo jo razposlali ter čimpreje izpolnijo prija\e ter se v vsem ostalem pridno pripravljajo za nastop. Vsi kroji in narodne noše morajo tega dne V Podbrczje! Še enkrat: 20. avgusta pridite v Podbrczje vsi od blizu in duleč, du dumo po dolgem času zopet duška naši hvaležnosti do svojega voditelja, ki je s tem, da je prevzel pokroviteljstvo pokazal, kako važen je ta talx>r v vencu ostalih taborov letošnjega leta. Bog živi! ŠIRITE IN BERITE »GORENJCA« Vse dnevno časopisje v svojih športnih rubrikah močno pretresa sklep — Zagrebške a-tletske podzvezc —, ki bi morala izvesti letošnji trilxjj med Ljubljano — Zagrebom in Beogradom; da tega triboja. ki naj bi bil v dneh 11., 12. in 13. avgusta v Zagrebu ne bo. Zagrebška podzveza ta svoj sklep utemeljuje s tem, du ni dobila dovolj materialne podpori- od ministrstva za telesno vzgojo. Po ugotovitvah belgrujskega „Vremena" pa ne le/i odpoved triiboja v materialnih ležkočuh, umpnk nekje drugje, za kar se še ne ve ločno, prav gotovo pa ne v finančnih težavah, ker je imela Zu* grebška podzveza dovolj sredstev na razpolago za režijo triboja. Velika škoda je. da že drugo leto ne bomo j imeli te najinteresanlne j še atletske prireditve, zu katero se zlasti slovenski atleti interesira-jo, ker je to edina prilika, ko se vsaj enkrat na leto sestunejo s hrvatskimi in srbskimi športnimi tovariši, s katerimi goje iskrena prijateljstva kot pri nas v nobenem drugem športu; sestunejo nu propagandni- sestanek atletskega športa, ki pri nas nikakor ne more v večjem obsegu na tisto mednarodno višino kot drugi športi. To pa bi pri nas že davno luhko bilo doseženo, ako bi se žo enkrat res pričelo s sistematičnim delom in popularizacijo atletike, ki ima najboljše izglede v našem izredno dobrem naturnem materialu. Obrtniška tombola. Tablice za obrtniško tombolo se dobe pri vseh dosedanjih prodajalcih. Po tomboli imajo obrtniki in njihovi prijatelji zabavo na vrtu gostilne Bidovec .,pri starem Maverju". Pozor! PozorS Najboljie in najmodernejše lončene peči in štedilnike, ploščice za oblaganje: kuhinj; kopalnic, mesnic itd. dobite po zmerni ceni pri tvrd ki GOLOB ANTON PEČARSTVO TRŽIČ, v hiši kavarne »lavornik« Berite in širite „Gorenjca" SrCOJAtiU IMOVINA BARV V Gorenjski oblačilnici v Kranju, dobite najtrpežnejše modne, športne in delovne obleke itd. — — — Kot krojača bova postregla najbolje in najceneje. — Se priporočava Čenčič Štefan in Koželj Franc Vina iz Centralne vinarne v Ljubljani, Fran-kopanska ulica 11, bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj! Ali ste že poravnali naročnino? Trgovina z elektro-instalacijskim materialom, električnimi stroji, aparati, žarnicami, svetiljkami, vod. žico, kabli itd: Velika zaloga tehn. in elektr. materiala ter radio aparatov. KRANJ Vidavdantka e. 6 Koncesionirano elektrotehnično podjetje Hotel „Stara pošta" - Kranj Po obrtniški tomboli domača veselica brez vstopnine na lepem senčnatem vrtu. POLLAK 3URI] strojno mizarstvo KRANJ Izvršujem novodobno pohištvo po danih in lastnih načrtih najfinej« šik vrst, kakor tudi za stavbe por* ćale in izložbe. — Oprema krneč* kib, lovskih in tujskih sob, hote* lov in vsakovrstnih lokalov. Cene nizke! Delo solidno! Couch zofe, otomane, divane in vse tapetniške izdelke izvršuje točno in solidno V.TONEJC tapetnik, Kranj Zupan in Grošelj i kleparstvo Kranj, Jenkova 23 Izdelava brzoparilnih kotlov. Izvršujejo se vsa v to stroko spadajoča dela in popravila. 1 Mali avto prodani ali zamenjam za parcelo v bližini Kranja. Foto - Jug - Kranj Neveste I Udobno stanovanje je važen pogoj sreče v zakonu. Stanovanje po Vašem 'okusu pa Vam opremi najceneje z dolgoletno garancijo tv. Mizarstvo Sloga Božič Jože KRANJ — STRUŽEV0 Priporočamo tvrdko »PLAMEN kovinarsko zadrugo v Kropi in Kamni gorici Šperano in furnirano pohištvo lahko naročite pri ivrdki Triler v Drulovki Prvovrstna izdelava! Solidne cene! EDINA STROKOVNA DELAVNICA Ve Jenko Alojz KRANJ, Tavčarjeva 8. Solidna postrežba! Nizke cene! nudi po najnižjih cenah merkur P. Majdič-Kranj MimicB Zagorska: 29 , Marija Taborska ^ (Zgodovinska povest iz dobe turških časo?.) (Dalje.) ..Kamor pride večni romar, tiste hiše se prime ne-Bfeča," je pripovedoval Matevž. ..Vsa dežela bo nesrečna, ker hodi okrog večni romar. Tista lii.ša pa, katere prag prestopi, je pra\ posebno zapisana 'nesreči. Ne izognem« ne nesreči in se ne izognemo." ..Kaj ni že to dosti velika nesreča, ker je gospodinja umrla." ,.'Io še ni nič." je menil Matevž. ..To se marsikje primeri in še vse kuj hujšega. Nad Vilibaldovo hišo bo prišlo še vse večje gorje, tako. kakor si ga niti v sanjah ne moremo predstavljati. Jaz že ne bom več tu. K gospodarju bom stopil in mu povedal da greni, ker nočem, da bi še mene nesreča tepla." ..Saj ne moreš iti," mu je oporekal Gregor. ,.Do svetega Jurija si udinjan in če uideš lx>š kaznovan." ..Nuj bom. šel bom pa vseeno." ..Nikjer več ti no bo tuko dobro, kakor pri Vilibuldu." ..Vem. da nikjer več ne bom pojedel toliko mesa in kruhu, vendar za vse na svetu he ostanem več pod streho, pod katero je jedel in pil večni romar." ..Oluisk velja gospodarju, ne nam." ..Nič," se je ra/.greval Matevž. ..Vsi, kateri so pod eno siieho t. u jim, So nesrečni, pa je. Mi trije smo se ga pu še lotili in ga hoteli zagnati iz hiše. Ali se kaj lx>jita. d.t bi se vama roke ne začete sušiti, ker stu se ga dotaknila'" V vežo je prišel Martin. ..Kje itltate večnega romarja?" je vprašal in smejal se je. ..Nikar ne vpij, no," je plašno šepnil Matevž. ..Notri v hiši je. kar stopi k njemu, če bi ga rad videl." .Ali je le notri?" ...le." ' ..kakšen pa je večni romar?" ..Kakor živ bugnusvuruj !" ..Moram ga pogledati. Ce očetu še ni snedel s ko/o iu kostmi, menda tudi meni ne bo vratu zavil." Martin je stopil v hišo, pozdravil je in se vstopil pred tujcu, ki je sedel za vratmi. „Kdo si ti." ga je oblastno vprašal. Tujec ga je preniotril z zelenimi očmi in je zamolklo vprašal. ..Kdo si ti?" ..Juz sem gospodarjev sin in bom v kratkem tega doma gospodar," se je ponesel ponosni fant. ..Boš, če boš," je zagonetno odgovoril tujec. ,. Bo m." ..Boš, če boš. Ali ti veš, kaj ti je namenjeno? Ne veš. Ali veš, du boš le živel. Morda že smrt stegu kremplje po tebi." ..Martin, 'molči vendar,- se je ustrašil stari Vilibald, da mu je lice kar posivelo. „Koga se pa bojite, oče" — Ti, kako ti je Ime?" ..Ahasver," je zamornija! oni. ..Kuko?" ,. \bas\ er." ..Ti si torej večni romar?" „Tako je." ..Ali prinašaš nesrečo?" ..Nič ne vem." ..Kako da ne veš?" ..Samo Bog je vseveden." Martin se je zasmejal. ..Pametno odgovarjaš. Zaradi jezika ti ne bo treba pred Bogom odgovoru dujati. Besede vlečem iz tebe, kakor vodo iz vodnjaku. — Odkod pa prihajaš? ,.še sam ne vem. Od vzhoda." ..In kam greš?" ..Ne vem. Kumor me bo nesla trudna noga." .,1'a vendar: kam." „Proti zapadu. V tiste kraje, kjer bo nebo krvavo za žarelo," „Torej vendar res prinašaš nesrečo?" ..Ne. Kjer je nesreča, tja me vleče. Vedno je tako. Jaz sam ne prinašam nesreče." -Ali si že kdaj hodil tu?" ,.Ze." ..Kolikokrat?" ..Trikrat." ,.2e davno?" „Davno, davno. Ko sem šel prvič skozi te kraje, so bili tu sami gozdovi. Ljudje so bivali tu. ki niso govorili po tem jeziku. Veliki so bili, močni in žolte lase so imeli. Ne spominjam se več vsega. Videl sem toliko krajev in toliko ljudi, da nisem mogel vsega obdržati v spominu." ..Kuj se je potem zgodilo?" „Od severu je prišlo pleme z zlatimi lasmi in je pregnalo gospodarje te zemlje. Orožne bitki; so bile, pokolji, po.ari. tiste strašne hoste so gorele, vode so tekle krvave. Bilo je strašno gorje, človek se je spremenil v žival." „In drugič." radovedno vpraša Martin. ..Ko sem šel drugič skozi te kraje, je bil Celovec šele majhna vas. Ljudje tod so prebivali v mujhnih kočah in oglje so žgali. Življenje je bilo drugačno kot zdaj." ..Ali je potem prišla nesreča?" ,.1'rišla je. Iz Korotana so prihajali ljudje, ki so z ognji ni in mečem širili vero v Kristusa." ..'Ali s<- mi, du lu/.eš. Kdaj si bil zadnjič tu?" ..Pred sto in petdesetimi leti." „Tedaj je divjulu kuga." ..Da. Vsu dežela je izumrla zu to strašno boleznijo. Vse dežele, kar sem jih tedaj prepotoval, »o izumrle." ..In kuj prinušuš zdaj?" „Ne vem. Zlo l>o, ali kukšno, tega ne vem!" ,.!3og se nus usmili," je zustokal bledi Vilibald. 7a urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan v Kranju- Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.