Cerkveno odlikovanje. Superijor lazaristov pri Sv. Jožefu nad Celjem g. A. Pohar je imenovan za konzistorijalnega svetnika. Jubilej deia. Dne 1. oktobra bo preteklo 25 let, odkar sta prevzela na Racerdvoru pri Mariboru oskrbnik gosp. Josip Gselman in gospodarica gospodična Marija Pungeršek vodstvo admontske posesti. V neumornem delu, pridnosti ter razumnosti sta sledila svojemu težavnemu poklicu 25 let in dvignila Racerdvor v vsakem oziru v vzorno posešt. Številne kolajne in diplome priznavajo oba jubilanta na vinarskem, sadjarskem, vrtnarskem, živinorejskem in perutninarskem polju kot priznana strokovnjaka. Bog daj vzglednima jubilantoma še krepko zdravje za nadaljnje skupno delo, ki je vzgled umnega gospodarstva celi okolici daleč na okrog! Smrt znancga vinograd—ika. V graškem sanatoriju je umrl znanl gornjeradgonski veleposestnik in vinogradnik Klotar Bouvier v visoki starost) 78 let. Ostani mu ohranjen časten in hvaležen spomin! Cetkvenl koncsrt Glasbene Matlce lz Marlboia v Celju. Ruski glasbi je Berlin dolgo zapiral pot v svet in še le preko Pariza si je utrla pot na oder in v koncertne dvorane. Prvo v naši ožji domovini je pevsko društvo »Ljubljana« priredilo cel koncert samo ruskih In sicer cerkvenih pesmi. Nihče še poprej ni allšal krasot« ruske religiozne pesmi, zato jo je tudi vse šlo poslušat. Eno najlep^ ših del te vrste, celo liturgijo, bo nrihodnjo nedeljo, to je dne 9. oktobra ob štirm popol- „ i_ v • .. _._. __ _r dne pela v župni cerkvi v Celju Glasbeaa Matica iz Maribora. Delo je najnovejšega fzvora, izšlo leta 1927, ima 11 delov in se poja brez orgel. Ker .ie kor za mariborsko Matico premajhen, bodo stali pevci pred oltarjem. Glasbena Matica iz Maribora je zaradi celj« ske okolice nastavila svoj koncert na nedeljo popoldne in ob takih cenah, da ga vsak lahko obišče. Pripomniti je samo še treba, da je to najlepši koncent, kar jib je odpela do danes. Pri koncertu nastopi 76 pevcev in pevk. Celjska okolica, ne zamudi te krasno T>rilike, zlasti pevci naj pridejo v obilnem stevilu. Dva uboja pri Mariboru. Dne 23. septembra &o se podali trije mariborski dijaki mimo vinogradov nad gozdom Racerdvor. Najbrž so zobali, ker so se spustili v tek, ko so zagledali poljskega čuvaja. Dva študenta sta tekla na eno stran, 15 letni tretje šolec Stanko Bezjak iz šterjancev pri Velikl Nedelji pa naravnost skozi gozd navzdol. Krčevinski poljskl čuvaj Pečevnik je tekel za Bezjakom, ga dohitel in ga lopnil z vso silo s težko okovano službeno palioo po čelu nad desnim očesom. Udarec je bil tako silovit, da je razbil fantu lobanjo do izstopa možgan in je mladostni ter ter nadebudnl dečko kmalu izdahnil. Skrajno surovi Cuvaj je tajil nekaj časa Kajnovo dejanje, nato pa priznal in bil odveden v mariborsko jetnišnico. — Dne 23. septembra zvečer se je zgodil še en uboj in sicer v Križevniku pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Pri posestniku Čepu so mleli sadje. Prišel je tjekaj tudi 22 letni viničarski sin Martin Ploj od Sv. Marjete ob Pesnici, katerega drugi niso pustili k mletju in mu rekli, naj gre spat. Ploj se m uRlonil splošni želji, pa je stopil proti njemu navzoči posestnik Jurij Zavmik. Ploj je potegnil nož ter zabodel Zavrnika enkrat pod rebra, drugič pa v desno stran pleč. Zavrnik je kmalu podlegel ranam, ubijalca 30 zaprli. Navedena dva slučaja kajnovstva sta nam zopet dokaz, koliko posurovelosti in naravnost podivjanosti je med na§o moško mladino, ki pozna žallbog le krvave obračune in uboje iz malenkostnih vzrokov. Fantovska surovost. Z gnojnimi vilami so pri Limbušu pri Mariboru kmetski fantje navalili na 19 letnega pekovskega pomočnika Ivana Drakslerja ter ga pobili na tla do nezavesti. Trojčkl. Posestniku Antonu Črešniku v Vuzenici je povrgla krava marljadvorske pasme trojčke, ki so tehtalt skupaj 135 kg, k« eo biU itiri t*daš start . Če se zaleti avto v voz. V bližini Polekave je zadel avto v enovprežni voz 8 tako silo, da je konj takoj poginil. Soferja so nevarno ranjenega prepeljaH v mariborsko bolnico. Sest tisoč Din vredno kobilo so Ukradli posestniku Francu Selinšku v Št. Janžu na Dravskem polju. Tri krave je povozil vlak posestniku Francu Franko v Puconcih. Nesreča se je zgodila pri prevozu preko železniškega tira. Vozniku se ni zgodilo nič. Pošar v Prekmnrju. V pondeljek, dne 22. septembra je upepelil požar iz nepojasnjenega vzroka kmetu Mihaelu Vogrinčiču iz Topolovec v Prekmurju leseno hišo in gospodarsko poslopje. Gasilci so požar le laliko omejili. Z gospodarskim poslopjem je zgorelo tudi poljedelsko orodje ter krma za živino. Zavarovalnina je malenkostna. Požarna nesreča. Posestniku Turek ,v Domojinci v Prekmurju je pogorela etanovanjska hiša. Hiša znorela. Dne 18. septembra je "pogorela tlo tal lesena hiša posestnika Antona Merhart v Zgornjem Doliču, ©bčina Mislinje pri Slovenjgradcu. Gasilci in sosedi so oteli ostala gospodareka poslopja. Požar je nastal radi nepazljivosti pri zakurjenju za peko kruha. Požarna škoda ni niti polovico kri*a z zavarovalnino. Siromak pcgoreL Iz nepojasnjenega vzroka je začelo dne 22. septcmbra zvečer goreti poslopje ter hiša posestnika ter delavca Lubeja v Straži pri Štorah. Ogenj je upepelil poslopje in tudi vse poljske pridelke. Radi pomanjkanja vode je bilo tudi gašenje onemogočeno. Pogorelec je tem hujše prizadet, ker ni bil zavarovan. Otrck umrl radi opeklin. Komaj devet mesecev stara deklica pekovskega mojstra Jožefa Bračič v Ploderšnici pri Zgornjem Cmureku se je splazila proti štedilniku, na katerem je bil vrelec vode. Dekletce je prevrnilo Vrelo vodo po sebi in umrlo radi opeklin. ¦VSom. V gostilno veleposestnika Antona Rogine v Podgorju pri Slovenjgradcu je vlomil neznanl vlomilec in pokradel iz zaprte omare tobaka, cigaret in gotovine za 2.500 Din. Udar strele. V nedeljo, dne 21. septembra ob pol 8. uri je udarila strela V hlev posestnika Martina Mastnaka V Zagaberju pri Celju. Strela je omamila v hlevu vso živino in ravno med vrati se nabajajočega gospodarja. Vse razven enega živinčeta so vzdramili k žlvljenju. Čudno pri tcm udaru je bljlo to, da ni opaziti na poslopju nikakih poškodb. Rar tri velike nesreče. Pri gostilnifcarju ter mesarju Božiču v Trbovljah fcta čistila hlev 68 letni upokojeni ru(Jar Ivan Smodič in 25 letni delavec Franc Kropej. Pri snaženju je udaril eden izmed njiju po naključju po električni žici na stropu, kl se Je utrgala !n padla na tla. SmodiC je prijel za žico, tok ga je vrgel na tla in ubil. Kropej mu je hotel pomagati, a tudi njega je pognala električna sila po tleh, pa si je pozneje opomogel. — Dne 24. scptembra zjutraj so se na voz rudnlSke železnlce naložene deske pri tr- čenju vozov zrušile na delavca Leopolda Nadraha, ki je stal baš na mostu. Tovor ga je potisnil k mostni ograji, mu polomil rebra ter še povzročil druge notranje poškodbe, da je revež umrl. Zapušča ženo in štiri otroke. Eoledar Kmetske zveze za leto 1G31 bo kmalu pošel. Krajevne Kmetske zveze, ki smo jim doposlali koledarje, naj čimprej naznanijo, ali in koliko izvodov koledarja še želijo, da zamoremo preskrbeti II. izdajo koledarja. Kmetska zveza v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. Iz življenja pustolovca. V bolnici v Berlinu je umrl v starosti 73 let Armand Schwob, eden največjih pustolovcev. Schwob se je rodil v majhnem kraju pri švičarskcm mestu Bazel. Sorodniki so ga poslali v Moskvo, kjer je postal pb par letih bogataš. Spadal je v ožiji krog dvorne družbe zadnjega ruskega carja in se je veselil vdanosti dvornih plesalk. Naenkrat se je pojavil v Parizu, kjer je otvoril trgovino z dragulji. Tudi tukaj je razumel, da je postal središče boljše družbe in je posedal konjušnico 9 50 dirkači. — Usoda ga je začela preganjati, ko se je preselil v Buenos Aires v južno Ameriko, kjer ije zašel v konkurz s 15 milijoni frankov primanjkljaja, Pobegnil je, a so ga le zgrabili in privedli pred sodišče. Sodišče ni verjelo, da bi bil imel goljufive namene in je ustavilo postopanje proti njemu. Od tedaj je šlo s Schwobom navzdol. Zagrešil je v Ameriki celo vrsto goljufij, da so ga obsodili v ječo, a je pobegnil iz SingSing zaporov. Leta 1917 se je zopet pojavil v Evropi, je postal francoski dobavitelj za armado ter špijon in je zaslužil lepe milijone. Leta 1922 je moral pobegniti iz Francije, preskrbel si je ponarejene potne listine in se pripeljal v Nemčijo, kjer si je privoščil čekovno goljufijo, ki mu je vrgla 800 tisoč mark. Leta 1926 so ga še le prijeli, ko se je podil s prigoljufanim denarjem po Italiji. In pred par tedni je prispela proti njemu naperjena ovadba, da je zaslužil še z drugo Cekovno potvorbo 60.000 mark. V Berlinu so ga iskali zaman, ker je nepoznan umrl v bolnici. Še le iz listin po njegovi smrti so dognali, da je bil to prosluli Armand Schwob, ki je zapravil v življenju poldrugo milijardo Din. Zaklad lz svetovne vojne. Francosko časopisje poroCa o čudni zgodbi z dragulji ter zlatniki napolnjenega zaboja, katerega je zakopal nemški oberst v Orhies pri Douai. i?ri posestniku parcele se je oglasil zadnje dni lepo oblečen Nemec, ki je Izrazil željo, da bi rad kupil kos zemlje. Posestnik je odklonil prodajo, a Nemec je prišel z novimi ponudbami ter je konCno tudi povedal, zakaj se poteguje ravno za označeno parcelo. Rekel je, da je zvedel, da je tamkaj zaklad, katerega je zaupal varstvu zemlje njegov oče, ki je služil v nemški armadi med svetovno vojno. V testamentu mu je zapustil oče ta zaklad in je tudi označil natanCno mesto, kjer je zakopan. Ko je Nemec videl, da zaželjeno polje ni naprodaj, je obljubil 100.000 frankov ubogim iz Orchies, ako se mu podell dovoljenje, da sme poiskati ter dvigniti zaklad. Trajalo bo dalje Casa, ker >je drevo, katerega je označil umrli oberst na karti kot značilno znamenje, med vojno izginilo in z liijim tudi označba mesta, kjer bi naj počival pod zemljo «aklad. Prvi ipo|avi kavarn. Prvo kavarntf so otvorili leta 1645 v Benetkah; pet let za tem je sledila otvoritev kavarne v Oxfordu na Angleškem. Na Francoskem se je pojavila kavarna najprej v. mestu Marseille leta 1659. V Parizii je ustanovil v predmestju St. Germain Armenec leta 1672 nekako točilnico za kavo, kar pa ni bila prava kavarna, ampak je bila ta vpeljana v francoskem glavnem mestu še le od Sicilijanca Procopija leta 1689. Na Dunaju j« bilo izdano kavai^niško dovoljenje leta 1683 nekemu Poljaku. Nemško mesto Hamburg je dobilo kavarno leta 1679. V nasprotju z današnjimi kavarnami ter restavracijaml so bile prve kavarne opremljene čisto priprosto z navadnimi stoli ter lesenimi mizami; tla so bila posuta s peskom, v kotih so bill pljuvalniki kot nujna potreba za tedaj zelo razširjene pušače. — Še v sredini poprejšnjega stoletja so bila velika ogledala po kavarnali posebna potrata. Na vzliodu naletimo še danea kavarne v prvotni obliki. Poleg ognjišča stoji kavarnar in kuha kavo ter podpibava žerjavico z zavojem peres, in ob majhnih mizicah sedijo: Turkl, Arabci in Sirci, ki srebljejo počasi črtio kavo. Pušijo iz velike z vodo napolnjene pipe, govore o politiki ali pa kaj igrajo. Tako posedajo po cele ure, ker v tem je vzhodni človek daleč pred zapadnim: ima mnogo prostega časa« Pcštna znamka umira. Minulo j© komaj deset let, ko je doživela znamka 1918 do 1923 rekord v 12.000 novili in različnih natisih. Nevzdržno pada od tega 5asa uporaba poštnih znamk« Pisani košček papirja, ki je dajal našim veselim ali žalostnim, nuijnim ali nepotrebnim sporočilom svoje spremstvo, se bo moral umakniti novodoKnemu Cudu tehnike. Najboljši odjemalci pri poštni upravi, velepodjetja, n« rabijo nobenih znamk več, ampak so že v posesti takozvanih štempel strojev, od katerih vsak posamezni tolik« opravi kakor poštna dvorana s 10Č uradniki. V 10 do 20 letih se bodo naši potomci smejali našim znamkam,; kakor zremo tudi ml dane3 s prezfti ljivostjo na deistvo, da so pred iz« najdbo marke dne 6. maja 1840, torej pred 90 leti, vsako pisemsko pošiljkdi tehtali, zaračunili in vkttjižili. Od tega Casa je izžlo več nego 60.000 raznih tlpov znamk in sicer v tisočerili ali milijonskih izvodih. Kakor je o*dvzela nekoč znamka pošti bistvenl del dela in utrla pot prometu v masah, ta* ko bo služil gtempel stroj nadaljnemU poenostavljenju poštnega prometa. Ta novl stroj zaznamuje na traku franklranje in poštempljanje pošiljke, napravi na njo razno reklamo ter sešte« je stroške za odpremo. Rop poštne blagajne je pri štempel stroju izključen. Zaenkrat so ti stroji še zelo dragi ln radi tega je le malo tvrdk, ki bi avoj« pošto same štempljale. Pa tudl telefon je pričel komaj s štirimi odjemalci in je veljal za nezaslišano potrataost, doklef ni postal v današnjih časih neobhodna potreba v stanovanjih ter po trgovinah. V dobrih desetih letih bo stal poleg telefona na mizi štempel stroj, katerega trak se bo prečital tysak mesec. Za navadne dopisnike boido postavljeni avtomatični stroji za frankiranje na poštnih uradih in v papirnih trgovinah. MogoČe, da bodo kupovali že frankirane kuverte kakor na primer danes dopisnice. Zbiralci poštnih znamk ne smejo obupati, bodo pač nabirali štemplje ter kuverte. Padalo za letala. V zadnjem času Be je ponovno zgodilo, da so letala, ki so bila prisilijena pristati, piloti zapuetili med padanjem in so potem napravila brez vodstva po tleh škodo ter upostošenja. Vedno bolj nujna po&taja zahteva, ustvariti proti takim nezgodam zavarovanje glede ljudi in čloiVeških stanovanj. Kakor vztraja kapitan. potapljajoče se ladje dozadnjega na poveljniškem mostu in ga zapusti, Ico ni nobeno človeško življenje več v novarnosti, tako bi smel ostaviti tudi Ipilot letalo še le tedaj, ako bi aeroiplan brez vodstva ne mogel napraviti liobene škode več. En pripomoček, da |eeT to doseže, bi bil na primer ta, da ¦naravna pilot y kritičnih trenutkih Sletalo v neobljuden kraj in ga pusti jtamkaj pasti na zemljo. Ker pa ta slujčaj nl vsikdar mogoč, poskušajo ameriški inženerjl izdelati napravo, da bi eavrli padec aeroplana. Pri razrnišljainju o tej iznajdbi so prišli na to, ne «avarovati samo pilota, kakor je bila to dosedaj navada, s padalom, ampak pritrditi na letalo samo padalo, katerega bo lahko sprožil pilot v trenutku nevarnosti, da se bo odprlo in bo padal aparat le počasi. Med padanjem bo imel pilot t-oliko 5asa,-da bo ustavil moior, da ne bo napravil nobene škode. Boljševiki bodo tudi Lenlna prepevedali. Ruski boljševiki so prepovedali sveto pismo, dela učenijakov, ruskih pisateljev itd. V Rusiji se smejo bratl samo knjige, ki so pisane od boljševikov prežete boljševiškega duha. Ker sedaj narekuje pravega boljševiškega rduha diktator Stalin, je vse, kar ne najde milosti v njegovih očeh, v Rusiji prepovedano. Ta usoda je zadnji Cas celo zadela ruskega rdečega papeža in prvega voditelja boljševikov, Lenina. Leninova vdova je namrefi spisala knjigo o Leninovih nazorih glede na agrarno reformo in skupno kmetsko gospodarstvo. Na podlagi Leninovih besed in Izrekov obsoja politiko sedanjega boljševiškega mogotca Stalina. Stalinovi pristaši zahtevajo, da se ta knjiga propove. Tako so torej celo Leninovi nazorl v Rusiji sedaj prepovedani. Tndl v Amerikl se brezposelnl me8ejo na cesio. Celih 237 obravnav se je izvršilo 2. septembra pred najemninekim sodiščem v Čikagi in v vseh slučajih razen onega se je glasila obsodba: Izselite se tekom desetih, oziroma petnajstih dni iz stanovanja. Sodnik Trude, ki obravnava to slučaje, prizna,va sam, da je to skrajno neprijetno in odurno delo; v vseH slučajiH namreC igra brezposelnost glavno ulogo. Pretresljivi prizori se odigravajo pred njegovimi očmi. Še boli pretresljivo je, kar mu obtoženci pripovedujejo. Rad bi pomagal, a mora ravnati proti svoji volji — po zakonu. In zakon pravi, da se mora tistega ki ne plača najemnine, vreči na cesto. Po vzrokih zakon ne povprašuje, ozira se samo na dejstvo. Vedno in vedno se ponavljajo te izjave: Mož ne dela že toliko in. toliko mesecev, nimamo denarja niti za kruh, Se manj za obleko; najemnine že nismo mogli plačati toliko in toliko mesecev. Obsodba povsod enaka: Izselite se tekom toliko in toliko dni. V mnogih slučajih tudi gospodarjem ni zameriti, kajti godi se jim mogoče enako: Nič dela, navezan je na najemninike. In jutri in pojutrišnjem in še naprej se bodo odigravall enaki prizori. Na stotine družin bo moralo živeti ločeno beraško življenje, na stotine domov bo razruSenih. Kje bodo vsi ti reveži, možje, žene in nedolžni otroci, dobili topel kot v bližajoči se zimi in košček kruha, je zagonetka sodniku samemu, kl je primoran Izreči sodbo proti njim. Mačka povzročila smrino nesrečo. J. E. Ricker se je s svojo materjo in ženo vozil iz severnega Michigana v Ameriki nazaj v Joliet. S seboj je imela družina tudi domačo maCko. Med vožnjo je skočila ta v voznikovo naro5je. Ko pa jo je hotel voznik odstraniti, je to odvrnilo njegovo poroznost od avtomobila in. v tem trenotku je treSčil v obcestno drevo. Njegova mati si je pri tem razbila lobanjo in ]e kmalu izdihnila, on sam sl je pa zdrobil čeljust. Najvišjl sveiilnlk so ctvorili za aeroplane te dnl v Čikagi v Ameriki. Visok je 600 angleških čevljev in mo5 njegove luči znaša 2 milijardi sveč. Letalcl bodo videli to lug na daljavo 300 milj. PrviC je prižgal svetilnik predsedhik Združenih' držav Hoover s pritiskom na elektrlCni gumb iz Waschingtona. Če Łma pravica zavezane o5i. Pred 14 leti so izbruhnili v ameriškem rnestu San Francisco poulični nemiri. Uporniki so metali bombe, ki so zahtevale 10 mrtvih in 40 težko ranjenih. Dva moža — Tomaž J. Mooney in Warren K. Billings — sta bila aretirana kar na cesti, ker ju je označil znani cirkuški igralec John Mac Donald kot povzročitelja krvavih izgredov. Pred sodiščem sta oba žafrjevala, da sta eisto nedolžna, da sta bila slučajno na ulici, ko je izbruhnil nemir. Ovaduha niti poznala nista. Mac Donald pa je prisegel, kako sta vodila baS ta dva moža akcijo za metanje bomb. Na podlagi te izpovedi sta bila obsojena na dosmrtno ječo. Pred dnevi se je predstavil ravnatelju kaznilnice v San Francisoo 58 letni, precej propadll clrkuški igralec. Priznal je, da je pred 14 leti krivo priCal. Na dan nemirov je Mac Donald mnogo pil in je občutil naenkrat naslado ter veselje, da bi oboma neznancema, katerih poprej nikdar nl vldel, eno zagodel tako za šalo. Znal Je Cisto natanko., 'da nista" bila udeležena pri kravalu. Strašen doživljaj potapljafia, Ainerl- kanska kolonija potapljačev pod vo^r|stvom kapitana Nicka Danese j$ p^ vzela popravljalna dela pri odtok"u Poučhartrain jezera, Odtok &d 2ac(^ lali in zaprli, da bi olajšali potablj^ čem delo. Da bi nadziral delo, se j* podal 62 letni kapitan sam potf vod^ Ni hotel obleCi potapljaške obleke; ampak se je zadovoljil le s šlemopi t^ zavarovanje gjavef Ko pe pregledoval delo, so naenkrat razdrle vodne siftf zatvornice in z neugnano močjo se je: izlila voda v jezero. Potapljače je kar, odplavilo. Pričela so takoj z vso požrtvovalnostjo reševalna dela, Zvet« za med potapljači pod vodo in ladjq k sreči ni bila pretrgana, da je bilo slišati vse klice na pomoč. Po triurnem trudapolnem delu so bili rešeiu vsi potapljači, Ie kapitan Danese je marijkal. Vrvi, za katero je bil kapitan pritrjen, še ni&o bili zgubili. Ko &o pa &kušali kapitana dvigniti izpod vode, s0 je vrv utrgala. Cev za dovaganje zrak* ni bila dovolj močna, da bi ga bili s njo izvlekli. S pomočjo cevi niso mogli ugotoviti, kje pod vodo da se nahaja kapitan. Ker je voda preveč valovila, rnu tudi niso mogli poslati na pomoč drugih potapljačev. Brez upa na, rešitev so ponesrečenemu neprestano dovajali zrak. Z mrzlično naglostjo so zopet popravili odtok. Po 24 urneia delu se jim je posrečilo, da so vodo' zajezili toliko, da se je jezero pomirilo. Takoj za tem so se podali pod vo. do potapljači, ki so preiskovali dve uri z lučmi dno jezera. Slednjič so odkrili na tleh sključenega kapitana Danese. Potegnill so ga izpod valov in sa je posrečilo, da so ga spravili k življenju. Palsc izdajalec. Dolgoletni sodnik" t Britski Indiji, sir Fred VVilkins, pripoveduje iz svojih izkušenj: Indijec ja tako ustrojen, da, kadar laže, ne more mirovati s palcem na nogi. Palci so bili pri prelskavah mnogokrat edina priCe, ki niso lagale in na katere som se lahko vselej zanesel. Zato sem velel povabLjenim pričam, če so splott bile obute, da so se ž& v predsobi sezule, ter sem to kakorkoli utemeljil. Na ta način sem marsikdaj odkril resnico, ki je drugače ne bi bil, kajti % obrazom Indijec ničesar ne izda, poteze njegovega obraza so vedno enako ravnodušne in nečitljive. Globus z dragulji. Razne umetnlns neprecenljive vrednosti je dal na razpolago perzlijski §ah za mednarodno razstavo perzijske umetnostl, ki se bo vršila prihodnji januar v IJondonu. Te dragocenosti so na letalih, ki stf zapustila glavno mesto Perzije Taheran. Iz Perzijskega zaliva bodo umefnine prepeljali na ladjah v tondon, Radi tega so izbrali prvo pot po zraku, da bi obvarovali dragoceno prtlja« go pred roparskiml tolpami. S tenrj predmeti bo prejela londonska razstava poseben sljaj, ker §e niso bili nl^ l'Jer v inozemstvu na vpagled. Med posojenimi znamenitostmi so: preproge, slike, podobe in tudl slavni ter % dragulji posuti globu* (zemelJsKa o^ !a), katerega cenijo na 20 milijonov maj-k. Vse te perzijske dragocenosti bodo dospele v London do konca oktobra. Od opic kamenjan. Na čuden način je zadela Alžirčana v bližini severnoafriškega mesta Mailot smrt. Domačin ge je hotel podati v avtomobilu v Burio in se je moral peljati mimo pogozdenega pobočja. Naenkrat je bil obkrožen od dveh krdel opic, ki sta se borili med seboj ter se obmetavali s kamenjem. Komao pa so opazile opice avtomobilista, so se ga lotile z zdruEenimi močmi s kamenjem, dokler se ni zgrudil mrtev. Mimoidoči »o našli Djegovo truplo s trašno razbito glavo Ob krmilu avtomobila.