T r o j a r j e v z b o r n ik 111 BOJAN BALKOVEC MAKEDONIJA IN MAKEDONCI V SLOVENSKIH UČNIH NAČRTIH OD LETA 1918 DALJE MACEDONIA AND MACEDONIANS IN SLOVENIAN CURRICULA AFTER 1918 Izvleček Pričujoči članek prikazuje prisotnost M akedonije v učnih načrtih zgodovine za osnov­ ne in srednje šole v Sloveniji. Nekaj prostora je namenjenega tudi študijskim načr tom na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Ne sm em o pa pozabiti, da so učni načrti najpomembnejši element v zvezi s poučevanjem. Še največja neznanka, ki pa im a v praksi zagotovo zelo pom em bno vlogo, je delo učitelja v razredu. Tega elem enta za nazaj ni mogoče analizirati. Ključne besede: učni načrti, osnovna šola. srednja šola. M akedonija . M akedonci. Abstract The present article dem onstrates the presence of M acedonia in history curricula for elementary and secondary schools in Slovenia. A part o f the article researches p rogram m es at the History D epartm ent at the Faculty o f A rts in Ljubljana. We have to keep in m ind that curricula are the most im portant element in regard to teaching, whereas the biggest mystery, which surely plays an important part in practice, is the work o f the teacher in the d ass . Unfortunately, this element cannot be analysed for the past. Keywords: curricula, elementary school, secondary school, M acedonia . M acedonians. 1 1 2 B o j a n B a l k o v e c : M a k e d o n ij a in M a k e d o n c i . MAKEDONIJA IN MAKEDONCI V SLOVENSKIH UČNIH NAČRTIH OD LETA 1918 DALJE Uvod Skoraj tri četrtine dvajsetega stoletja smo bili Slovenci in M akedonci del iste države. Skupna dom ovina je šla skozi različne faze razvoja. Te faze so imele različne vplive tudi na šolstvo na vseh stopnjah šolskega sistema. V osnovni lahko ločimo dve večji dobi. Ti dve dobi sovpadata z delitvijo na predvojno in povojno obdobje, na čas Kraljevine SHS oz. Jugoslavije in na socialistično Jugoslavijo. Nazadnje sledi še čas po razpadu skupne dom ovine in razvoja sam ostojnih M akedonije in Slovenije. Zgodovina ima kot šolski predm et velikanski vpliv na ustvarjanje učenčevega odnosa do preteklosti, ustvarjanja nacionalne zavesti in je pogosto merilo za vrednotenje drugih . Okoliščine, ko lahko različne sile kot npr. država, stranke in še kdo. vpliva na sistem p o ­ učevanja zgodovine, om ogočajo, da postane poučevanje zgodovine sredstvo za širjenje ali krepitev ideoloških pogledov države ali stranke. V prvih dveh obdobjih je bilo poučevanje zgodovine v M akedoniji in Sloveniji po d re ­ jeno istim ciljem. V prvi Jugoslaviji je bila uporabljena kot sredstvo poudarjanja in k re ­ pitve nacionalnega un ita r izm a in cen tra lizm a. V drugi Jugoslaviji je bila sredstvo za p o ­ pularizacijo razum evanja zgodovinskih dogodkov kot spopadov različnih razredov skozi vsa zgodovinska obdobja. Drug pom em ben element je bilo poudarjanje, d a j e (bila) socia­ listična Jugoslavija zadnji stadij v boju jugoslovanskih narodov za nacionalno, gospodar­ sko, kulturno, socialno in še kakšno svobodo ter samostojnost. Ni potrebno poudarja ti , d a j e bil šolski sistem ves čas pod nadzorom kom unistične partije. Tega ne zameglijo niti trditve, d a j e bil nadzor v interesu vladajočega delavskega razreda. Po letu I99l s e je slovenski šolski sistem osvobodil političnih vplivov in pritiskov. Učni načrti so se očistili dominacije politične zgodovine. Člani pripravljalnih skupin za učne na­ črte so neodvisni strokovnjaki in učitelji. Člani so strokovnjaki z različnih področij šolstva od učiteljev v osnovnih in srednjih šolah, univerzitetnih učiteljev, do raziskovalcev. Skoraj vsa dvajseta leta prejšnjega stoletja je bil šolski sistem v Kraljevini SHS nespre­ menjen. Nov zakon je bil sprejet leta 1929. Sloveniji so do leta 1924 uporabljali prirejene avstrijske učne načrte. M ed te p riredbe lahko štejemo npr. u redbo M inis trs tva za uk in bogočastje z dne 26. oktobra 1920, kjer je bilo zapovedano poučevanje zgodovine Sloven­ cev, Hrvatov in Srbov v višjih razredih osnovnih šol.1 V praksi je to pom enilo , da so se učenci v Sloveniji in na H rvaškem učili o srbski zgodovini. Po drugi svetovni vojni so do sredine petdesetih let izvedli več reform, katerih cilj je bil povezan z uvajanjem osem letne osnovne šole. V drugem delu reforme so skušali poenotiti poklicno izobraževanje. G im nazija je postala splošna štir iletna srednja šola.2 V Sloveniji je bila v devetdesetih letih izpeljana šolska reforma. Povezana je bila tako z razpadom Jugoslavije, kot s sprem injanjem napak iz reform v sedem desetih in o sem d e­ setih letih. Poleg vsebinske reforme pouka zgodovine s e j e sprem enil tudi obseg ur p red­ meta. N am esto prejšnjega poučevanja od 6. do 8. razreda v osem letni OŠ, je zgodovina sedaj predm et od 6. do 9. razreda. Povečalo se je tudi število ur predmeta. M akedonija kot politični in etnični pojem najdemo v dveh oblikah. Prvi p r im er je antična M akedonija. D ruga vrsta pojavljanja je M akedonija kot geografski prostor, kjer 1 Momčilo Zečevič, Prosvetna politika u Sloveniji 1918-1929 i razvoj nacionalne misli, v: Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, XXII, 1982. str. 142. 2 O šolskih reformah po drugi svetovni vojni glej več v: Aleš Gabrič, Šolska reforma 1953-1963. Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana 2006, 302 str. T r o j a r j e v z b o r n ik 1 1 3 živijo Slovani, ki j ih danes poznam o kot M akedonce. Prispevek sem osredotočil na d rugo razum evanje M akedonije . A naliz ira l sem učne načrte in se osredotočil na čas od sredine l. tisočletja, ko to področje naselijo Slovani, do današnjih dni. Učni načrti: Med obem a vojnama Kot vemo so bili v skladu z idejo un itar izm a Srbi. Hrvati in Slovenci tri p lem ena enega naroda. Ustava ni om enjala M akedoncev. V vsakdanji praksi s e j e uporabljal izraz Južna Srbija. To so bila ozem lja , ki jih je Srbija pridobila po ba lkansk ih vojnah. O m en je ­ no neprepoznavanje M akedonije v id im o tudi v učnih načrtih . V učnem načr tu (Nastavni plan) berem o, d a j e sm oter učenja zgodovine: Spoznavanje preteklosti Srbov, H rvatov in Slovencev. Buclitev nacionalnih in patrijotskih čustev. ' Se bolj natančno je to zapisano v Z ačasnem učnem načrtu in program u za višjo narodno šolo v Kraljevini Jugoslaviji. »Smoter zgodovinskem u pouku je izobrazba dece za dobre člane naroda na ta način, da jih vpelje v narodno prošlost in razvoj kulturnih odnosov ter nalog sedanjosti. Zgodovina z narodnim jezikov in zemljepisjem dom ovine so učni predm eti za razvijanje nacionalne zavesti in ponosa .. .« N aloga teh t.i. nacionalne skupine predm etov je »vzbuditi v učencih zavest o našem državnem in narodnem edinstvu, zavest o nedeljivi jugoslovanski naciji in jugoslovanski ideologiji.«4 Smoter: Smoter zgodovinskemu pouku je izobrazba dece za dobre člane naroda na ta na­ čin, da jih vpelje v narodno prošlost in razvoj kulturnih odnosov ter nalog sedanjosti. Zgodovina z narodnim jezikom in zemljepisjem domovine so učni predmeti za razvi­ janje nacionalne zavesti in ponosa; ti učni predmeti morajo biti središče vseh ostalih učnih predmetov in oziraje se na nje se morajo upravljati ostali predmeti. Na njih se mora izvajati načelo koncentracije pouka. Naloga narodne šole po zakonu o narodnih šolah od 5. decembra 1929. sloni ponajveč na nacionalni skupini predmetov, ki najbolj odgovarja nalogam, kakor jih predpisuje narodnimi šolam § l. zakona o narodnih šolah. Nacionalna skupina predmetov mora vzbuditi v učencih zavest o našem državnem in narodnem edinstvu, zavest o nedeljivi jugoslovenski naciji in jugoslovenski ideologiji vobče.v skladu z omenjenim paragrafom. Vir 1: Z ačasni učni načrt in program za višjo narodno šolo v kraljevini Jugoslaviji, Uči­ teljska tiskarna, L jubljana 1932, str. 9 Vsebina učnega načrta je bila nan izana v poglavjih, ki so bila povezana z dogodki kot. npr. bitke, vojne ali na osebe. Ti, recim o j im temeljni k am ni, so bili središče zgodovine oz. zgodbe, ki s o j o morali posredovati učencem. Na nek način je bil ta seznam v nasprotju s p r ipom bo na koncu seznam a. »Pri zgodovinskem pouku se je treba varovati tega, da bi se učenci preobkladali z mnogim i imeni, letnicam i in m anj pom em bnim i podrobnostm i Zgodovinskih dogodkov. G lavna važnost gre vzgojni strani in poudarja ti j e treba skupne vezi m ed Srbi, H rvati in Slovenci«.5 Očitno jc bila odgovornost učitelja velika, ker velja za vsa obdobja. Res pa je , da učni načrt ni bil tako podroben , kot je danes. 3 Učni načrt (Nastavni program) za 1., II., III. in IV. razred vseh osnovnih šol v Kraljevini Srbov. Hrvatov in Slovencev, Državna štamparija Kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca, Beograd 1926. str. 12. 4 Začasni učni načrt in program za višjo narodno šolo v kraljevini Jugoslaviji, Učiteljska tiskarna, Ljubljana 1932, str. 9 in 10. 5 Začasni učni program za I.. II.. III. in IV. razred vseh osnovnih šol v kraljevini Srbov. Hrvatov in Sloven­ cev, Uprava Uradnega lista ljubljanske in mariborske oblasti. Ljubljana 1928. str. 9. 1 1 4 B o j a n B a l k o v e c : M a k e d o n ij a in M a k e d o n c i . Pripomba: Pri zgodovinskem pouku seje treba varovati tega, da bi sc učenci prcobkladali z mnogimi letnicami in manj pomembnimi podrobnostmi zgodovinskih dogodkov. Glavna važnost gre vzgojni strani in poudarjati jc treba skupne vezi med Srbi, Hrvati in Slovenci. Vir 2: Začasni učni program za /., //., III. in IV. razred vseh osnovnih šol v kraljevini Srhov, H rvatov in Slovencev, Uprava Uradnega lista ljubljanske in m ariborske oblasti, Ljubljana 1928, str. 9 Zgodovina je bila p redm et v 3. in 4. razredu.6 Sam o na enem mestu lahko slutimo omenjanje M akedonije. To je bilo poglavje o slovanski naselitvi Balkanskega polotoka. V vseh ostalih poglavjih se omenjajo le Srbi, Hrvati in Slovenci in na enem mestu čr­ nogorski vladarji Petroviči. G eografski pojem M akedonija je zapisan kot M acedonija v poglavju o osvobajanju v 19. in 20. stoletju.7 V Začasnem učnem načrtu za višje razrede osnovnih šol ni bilo niti takšne om em be.8 Tudi v srednjih šolah je bil položaj podoben. V učnem načrtu in navodilih se M ak e ­ donija in M akedonci omenjajo le nekajkrat.9 V g im nazijah so imeli dijaki zgodovino 2 -3 ure zgodovine na teden .10 Prvi stik z M akedonskim i Slovani so imeli dijaki v tretjem razredu ob temi Sv. Ciril in M etod, M akedonski Slovani v času Sam uela (M ačedonski Sloveni p o d Samuilom) in nazadnje pri temi o Srbiji pod Stefanom D ečansk im in spopadi za dolino V ardarja .11 S podobnim i poglavji so se srečali znova v 6. razredu, ko so om enja­ li pokristjanjevanje.12 Slovansko prebivalstvo je bilo označevano kot M akedonski Slovani za razliko od uporabe oznak Srbi, Hrvati in Slovenci.13 Prve Jugoslovenske države i pokrštavanje. Jugoslovenske kneževine kod Slovenaca; kod Hrvata; kod Srba; kod Bulgara (do propasti); kod Mačedonskih Slovena. Kraljevine: kod Hr­ vata - kod Srba. Unutrašnje uređenje kod Hrvata i kod Srba. Vir 3: Programi i m etodska uputstva za rad u srednjim školam a, D ržavne štam parije Kraljevine Jugoslavije, Beograd 1936, str. 169 V kasnejših stoletjih M akedonije ne najdemo vse do 8. letnika g imnazije . Tu je bilo poglavje z zelo poudarjen im m akedonsk im naslovom: M akedonsko vprašanje. Učna en o ­ ta je zajemala Balkanske vojne, Solunsko fronto in prvo svetovno vojno.14 6 Učni načrt (Nastavni program) za I., II., III. in IV. razred vseh osnovnih šol v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Državna štamparija Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca. Beograd 1926. 7 Prav tam , str. 13. 8 Začasni učni program za I., II., III. in IV. razred vseh osnovnih šol v kraljevini Srbov. Hrvatov in Sloven­ cev. Uprava Uradnega lista ljubljanske in mariborske oblasti, Ljubljana 1928. 9 Programi i metodska uputstva za rad u srednjim školama. Državne štamparije Kraljevine Jugoslavije, Beograd 1936. 10 Prav tam, str. 30-32. 11 Prav tam. str. 162. 163. 12 Prav tam, str. 168. 13 Prav tam , str. I69. 14 Prav tam, str. 169. T r o j a r j e v z b o r n ik 1 1 5 Druga Jugoslavija Konec druge svetovne vojne je v Jugoslaviji prinesel veliko sprem em b, ki so se o d se ­ vale tudi v šolstvu. Poleti 1945 je bila najpomembnejša naloga urediti vse potrebno za o b ­ novitev pouka. V času vojne so šole delovale v oteženih okoliščinah, ponekod so bile tudi zaprte. Tiste, ki so delovale, so bile tako na okupiranem obm očju kot tudi na osvobojen ih ozem ljih .15 Po vojni je bilo sprejetih veliko začasnih ukrepov, ki so veljali le krajši čas .u' Najrazličnejše reforme so se končale do sredine petdesetih let. Temelj šolskega sis tem a je postala obvezna osem le tna osnovna šola. Sledilo je šolanje na srednjih šolah, ki je trajalo od dve do Štiri leta. V OŠ je bila zgodovina predmet v 6.. 7. in 8. razredu, v g im naziji v vseh štirih letnikih. Tako v OŠ, kot v gimnaziji sta učna načr ta zajem ala nacionalno in občo zgodovino. R az lika je bila v razmerju. V OŠ je bil večji delež nacionalne zgodovine in v srednji šoli na obči zgodovini. Že bežen pogled na učne načrte v prvi in drugi Ju g o ­ slaviji pokaže, da so bili M akedonci oz. M akedonija v drugi Jugoslaviji prisotni v večjem obsegu. M akedonci so bili kot narod postavljeni na enako mesto kot ostali jugoslovanski narodi. Seveda je bil vsepovsod prisoten duh boja za narodov preporod in m edraz redn i boj. V prvih povojnih letih so tudi naslovi tem poetični in vsebujejo izraze o razredn i borbi. P r im er takšne teme je npr. M akedonski narod v okovih .1 Ugotovim o lahko, da se M akedonci v povojnih učnih načrtih pojavljajo v podobn ih tem ah , kot v stari Jugoslaviji. Najpogosteje je drugačen le naslov teme. Tako se ponovno pojavljajo ob tem ah o naseljevanju Slovanov na B alkanski polotok, M akedon ija pod ca r­ je m Sam uelom , položaj v M akedoniji konec 19. stol., I lindenski upor in nekaj stavkov o M akedoniji v drugi svetovni vojni.18 N ekako lahko predvidevam o, da so imeli učitelji dovolj možnosti, da so mogli p o u d a ­ riti še kaj več. K temu nas napeljuje učni načrt za učiteljišče. Tam so bile tem e podrobneje razdelane. Npr. v tem i Ustanovitev države m akedonsk ih Slovanov so bili naslednji p o u ­ darki: bogom ilska cerkev kot socialno in politično gibanje, vzpon m akedonsk ih Slovanov v drugi polovici 10. stoletja, Samuel in ustanovitev sam ostojne države, imperij, partiarhat in širjenje države, poraz pri Belasici, b izantinska oblast, upori v i l . stoletju, P e ta r Deljan in Đorđe Vojteh. Podobno podrobna so bila poglavja o Ilindenski vstaji in G oce Delčevu. Sam o v učnem načrtu za učiteljišče se om enja ta brata M iladinov.|l) 15 Začasni učni načrt za 1., 2.. 3. in 4. razred nižje osnovne šole in za 1., 2., 3. in 4. razred višje osnovne šole. Predsedstvo SNOS. Oddelek za šolstvo, Na položaju, 1944. 16 Začasni učni načrt na gimnazijah in klasičnih gimnazijah Slovenije za šolsko leto 1945-1946. M inistrstvo za prosveto; Začasni učni načrt za višje osnovne šole. Državna založba Slovenije 1946; Spremembe v učnem načrtu za gimnazijo za šolsko leto 1946/47, Državna založba Slovenija 1946. 17 Spremembe k učnem načrtu za gimnazijo za šolsko leto 1946/47, Državna založba Slovenije. Ljubljana, 1946, str. 22. Predmetnik in učni načrt za večerne delavske gimnazije za šolsko leto 1947/48 in Vestnik Ministrstva za prosveto Ljudske republike Slovenije, letnik II, številka 13. str. 6. Učni načrt za osnovne šole, nižje razrede sedemletk in višje osnovne šole, Ljubljana 1948. str. 23 in 24. 18 Učni načrt za osnovne šole, nižje razrede sedemletk in višje osnovne šole. Ljubljana 1948. str. 23 in 24. 19 Nastavni plan i program za učiteljske škole. Izdanje Ministarstva za nauku i kulturu I-NRJ. Beograd. 1949. str. 6 4 .6 5 ,6 6 ,6 8 .7 0 in 72. 1 1 6 B o j a n B a l k o v e c : M a k e d o n ij a in M a k e d o n c i . Jugoslovanske dežele pred prvo svetovno vojno; prevrat v Srbiji 1903 in nastanek meščan­ ske demokracije in parlamentarizma; krepitev buržoazije; razvoj industrije in bančništva; boj med srbskimi in bolgarskimi vladarji in vladajočimi klikami za Makedonijo; makedonski narod v borbi za svobodo, VMRO, Ilindanska vstaja, borba proti vladarskemu absolutizmu v Črni gori; Khuenova vlada na Hrvaškem; srbsko hrvatska koalicija; hrvatsko kmečko gibanje; aneksija Hosne in Hercegovine; socialno demokratska stranka na Slovenskem; Krek; balkan­ ske vojne; mladinska gibanja v jugoslovanskih deželah; težnje za osvoboditev ter zedinjenje (Ivan Cankar). Vir 4: Predm etnik in nčni načrt za večerne delavske gim nazije za šolsko leto 1947/48 in Vestnik M inistrstva za prosveto Ljudska republike Slovenije, letnik II, številka 13, str. 6 h) Narodni preporod makedonskog naroda. Agrarni položaj makedonske raje pod feudal­ nim spahiskim sistemom. Prelaz na beglučki sistem i pojačana eksploatacija naroda. Razvitak manufakture i trgovine; porast buržoazije. Panjelinističke aspiracije na Makedoniju. Počeci kulturnog preporoda u prvoj polovini XIX veka; otvarjanje verskih škola; stvaranje crkvene književnosti na narodnom jeziku; interes za narodne umotvorine (braća Miladinovi). (1 čas). Vir 5: N astavni p lan i program za učiteljske škole, Izdanje M inistarstva za nauku i ku l­ turu FNRJ, Beograd, 1949, str. 68 V nekaj p r im erih je m akedonska zgodovina om enjena v okviru srbske. To se nanaša predvsem na poglavja iz srednjeveške zgodovine, npr. razdelek Srbija in M akedonija pod N em anjiči ali R azpad srbske fevda lne države?0 Po uvedbi devetletne OŠ je zgodovina predm et od 6. do 9. razreda. V 6. razredu se učenci srečajo z nekaterim i vprašanji zgodovine kot znanosti npr. o vrstah virov. V 7. ra­ zredu začnejo s spoznavanjem zgodovinskih obdobij. Prvi stik s Slovani v M akedoniji je v poglavju Evropa po propadu R im skega imperija. Sledi p rem or vse do tu ršk ih osvajanj na Balkanu. Tu se om enja tu rška postopna zasedba B alkana in v tem okviru tudi M a k e d o ­ nije. V kasnejših obdobjih M akedonije v osnovnošolskem učnem načrtu ne zasled im o.21 V gimnazijskih učnih načrtih je M akedonija omenjena večkrat. Dijaki se seznanijo še s položajem na Balkanu na začetku 19. stoletja, z dvigovanjem narodne zavesti med južn im i Slovani sredi 19. stoletja. Posebna tema je Balkan in vzhodno vprašanje do konca 19. in začetka 20. stoletja. Vse to so teme v tretjem letniku gimnazije. V četrtem letniku je M ak e ­ donija omenjena kot del Kraljevine SHS. Om enja se tudi pri reševanju jugoslovanske krize v osemdesetih letih in razpadu Jugoslavije leta 1991.22 Z zadnjimi sprem em bam i z uvedbo obveznih in izbirnih tem v gimnazije s e je omenjanje M akedonije še bolj skrčilo.23 Od sam ega začetka je M akedonija vključena v študij zgodovine na ljubljanski univer­ zi. Največji delež informacij so študentje dobili v času socialistične Jugoslavije, k o je bila 20 Gimnazija, Gradivo za sestavo predmetnika in učnega načrta. Zavod za napredek šolstva SR Slovenije, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1964, str. 20 in Učni načrt za gimnazije, nižje gimnazije in višje razrede sedemletk. Ministrstvo za prosveto LR Slovenije, Ljubljana 1948, str. 103. 21 Učni načrt: program osnovnošolskega izobraževanja. Zgodovina, Ministrstvo za šolstvo znanost in šport. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 2000. 22 Učni načrt za zgodovino v gimnaziji, modul 280 ur, 1998. http://portal.mss.edus.si/msswww/progra- mi2004/programi/gimnazija/gimnaz.ija/zgodo_280.html (12. 12. 2010). 23 Prav tam. T r o j a r j e v z b o r n ik 1 1 7 m akedonska zgodovina vključena v sklop Zgodovina jugoslovanskih narodov, ki se je izvajala s predavanji in sem inarji .24 Zaključek Učni načrt je kom prom is , ki odgovarja na nekaj vprašanj: ko likor u r p ouka z g o d o ­ vine je v po sam ezn em razredu; kakšno je razm erje m ed zgodovino dom ačeg a okolja in zgodovino d ru g ih držav, k u ltu r ali civilizacij: katere vsebine iz zgodov ine d ru g ih držav, sosedov, zgodov ine tis tih , ki so pom em bno vplivali na razvoj človeštva, vk ljučiti in katere ne. Kljub upoštevanju vseh teh elementov, ki so elem enti učnega nač r ta , sem kot zgodov ina r lahko razo ča ran , kako m alo o razvoju človeške d ru žb e lahko p o n u d i­ mo učencem . E nako razočaran je velja tudi za poznavanje m akedonske zgodov ine m ed Slovenci. Viri in literatura Gabrič Aleš, Šolska reform a 1953—1963, IN Z. Ljubljana 2006. G im nazija , G radivo za sestavo p redm etn ika in učnega načrta . Zavod za napredek šolstva SR Slovenije, D ržavna založba Slovenije, Ljubljana 1964. Nastavni plan i p rogram za I.. II., III. in IV. razred g rađansk ih škola u Kraljevini Jugosla­ viji, D ržavne štam parije Kraljevine Jugoslavije, Beograd 1936. Nastavni plan i p rogram za učiteljske škole. Izdanje M inis tars tva za nauku i ku lturu F N R J, B eograd 1949. P redm etn ik in učni načrt za večerne delavske g im nazije za šolsko leto 1947/48 in Vestnik M inis trs tva za prosveto Ljudske republike Slovenije, letnik II, številka 13. str. 6. P rogram i i m etodska uputstva za rad u srednjim školam a. Državne š tam parije K raljevine Jugoslavije, B eograd 1936. Sprem em be k učnem u načrtu za g im nazijo za šolsko leto 1946/47, D ZS. Ljubljana 1946. Učni načrt (Nastavni program ) za L, II., III. in IV. razred vseh osnovnih šol v K raljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, D ržavna štam parija Kraljevine Srba, H rvata i Slovenaca, Beograd 1926. Učni načrt za gim nazije , nižje g im nazije in višje razrede sedem letk . M inis trs tvo za p ro ­ sveto LR Slovenije, Ljubljana 1948. Učni načrt za osnovne šole. nižje razrede sedem letk in višje osnovne šole. L jubljana 1948. U čni načrt za zgodovino v gim naziji, modul 280 ur, 1998, http://porta l.m ss.edus.si/m s- s \vw w /program i2004 /p rogram i/g im nazija /g im nazija /zgodo_280 .h tm l (12. 12. 2010). Učni načrt za zgodovino v g im naziji, modul 280 ur, 2008, http ://porta l.m ss.edus.si/m s- s \v \v w /p r o g r a m i2 0 0 8 /p ro g ra m i /m e d ia /p d f /u c n i_ n a c r t i /U N _ Z G O D O V IN A _ 2 8 0 _ U R _ g im n .p d f (12. 12. 2010). Učni načrt: p rogram osnovnošolskega izobraževanja. Zgodovina, M inis trs tvo za šolstvo znanost in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 2000. Voje Ignacij. O ddelek za zgodovino, v: Z born ik Filozofska fakulte te 1919-1999. F ilozof­ ska fakulte ta , Ljubljana 1999, str. 7 9 -8 8 . Voje Ignacij, Predgovor, v: Oddelek za zgodovino 1 920-2000 ob osem desetle tn ic i , L ju­ bljana 2000 , str. 5 -2 0 . 24 Ignacij Voje, Oddelek za zgodovino, v: Zbornik Filozofska fakultete 1919-1999. Filozofska fakulteta, Ljubljana 1999, str. 79-88; isti. Predgovor, v: Oddelek za zgodovino 1920-2000 ob osemdesetletnici. Ljubljana 2000. str. 5-20. 1 1 8 B o j a n B a l k o v e c : M a k e d o n ij a in M a k e d o n c i . Začasni učni načrt in p rogram za višjo narodno šolo v kraljevini Jugoslaviji. Učiteljska t iskarna, Ljubljana 1932. Začasni učni načrt na g im nazijah in klasičnih g im nazijah Slovenije za šolsko leto 1945— 1946, M inistrstvo za prosveto, Oddelek za srednje šole. Začasni učni načrt za l., 2., 3. in 4. razred nižje osnovne šole in za l., 2.. 3. in 4. razred višje osnovne šole, P redsedstvo SNOS, Oddelek za šolstvo. Na položaju, 1944. Začasni učni načrt za višje osnovne šole, DZS, Ljubljana 1946. Začasni učni p rogram za I., II., III. in IV. razred vseh osnovnih šol v kraljevini Srbov. Hrvatov in Slovencev, Uprava Uradnega lista ljubljanske in m ariborske oblasti, Lju­ bljana 1928. Zečevič M om čilo , Prosvetna politika u Sloveniji 19 18—1929 i razvoj nacionalne misli, v: Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, X X II , 1982, str. 135-150.