Posamezni izvod 30 grošev, mesečna naročnina 1 šiling
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
V. b. b.
^|ll!lllllllllllllllllilllllill)llll||||||||||||||!llll|||||||||||i|.||||||||||||||||||||||||||||||||||j^
| ŽIVELA ENOTNOST | J SLOVENSKEGA LJUD- | j STVA NA KOROŠKEM |
I	I
^IIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIII!IIII:IIIIIII!IIIIIIIII!!IIIIIII|||||||||!|||||||||!I!1II|]||||||||||||||h|IF
Letnik IV.
Dunaj, v petek, 29. 7. 1949
Štev 52 (237)
I. KONGRES DEMOKRATIČNE FRONTE DELOVNEGA LJUDSTVA
Združimo vse sile za dosego enakopravnosti naSega ljudstva
V nedeljo, dne 17. julija 1949 so se v Celovcu zbrali delegatje na prvem zgodovinskem kongresu Demokratične fronte delovnega ljudstva. Zbrali so se naši bivši partizani, slovenski izseljenci, interniranci, zastopniki koroških Slovencev in slovenske koroške mladine.
Sestali so se zastopniki tistega dela slovenskega naroda, ki je po krivičnem sklepu Sveta zunanjih ministrov v Parizu prisiljen še vnaprej živeti v mejah današnje Avstrije, da na svojem prvem kongresu sestavi program nove vseljudske politične organizacije, ki bo v novih razmerah slovensko ljudstvo Koroške vodila na tradicijah narodnoosvobodilne borbe slovenskega naroda in se borila za politične, kulturne in gospodarske pravice, za nacionalno in socialno enakopravnost koroških Slovencev.
Na ustanovnem ohčnem zboru Demokratične fronte delovnega
ljudstva je tovariš Franjo Ogris v svojem političnem referatu uvodoma ugotovil razloge, ki so političnemu vodstvu koroških Slovencev narekovale potrebe in nujnost ustanovitve nove politične organizacije koroških Slovencev — ,,Demokratične fronte delovnega ljudstva". Tovariš Ogris je poudaril, da se je od leta 1942 naprej pretežna večina koroških Slovencev z velikim zaupanjem in vero v zmago pravice nad krivico in svobode nad zasuž-njevanjem strnila pod vodstvom Osvobodilne fronte s ciljem, da z oboroženo borbo proti nemškemu fašizmu doseže svoj veliki cilj, ki si ga je slovenski narod zastavil že pred sto leti. V tesni skupnosti z vsem slovenskim narodom in najožje povezano z vsemi jugoslovanskimi narodi pod vrhovnim vodstvom maršala Tita je slovensko ljudstvo na Koroškem na strani vseh svobodoljubnih narodov izšlo kot zmagovalec iz velike borbe nad fašizmom.
Naša partizanska borba je najvidnejši dokaz vsemu svetu, da živi tu narod, ki odločno terja svoje pravice in enakopravnost
V svojem referatu je tovariš Ogris nadalje govoril o pomenu in Uspehih naše partizanske borbe, ki je bila najvidnejši in najbolj prepričevalni dokaz vsemu svetu, da živi tu narod, ki odločno terja svoje Pravice in enakopravnost, čeprav imperialisti^. svetu vse to ni šlo v račun, je bil spričo takih dejstev in dokazov vendarle prisiljen pristati Ua to, da se bo tudi vprašanje Slovenske Koroške enako kakor vsi drugi povojni problemi sporazumno reševalo na pristojnih mednarodnih forumih, že samo to dejstvo, je poudaril tovariš Ogris, je poleg vseh drugih pridobitev narodnoosvobodilne borbe eden izmed naj večjih Uspehov, ki si ga je slovensko ljudstvo priborilo s svojo neustrašeno in °dločno borbo pod vodstvom svoje Osvobodilne fronte.
Tovariš Ogris je nato poudaril, da so sovražniki koroških Slovepcev že takoj po končani vojni znali dobro preceniti, daje slovensko ljudstvo Ua Koroškem, dokler je enotno in strnjeno, sposobno voditi uspešno
borbo za uresničenje vseh pravic., ki mu pripadajo. Zato se je vsa povojna politika na Koroškem razživela v znamenju utrjevanja zapad-nemu imperializmu udinjajočih se protiljudskih elementov, kar je na Koroškem predvsem in v prvi vrsti služilo zadušitvi /in zaviranju borbe koroških Slovencev za nacionalno in socialno osvoboditev. Tukaj je tov. Ogris navedel številne hujskaške in zastraševalne manifestacije, ki so se odvijale v znamenju velenemške propagande in šovinistične gonje proti slovenskemu ljudstvu.
Ob koncu analizacije političnega položaja zadnjih mesecev je tovariš Ogris prišel na pariški sporazum, ki je nenadoma tako skrajno brutalno in krivično v posmeh odločni volji vsega našega naroda in vsega svetovnega demokratičnega javnega mnenja koroški slovenski narod znova obsodil in mu odrekel pravico do skupnega življenja z matičnim narodom. Tovariš Ogris je nato dejal dobesedno:
Pariški sporazum, kjer sc se koroški Slovenci zamenjali za dolarje, je za nas in za vsakega poštenega demokrata samo kupčija na naš račun
„Sporazum v Parizu nas je nenadoma stavil pred nove naloge, pred Uove težkoče. Predvsem nas je ta sporazum iznenadil zato, ker nismo Pričakovali, da se bo z našo usodo barantalo, da se nas bo potem, ko se je vsota dolarjev za nemško imo-vino zvišala od 100 na 150 milijonov dolarjev, z lahkim srcem in brez Večjih pomislekov znova prepustilo ^ mejah Avstrije. Ni moj namen, d& bi danes ponavljal, kako je prišlo d° tega sporazuma, kako se je po-^Ptala volja malega naroda in kako globoko nas je razočaralo stališče Predstavnika Sovjetske zveze, ki je Pozabil, da so naši partizani padali |.cdaj, ko so fašisti bili še pred Sta-'ngradom- in Leningradom, ki je v
korist kupčije prezrl, da smo edini mi tisti, ki smo se v času nemških zmag edini na ozemlju današnje Avstrije dvignili v borbo za zmago protifašistične koalicije. O vsem tem, kaj se je v Parizu dogajalo, vam je prav vsem dovolj dobro znano. Omenjam samo še to, da nas nekateri danes dolžijo, da klevetamo. Sovjetsko zvezo. Vendar vse kar koli smo rekli v zvezi s pariškim sporazumom so dejstva in preko dejstev ne moremo iti in niti nočemo. Navajeni smo, da vsako stvar imenujemo z njenim imenom. In zato je pariški sporazum, kjer so se koroški Slovenci zamenjali za dolarje, za naš in vsakega poštenega demokrata samo kupčija na naš račun.
Poudaril pa bi, da današnji čas od nas zahteva važnih preudarkov in važnih nalog, ki jih moramo izvršiti, če resnično želimo dobro našemu narodu na Koroškem. Današnji pogoji, ko del slovenskega naroda ostaja izven meja svoje domovine in ko v Londonu razpravljajo o tako imenovanih manjšinskih pravicah, zahtevajo, da se z vso resnostjo lotimo najvažnejšega vprašanja, ki stoji pred nami, ohranitev slovenskega naroda na Koroškem *in za-jamčenje vseh demokratičnih pravic, ki nam pripadajo, ter popolne nacionalne enakopravnosti.
Demokratična fronta delovnega ljudstva se je v zvezi s sedanjo londonsko konferenco, ki naj bi zajamčila ohranitev slovenskega naroda na Koroškem, prva od vseh organizacij resno in temeljito lotila tega vprašanja in v tem smislu izdelala predlog, ki ga bo z vašim odobren jem predložila Svetu namestnikov zunanjih ministrov, zvezni vladi na Dunaju In kopijo Zavezniškemu svetu za Avstrijo na Dunaju.
Ta nacionalni program pa bo Demokratična fronta delovnega ljudstva postavila na današnjem občnem zboru tako precizno in tako obsežno kot ga v pogojih, ko so bili koroški Slovenci prisiljeni živeti v mejah Avstrije, do sedaj še ni postavila nobena politična organizacija. Zastopnikom štirih velesil, ki'že s tem, da so prisiljeni frazariti o neki megleni manjšinski zaščiti, priznavajo, da smo koroški Slovenci po pariški kupčiji ogroženi v svojem
nacionalnem obstoju in da nas je treba pred nekom zaščititi, bomo jasno in precizno povedali, da ne rabimo kakih varljivih in raztegljivih določil o manjšinski zaščiti po vzorcih imperialističnega senžermen-skega diktata, povedali jim bomo. da ne rabimo takih splošnih floskul, kakor so si jih izmislili zunanji ministri v Parizu in jih ponavljajo zastopniki zapadnih sil v Londonu, niti takih življenjskih in nekontrakt-nih predlogov, kakor si jih izmišljajo zastopniki Sovjetske zveze, da bi pred demokratičnim svetom nekako zabrisali svojo podlo izdajo našega naroda, in katere se tudi sovjetski tisk in vsi njegovi poslušni sekundanti v širnem svetu, med njimi seve predvsem disciplinirana „Volksstimme“ in „Volkswille“, prikazati kot višek zaskrbljenosti za usodo slovenskega naroda'na Koroškem in kot vzor proletarskega internacionalama in nesebične pomoči malemu nesvobodnemu narodu. Povedali jim bomo, da.namesto vseh teh brezplodnih prerekarij zahtevamo jasna jamstva, ki bodo koroškim Slovencem zagotovila nacionalni obstoj in dejansko nacionalno enakopravnost. Zvezni vladi pa bomo prav tako jasno povedali, da smo siti slepomišenj in svetovno javnost zavajajočih ustavnih določil in da namesto njih odločno terjamo dejanja."
Po kratkem tolmačenju programa Demokratične fronte delovnega ljudstva je govornik prešel na letošnje volitve ter poudaril:
Dokažimo na volitvah, da slovenski narod na Kornškom ni in ne bo klonil
„Pred nami so volitve. Vedeti moramo, da so te volitve za nas velikega pomena, da bomo samo z uspehom na volitvah lahko še vnaprej koristno zastopali interese našega naroda, da bodo volitve prva preizkušnja boja za rezultat našega programa, prvi dokaz naše zrelosti. Zato pa je še bolj potrebno, da gremo na volitve kompaktno, da na volitvah dokažemo vsem, da slovenski narod na Koroškem ni klonil, da mu krivični pariški sporazum ni vzel življenjske volje.
Za tem je tovariš Ogris poudaril: Povedli bomo najodločnejši boj proti vsem tistim, ki strme za tem, da bi našo enotnost razkosali. Predvsem' nam mora biti jasno, da nam prav nič ne bo padlo samo od sebe kot' zrelo jabolko z drevesa, da bo treba težkih naporov, če hočemo, da bomo dosegli to, kar predvideva naš program, kar predvidevajo zahteve za zavarovanje osnovnih demokratičnih* pravic in popolne nacionalne enakopravnosti koroških Slovencev, če hočemo, da bomo o-nemogočili vse tiste, katerim ni po volji niti ohranitev našega naroda, niti enotnost naših vrst, niti samostojen združen nastop vseh koroških Slovencev. Naj pridejo poskusi razbijanja s te ali one strani, mi moramo,ker je to v interesu našega ljudstva, in zato tudi bomo najodločnej-še vodili borbo proti tistim, ki bodo s tem ali onim namenom streme-
li za tem, da bi slovenski narod razdelili in ga s tem občutno oslabili.
Tovariš Ogris je nadalje razkrinkal imperialistične pomagače v vodstvu Komunistične partije Avstrije, v prvi vrsti v kor. deželnem vodstvu, ki se je v teku zadnjega leta v očeh vseh slovenskih antifašistov in vseh koroških Slovencev sploh razkrinkalo kot skrajno nenačelno, nedosledno, oportunistično in nerevo-lucionarno in kot sovražnik pravic slovenske narodne skupnosti na Koroškem, kakor tudi početje nekaterih posameznikov, ki so se pred nedavnim samozvano proglasili za ,,Narodni svet koroških Slovencev", ki je samo v stanu, zavajati del koroških Slovencev in svetovno javnost ter hkrati cepiti strnjene vrste koroških Slovencev.
Ob koncu pa je dejal: ,,Pozivam vse Ppisotne delegate, da si v celoti osvojijo program Demokratične fronte delovnega ljudstva. Demokratična fronta naj bo utelešenje e-notnosti vseh resnično demokratičnih sil Zato si je kot prvo nalogo zastavila borbo za jamstva, ki bodo imperialistični reakciji onemogočila nacionalno zatiranje slovenskega življa na Koroškem."
Zastopniki koroških Slovencev so nato sprejeli resolucijo Svetu namestnikov zunanjih ministrov v London, ki hkrati vsebuje široki program Demokratične fronte delovnega ljudstva.
Za zagotovitev človečanskih pravic in osnovnih svoboščin kor. Slovencev
Resolucija Svetu namestnikov zunanjih ministrov v Londonu in zvezni vladi na Dunaju
Na svojem ustanovnem zboru u-gotavlja „Demokratična fronta delovnega ljudstva11 kot predstavnica večine slovenskega naroda na Koroškem in kot edini resnični tolmač volje vseh naprednih antifašističnih koroških Slovencev, kar je ugotovilo in s svojimi odločnimi protesti dokazalo vse slovensko prebivalstvo Koroške, da jim je s sklepi, ki so jih sprejeli v Parizu ministri za zunanje zadeve Sovjetske zveze, Združenih držav Amerike, Velike Britanije in Francije, bila storjena velika, pred vsem naprednim svetom in zgodovino neopravičljiva krivica. Štirje zunanji ministri niso spoštovali svečano proklamiranih načel Atlantske karte niti upoštevali volje
slovenskega naroda na Koroškem, ki je s številnimi neizpodbitnimi dokazi v preteklosti in sedaj pokazal vsemu svetu, da je njegova edina želja združitev z matičnim narodom v Jugoslaviji. S svojim sklepom so poteptali mali narod, ki se je skozi sto let boril za nacionalno osvob. na strani velikih zaveznikov žrtvoval za zmago protifašistične koalicije in demokracije več kot 2000 padlih ali ranjenih partizanskih borcev, kljuboval najhujšemu nasilju nemškega nacizma in kljub šikanam in načrtni diskriminaciji v povojnih štirih letih vztrajal v borbi za pravično in demokratično rešitev vprašanja Slovenske Koroške.
V Parizu so poteptali velika načela demokracije, enakopravnosti malih narodov in pravice vsakega naroda do samoodločbe
Ob sklepih štirih ministrov za zunanje zadeve smo se koroški Slovenci morali prepričati, da so v Parizu poteptali velika načela, za katere smo se v letih protifašistične vojne borili skupno z drugimi svobodoljubnimi narodi tudi mi, so poteptali načela demokracije, enakopravnosti malih narodov in pravice vsakega naroda do samoodločbe. Z globokim razočaranjem ugotavlja danes napredno človeštvo, da 4 leta po zmagi demokratičnih sil smatrajo Sovjetska zveza, Združene države Ameri ke, Velika Britanija in Francija male narode samo za plačilno sredstvo v medsebojnih kupčijah. V to kupčijo je šla proti načelom podpore demokratičnih osvobodilnih gibanj in pro ti načelom podpore avstrijskim demokratičnim množicam v borbi proti svojim lastnim zatiralcem, tudi Sovjetska zveza.
Pariški sporazum ministrov za zunanje zadeve velikih sil, ki predstavlja samo uzakonitev saintgermain-skega imperialističnega diktata, predvideva za zavarovanje osnovnih nacionalnih pravic slovenskega naroda na Koroškem splošno, nekon-kretno določilo o zagotovitvi manjšinskih pravic. Podobno določilo je vsebovala tudi saint germainska mirovna pogodba. Vendar se je na naše ljudstvo v dvajsetih letih obstoja prve avstrijske republike v praksi dovolj prepričalo kako prazne so 'takšne zagotovitve manjšinskih pra-
vic. Kljub določilom saint germain-ske mirovne pogodbe se je namreč na Slovenskem Koroškem vse bolj krepila načrtna politika nacionalne diskriminacije in prisilne germanizacije koroških Slovencev.
Da bi se v situaciji, kakršno so s svojimi krivičnimi sklepi ustvarili zunanji'ministri štirih vel. sil, preprečila nadaljnja diskriminacija in germanizacija našega ljudstva, zahteva ,,Demokratična fronta delovnega ljudstva11 v imenu večine koroških Slovencev, da se vnesejo v pogodbo z Avstrijo posebne določbe, in da zvezna zakonodajna oblast izda posebne zakone za zavarovanje osnovnih demokratičnih pravic in nacionalne enakopravnosti koroških Slovencev.
V imenu našega ljudstva zahtevamo, da zvezna vlada podvzame vse ukrepe, ki bodo koroškim Slovencem v polni meri zagotovili člove-čan. pravice in osnovne svoboščine, še posebej svobodo govora, tiska, in publikacij, svobodo vere, svobodo političnega prepričanja, združevanja in zborovanja v kakšnem obsegu, da se bo čuval njihov nacionalni značaj, zagotovil njihov kulturni in ekonomski razvoj in preprečilo vse, kar bi ta razvoj lahko oviralo. Za zagotovitev teh osnovnih pravic zahteva ,,Demokratična fronta delovnega ljudstva11 v imenu koroških Slovencev naslednje posebne ukrepe:
Zagotoviti se mora nacionalna enakopravnost našega ljudstva na Koroškem
Da se zagotovi jamstvo nacionalne enakopravnosti koroških Slovencev,se morajo formirati na ozemlju Slovenske Koroške posebni politično-upravni okraji z ozirom na nacionalni karakter prebivalstva in sicer:
Okraj Beljak, ki obsega naslednje občine: Brdo, Goriče, §t. Stefan na Zilji, Blače, Smerče, Bistrica na Zilji, Straja ves, Podklošter, Bekštanj, Marija na Zilji, Ledenice, Rožek, Lipa pri Vrbi, Vernberk, Kostanje, Vrba, Loga ves in št- Jakob v Rožu.
Okraj Celovec, ki obsega občine: Škofiče, Zgornja Vesca, Bilčovs, Hodiše, Vetrinj, Kotmara.ves, žihpolje, Žrelec, Radiše, Medgorje, Grab-štanj, Trdnja ves, Pokrče, Št. Tomaž pri Celovcu, Otok, Bistrica v Rožu, Slovenji Plajberk ,Svetna ves, Med-borovnica, šmarjeta v Rožu, Sele in Borovlje.
Okraj Velikovec, ki obsega vse občine po upravni razdelitvi na občine in okraje z dne 1. januarja 1938 z izjemo Pustrice.
Da se prepreči nacionalna diskriminacija proti vsem, ki so se borili za uresničitev nacionalnih zahtev, se mora z zakonom prepovedati klicanje na odgovornost ali izvajanje kakršnih koli represalij proti koroškim Slovencem radi tega, ker so od 13. marca 1938 do podpisa državne pogodbe izražali simpatije za stvar zavezniških sil, aktivno delovali v korist te stvari, sodelovali v oboroženi
borbi proti fašizmu in delovali za priključitev Slovenske Koroške k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Pod kaznijo se mOra prepovedati vsak akt, s katerim bi se prebivalcem na označenem ozemlju dajali privilegiji ali se jim omejevale pravice na osnovi razlik v jeziku, narodnosti ali veri in vsako povzročanje ali propagiranje narodnega ali verskega sovraštva in razdora. Vsi, ki so v dobi nacizma odrejali ali izvajali nasilje nad koroškimi Slovenci in resničnimi protifašisti, morajo biti klicani na odgovornost.
Da se prepreči izvajanje nacionalne diskriminacije in germanizacije, se mora prepovedati delo organizacij, ki dejansko smeri j o za raznarodovanjem slovenskih otrok in sploh germanizacijo koroških Slovencev, zlasti pa „Sudmarke“, „Deutscher Schulverein11, Bund der Heimattreu-en Sudkarntner11 „Karntner Heimat-bund11, ,,Karntner Landsmann-schaft11 ,,Dorfgemeinschaft“ itd.
Na ozemlju politično-upravnih okrajev Velikovec, Beljak in Celovec mora biti prepovedano naseljevanje oseb, ki pred 13. 3. 1938 niso imele avstrijskega državljanstva. Za preprečitev nadaljnje germanizacije in umetne infiltracije nemškega življa v ozemlju okrajev Celovec, Beljak in Velikovec, je prepovedana vsaka na-
črtna kolonizacija tega ozemlja s strani organizacij ali deželnih in zveznih oblasti, kakor se je to delalo v preteklosti s pospeševanjem in podporo koroške deželne vlade in rajhovskih ustanov predvsem s strani ,,Bodenvermitllungsstelle des Karntner Heimatbundes11.
Z zakonom mora biti zajamčena koroškim Slovencem pravica do u-stanavljanja in delovanja političnih, kulturnih, ekonomskih in športnih organizacij, ki so bile iz političnih ali nacional. razi. razpuščene od nastanka prve republike dalje. Vse organizacije koroških Slovencev morajo imeti zakonsko zagotovilo za polno svobodno delovanje in za vse olajšave, ki jih uživajo podobne avstrijske organizacije.
V politično upravnih okrajih Velikovec, Celovec in Beljak mora biti z zakonom zagotovljeno nameščanje uradnikov slovenske narodnosti v vseh javnih službah sorazmerno s številom slovenskega prebivalstva in določeni upravni enoti. To razmerje v službah je treba ustvariti tudi v posameznih položajih uradniškega aparata. Uradniki slovenske narodnosti morajo biti sorazmerno zastopani tudi v uradih pokrajinske vlade in pokrajinskih direkcij, v sod stvu in pri koncesionarnih svobodnih poklicih.
Z zakonom mora biti koroškim Slovencem zajamčena pravica do uporabljanje Vseh simbolov protifašistične narodno osvobodilne borbe in narodne zastave.
Vsem državljanom slovenske narodnosti mora biti zajamčena neomejena uporaba slovenskega jezika
Z zakonom mora biti določeno, da vodijo uprave upravnih enot s slovensko večino uradniki slovenske narodnosti.
Javni uradniki in nastavljenci v okrajih Velikovec, Celovec in Beljak so lahko samo osebe, ki so rojene ha področju teli treh okrajev in obvladajo nemški in slovenski jezik.
Kriterij za določanje nacionalne pripadnosti morata biti družinski jezik in poreklo. Pri določanju nacionalne pripadnosti posameznika morajo sodelovati tudi predstavniki slovenskega ljudstva. Slovenske organizacije morajo imeti pravico pritožbe proti nepravilnosti pri določanju nacionalne pripadnosti.
V okrajih Velikovec, Celovec in Beljak mora veljati slovenski jezik, ko službeni jezik, ki je enakopraven z nemškim jezikom. Stranke lahko občujejo v slovenskem jeziku ustmeno ali pismeno z vsemi Organi oblasti, z uradi in javnimi ustanovami na ozemlju teh treh okrajev. Poslo-
vanje oblasti, uradov in javnih ustanov se vrši v tistem jeziku, ki ga zahteva stranka, če zahteva ena stranka slovenski, druga pa nemški postopek, mora biti poslovanje dvojezično. Za pisanje službenih aktov in proglasov se mora uporabljati slovenski književni jezik.
Zakonsko mora biti določeno, da so vsi proglasi in vsi javni napisi na javnih lokalih v vseh treh imenovanih okrajih in v Celovcu kot deželnem središču dvojezični-, pri čemer morata priti slovenski in nemški napis v isti meri do izraza.
Zakon mora zajamčiti neomejeno uporabo slov. jezika v kulturnem življenju, v tisku ter na zborovanjih. Vsem državljanom slovenske narodnosti mora biti zajamčena pravica, da pišejo svoja Imena in priimke v slovenskem pravopisu in to na področju cele države. Vsak, komur sta bila ponemčena ime ali priimek lahko zahteva brezplačni popravek imena v smislu slovenskega pravopisa.
Za neoviran kulturni dvig koroških Slovencev mora biti zakonsko zajamčen obstoj slovenskih osnovnih in srednjih šol
Za domače šolanje v slovenskem jeziku morajo veljati isti zakoni kakor za šolanje v nemškem jeziku.
Zakonita možnost ustanavljanja privatnih šol in vzgajališč in določitev učnega jezika po določbah državnega šolskega zakona velja tudi za privatne šole s slovenskim učnim jezikom.
V okrajih Beljak, Celovec in Velikovec morajo obstojati državne dvojezične ljudske šole, kjer se v prvih štirih šolskih stopnjah poučujejo vsi predmeti v materinskem jeziku o-troka s pomočjo učnih knjig v materinščini. V vseh »piskih stopnjah pa je nemščina za slovenske otroke obvezen predmet. V zadnjih štirih šolskih stopnjah, to je od 5 do 8, je slovenščina za slovenske otroke ob-ligaten predmet, za nemške otroke pa se mora slovenščina poučevati v vseh šolskih stopnjah kot prostovoljen predmet. Za neoviran kulturni dvig koroških Slovencev mora biti zakonsko zagotovljena ustanovitev slovenske gimnazije, slovenskega u-čiteljišča, slovenskih meščanskih šol, slovensko obrtno-nadaljevalnih šol in slovenskih gospodarskih šol. Vse te šole mora vzdrževati država.
Na vseh nemških srednjih, trgovskih obrtnih, gospodarskih in nadaljevalnih šolah na področju imenovanih treh okrajev kakor tudi v Šmohorju, Beljaku, Celovcu in št- Pavlu je za učence dvojezičnih šol slovenščina obvezen predmet.
Za premostitev pomanjkanja kvalificiranih dvojezičnih učnih moči morajo biti, uvedeni posebni tečaji, katerih absolventje lahko tudi brez učitelj iške naobrazbe vršijo službo učitelja, dokler ne položijo posebnih nadomestnih izpitov.
Koroškim Slovencem se morajo
priznati po naknadno opravljenem izpitu iz nemškega jezika spričevala, absolutoriji in diplome, dosežene na jugoslovanskih šolah.
Ozemlje okrajev Velikovec, Celovec in Beljak tvori posebno šolsko okrožje, ki ima svoje krajevne in okrajne šolske okoliše, šolstvo na tem ozemlju je avtonomno in ga vodi poseben pokrajinski šolski svet, ki ga sestavljajo delegati okrajnih šol skih okolišev in mu izmenoma predsedujeta predsednik avstrijske in predsednik slovenske narodnosti. Tu pokrajinski šolski svet sestavi sporazumno s Slovensko prosvetno zvezo tudi konkreten učni načrt.
Obstoj šol v vseh treh imenovanih okrajih kakor tudi obstoj slovenske gimnazije, slovenskega učiteljišča, slovenskih meščanskih šol, sloven škili obrtno-nadaljevalnih š°l in slovenskih gospodarskih šol mora biti zajamčen in je kaznivo vsako dejanje^ uperjeno proti njihovemu obstoju.Posolim* morajo biti prepovedane podpisne akcije starišev ali „vzdrževalcev šol11 in delovanje nemško-nacionalnih šolskih društev ,,Siid-marke11 in ,,Schulverein-a“, ki tudi ne smeta imeti nobenega vpliva več na jezik in pouk v šolah, ki sta jih zgradila na ozemlju okrajev Beljak, Velikovec in Celovec.
¥SEM ČlTATELJEM
sporočamo, da naš list začasno iz tehničnih razlogov zaradi preselitve na Dunaj izhaja samo enkrat tedensko na štirih straneh. Takoj ko bodo dane možnosti, bo izhajal spet v svoji stari obliki.	Uprava
PROGLAS
Demokratične fronte delovnega ljudstva
RESOLUCIJA
(nadaljevanje z 2. strani)
Korogkim Slovencem mora biti zagotovljena pravica do neoviranega kulturnega delovanja
Slovensko ljudsko prosveto na o-zemlju imenovanih treh okrajev sme voditi kot kulturna predstavnica koroških Slovencev popolnoma avtonomno Slovenska prosvetna zveza, ki dobi za svoje delo sorazmerno dotacijo kakor zvezni ,,Volksbildungs-referent“. Zvezni ,,Volksbildungsre-ferent“ nima na slovensko ljudsko prosveto direktnega vpliva.
Slovenska prosvetna zveza mora dobiti v celovškem radiju na razpolago gotov čas in sicer najmanj po četrt ure dnevno zjutraj, opoldne in zvečer za poročila in zvečer še posebej eno uro dnevno, razen tega pa še eno uro oh nedeljah popoldne.
: Ukiniti se mora nedemokratična Cenzura slovenskih iger in dram in podobna omejevanja kulturne svobode koroških Slovencev.
Koroškim Slovencem mora hiti zagotovljena pravica do neoviranega kulturnega stika z matičnim narodom v Ljudski republiki Sloveniji, predvsem pravica svobodnega uvoza slovenskih in ostalih jugoslovanskih knjig, filmov, gramofonskih plošč, Hotnega materiala in drugih sredstev in pripomočkov za gojitev Slovenske kulture. Prepovedano mora biti oviranje potovanj kulturnih skupin, športnih skupin, znanstvenih ekskurzij itd. v Jugoslavijo. Zagotovljene morajo hiti olajšave za študijska dovoljenja koroškim slovenskim študentom, ki hočejo študirati v Jugoslaviji.
Od Slovencev izvoljen nacionalni ko-fhite mora skrbeti za dosledno in
pravočasno izvajanje vseh obvez
Z zakonom mora hiti zagotovljeno, da se ho ozemlje okrajev Beljak, Celovec in Velikovec sorazmerno upoštevalo pri vseh zveznih in deželnih dotacijah, ( subvencijah, fondih, podporah, gospodarskih in kulturnih pospeševalnih akcijah in podobnih ukrepih. Isto mora hiti zagotovljeno tudi za javne dodatne akcije. Prebivalstvo imenovanih okrajev obeli narodnosti mora biti v vseh javnih gospodarskih korporacijah sorazmerno zastopano.
Slovenske zasebne šole morajo inaeti zagotovljene iste pravice in •ste državne podpore kot ostale zasebne šole.
Z zakonom mora hiti zagotovljena Popolna enakopravnost slovenskega Prebivalstva pri dodeljevanju obrti, koncesij, javnih del, eksportno-im portnih dovoljenj itd. pri dodeljevanju koncesij in dovoljenj za izvoz in Uvoz in za ustvarjanje gospodarskih vezi z Jugoslavijo uživajo podjetja ali posamezniki na ozemlju okrajev Celovec, Beljak in Velikovec posebne ugodnosti.
Zajamčena mora biti z zakonom Popolna samouprava slovenskega gospodarskega zadružništva.
Prebivalstvo imenovanih treh o-krajev, ki se je v mejah Avstrije edino strnjeno borilo na strani zaveznikov proti fašizmu in zaradi tega utrpelo naj večjo škodo, mora biti osvobojeno plačevanja obligacij, ki jih ho določala za državo državna pogodba. Vsa nemška imovina v imenovanih treh okrajih se mora porabiti v ko-fist tega ozemlja, prav tako pa tudi hnetje načrtno naseljenih germani-zatorjev, ki so se pokazali kot eksponenti nemškega imperializma.
Zvezna vlada mora zagotoviti vrnitev imetja, ki je bilo odvzeto v času nacizma razpuščenim organizacijam, povrnitev vse škode, prizadete Posameznim pripadnikom slovenske nnrodnosti in izplačilo odškodnine za ?no imetje, ki ga ni mogoče vrniti, ker je med vojno propadlo. Pred-mora na zahtevo bivših članov takoj priznati vse organizacije, ki so
Ne prvič, toda v najbolj grobi obliki so bila poteptana velika načela, za katere so se v letih protifašistične vojne borili svobodoljubni narodi vsega sveta in za katera so milijoni ljudi žrtvovali svoja življenja. Za zaprtimi vrati na tajnih pogajanjih v Parizu so sprejeli zunanji ministri Sovjetske zveze, Združenih držav Amerike, Velike Britanije in Krancije sklepe, ob katerih je ostrmela demokratična javnost vsega sveta. S Isoglasnim sklepom štirih velikih sil so podprli in uzakonili zgodovinsko krivico, brez ozira na naše zahteve in našo enotno voljo, brez ozira na stoletni odpor koroških Slovencev proti germanizaciji in na našo junaško oboroženo narodnoosvobodilno borbo, brez ozira na vse naše težke žetve so nam koroškim Slovencem oropali našo pravico. Sovjetska zveza, v kateri so doslej vsi mali narodi gledali zaščitni-co in največjo oporo v borbi za nacionalno samostojnost, se je priključila načelom imperialistov in prevzela njihovo prakso, v kateri se končajo pravice malih narodov tam, kjer sc pričnejo interesne sfere in dobički. Ves demokratični svet je ob pariškem sporazumu globoko razočaran v svojem zaupanju v Sovjetsko zvezo, vse avstrijsko ljudstvo pa je moralo še posebej ugotoviti, da ho račun za pariško kupčijo moralo plačevati ono samo. Ob pariškem sporazumu smo koroški Slovenci spoznali, da smo izdani in da nas je izdala dežela, od katere te izdaje nikoli in nikdar nismo mogli pričakovali.
V borbi za svoje nacionalne pravice smo se koroški Slovenci povsem prepričali, kdo v resnici nesebično in' principielno podpira naše zahteve. Medtem ko se je Sovjetska zveza na naš račun sporazumela z imperialisti, je Jugoslavija s svojim odločnim stališčem dokazala in še dokazuje, da je ona edina resnična opora nas koroških Slovencev v borbi za uresničitev naših pravičnih zahtev. V svojem zaupanju v naše lastne sile in v nesebično pomoč bratske Jugoslavije, smo še bolj odločeni, da brez popuščanja nadaljujemo borbo za svoje pravice. Ustanovni zbor Demokratične fronte delovnega ljudstva izraža v imenu koroških Slovencev jasne zahteve v memorandumu, ki ga pošilja Svetu namestnikov ministrov za zunanje zadeve in zvezni vladi. Samo uresničitev globoko pravičnih in demokratičnih zahtev lahko nam koroškim Slovencem zagotovi nacionalno enakopravnost in nadaljnji raz-
jih nacisti razpustili in jim vrniti odvzeto imetje.
Zvezna vlada mora zagotoviti popravo vse ogromne škode, ki je bila za časa nacizmo povzročena večinoma s strani nacistov slovenski ljudski prosveti z uničevanjem knjižnic, požiganjem knjig, z zaplembo ali odstranitvijo odrskih naprav, garderob, muzikaličnih instrumentov in drugih kulturnih pripomočkov. Višino odškodnine mora zvezna vlada določili sporazumno s Slovensko prosvetno zvezo.
Z zakonom morajo biti izenačeni v vseh pravicah invalidi partizanske vojske, vdove in svojci padlih partizanov z ostalimi žrtvami vojne.
Na gospodarskem področju zahtevamo popolno enakopravnost, zadružno samoupravo in popravo škode
S strani zvezne vlade mora biti političnim, gospodarskim in kulturnim organizacijam in strankam koroških Slovencev zajamčena pravica, da iz
voj. Zato bomo te zahteve vsi sprejeli in se za nje borili, mora pa jih sprejeti tudi vsak avstrijski demokrat, ki priznava slovenskemu narodu na Koroškem pravico do nacionalne enakopravnosti, saj mora videti v njih jamstvo za utrjevanje demokracije in solidarnosti -vseh poštenih delovnih ljudi
Ena naj večjih preizkušenj naše
V naših vrstah mora biti dovolj prostora za vse, ki jim je resnično pri srcu ohranitev koroških Slovencev, kot živega dela slovenskega naroda. Odklanjamo pa vse razbijače enotnosti, vse klevetnike naše edine opore Federativne ljudske republike Jugoslavije in njenih predstavnikov.
Naš ustanovni zbor ugotavlja dejstvo, da si je skupina koroških Slovencev samovoljno nadejala ime ,,Narodni svet11, kar lahko samo zavaja demokratična javnost. Ime ,,Narodni svet11 je dopustno samo za resnično prestavništvo naroda. Zato je vsako proglašenje posamezne skupine za tako predstavništvo akt, ki je v polnem nasprotju s principom demokracije.
,,Demokratična fronta delovnega
Okrepimo vrste Demokratične fronte delovnega ljudstva, ki se bori za demokratične pravice delovnega ljustva in za nacionalno enakopravnost koroških Slovencev! Izvolimo iz svoje srede najboljše tovariše v odbore Demokratične fronte delovnega ljudstva! Borimo se za enotnost našega naroda, združimo vse svoje sile za uresničitev svojih zahtev !
svoje srede na demokratičen način izvolijo predstavnike, ki bi tvorili nacionalni komite koroških Slovencev, katerega naloga in z zakonom zavarovana pravica hi bila, da prevzame skrb za dosledno in pravočasno izvajanje vseh obvez, ki jih ho zvezna vlada prevzela s podpisom državne pogodbe za zavarovanje osnovnih demokratičnih pravic in nacionalne enakopravnosti koroških Slovencev. Določbe za zavarovanje osnovnih demokratičnih pravic in nacionalne enakopravnosti koroških Slovencev morajo biti izvedene tekom enega leta po podpisu državne pogodbe,
Predstavnikom koroških Slovencev mora hiti zagotovljena pravica pritožbe na Organizacijo združenih narodov in na Varnostni svet v primeru neizpolnjevanja prevzetih obvez in zagotovil s strani organov oblasti
Samo uzakonitev teh zahtev je za
narodne zavednosti v bližnjem času bodo brez dvoma jesenske volitve. Da bomo z uspehom nastopili na njih in da bomo lahko uspešno vodili našo borbo za priznanje nacionalnih pravic, moramo združiti vse svoje sile. Ustanovni zbor Demokratične fronte delovnega ljudstva poziva zato v skupno borbo vse demokratične koroške Slovence.
ljudstva pa naj bi podpirala in sodelovala samo v takšnem resničnem predstavništvu, kjer bi bili zastopani vsi koroški Slovenci, katerim leži resnično na srcu ohranitev slovenskega naroda na Koroškem.
Za očuvanje našega narodnega obstoja vidimo koroški Slovenci poleg uresničitve naših v memorandumu izraženih zahtev še eno garancijo, ih sicer tesno naslonitev na bratsko Jugoslavijo. Samo z naslonitvijo na Jugoslavijo bomo zagotovili našemu ljudstvu nadaljnji razvoj. Za takšno naslonitev na Jugoslavijo se bomo borili, in ker vemo, da bo ta naslonitev v toliko tesnejša, kolikor boljši bodo odnosi med Jugoslavijo in Avstrijo, se bomo borili tudi za gospodarsko in kulturno sodelovanje med obemo državama.
Vodimo odločno borbo v taboru naprednih demokratičnih sil proti imperializmu, proti vojnim hujskačem, za resničen in trajen mir, za narodno razumevanje!
Vsi enotni v borbo za demokratične pravice in za nacionalno enakopravnost koroških Slovencev!
Celovec, dne i7. julija 1949.
koroške Slovence jamstvo, da bodo v situaciji, ki so jo ustvarili krivični sklepi zunanjih ministrov velikih sil v Parizu, zavarovani pred nadaljevanjem načrtne germanizacije in nacionalne diskriminacije.
Jtazncuifamo
vsem našim čitateljem, da sta v današnji številki vsled pomanjkanja prostora izpadli nadaljevanji podlistka in romana ter prosimo, da to z razumevanjem vzamejo na znanje.
Uredništvo
lilllllll|illl|ll!IIIIIIIIIIIIU!llllllll!lillllllll!lllllll!IMIIIIIIIIIillilllllltllllllllllliUJ!llllllllllllll Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10, telefon 1624/4; za vsebino odgovarja: France Košutnik. Tiska: Robitschek & Co., Wien VIII., Hernalsergtirtel 20. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Kla-genfurt 2, PostschlieBfacli 17.
llllllllllllilllllllllllllllllllOlllllllllllimillllllllllM
Združimo se vsi, ki smo za demokratične pravice in nacionalno enakopravnost naseda naroda!
Združimo se vsi. ki se hočemo boriti za uresničitev naših zahtev!
Združimo se vsi, ki smo za prlznante slovenskega jezika, slovenskih šol in slov. organizacij!
Vsem poštenim koroškim Slovencem!
DEMOKRATIČNA FRONTA DELOVNEGA LIUDSTVA
LAZ IMA KRATKE NOGE
V	začetku tega meseca in sicer v petek, dne 1. in soboto 2. julija t. 1. so se v št. Jakobu v Rožu dogajale prav čudne in nenavadne stvari. Učenci tukajšnje meščanske šole so priredili razstavo svojih del in z Dunaja je ministrstvo za pouk poslalo neko filmsko družbo, ki naj to razstavo na licu mesta snema. Vse to ne bi bilo kaj posebnega, toda kar so si ti gospodje pri svojem snemanju dovolili, daje vsej stvari popolnoma drug izraz in očitno razgali vse temne namene, ki so jih imeli s snemanjem,
Kratko preden so pričeli snemati so na šolskem poslopju pritrdili velik napis ,,Haupt-schule St. Jakob im Rosen-tale“, pod nemškim napisom pa v prav tako velikih črkah slovenski napis ,,Glavna šola št. Jakob v Rožu “. Očitno bi to moralo prikazovati tisto ,,enakopravnost" slovenskega jezika na Koroškem, o kateri tako navdušeno govorijo. Toda ta enakopravnost tudi'v št. Jakobu ni trajala dolgo, kajti takoj po snemanju šolskega poslopja so slovenski napis spet hitro odstranili in šola je kazala svojo staro sliko — obraz nemške šole.
Nato pa so v svojem navdušenju za tako ,,enakopravnost" šli še dalje in snemali tudi vas. Ob tej priložnosti so pri prvih hišah v vasi na starem kažipotu, ki je zadnja leta kazal samo nemški napis, pritrdili tudi tablo, ki je v slovenskem jeziku kazala, da je tukaj št. Jakob v Rožu. Kmalu je bilo snemanje končano in vsa družba se je napotila po vasi na drugi konec. Preden pa so šli, so odstranili spet slovenski napis in ga ponesli skozi vas ter ga za snemanje pritrdili na drugem koncu vasi. Spet je zabrnel filmski aparat in na film-
Mladinski dan v
Zares so nedelje in prazniki našemu ljudstvu dnevi, ki jih izpolnjuje za svojo narodno in kulturno izživljanje. Prireditev tu, prireditev tam in povsod se zbira staro in mlado kot velika narodno družina, povezana v idejni skupnosti. Bratje in sestre smo Slovenci na Koroškem, bratje in sestre od Zilje do Labuda. Idejno sorodstvo nas veže, skupna pot, skupni napori za skupne svete cilje. Kulturne prireditve, izleti in fizkulturni nastopi se vrstijo zaporedoma in v vsem tem udejstvovanju prednjači naša mladina. Kmečka in delavska, skratka naša delovna mladina, najde poleg svojega napornega poklicnega dela tudi razumevanje in čas, ki ga posveča izobrazbi duha in harmonični vzgoji telesa, v zavesti, da more zdrav duh prebivati samo v zdravem telesu, duševno in telesno pripravljena na žrtve, ki jih od današnje generacije zahteva sedanji zgodovinsko pomembni čas, ko gre za biti ali ne biti slovenskega življa na Koroškem.
V	nedeljo, dne 10. t. m. je imela naša mladina, združena v Zvezi mladine za Slovensko Koroško, v št. Jakobu v Rožu svoj mladinski dan, kjer je pokazala uspehe vztrajnega in požrtvovalnega dela na fizkul-turnem in prosvetnem področju. Iz vseh krajev naše zemlje so ta dan prihiteli posamezniki in v skupinah naši mladinci v naš slovenski št. Jakob. Prišlo je tudi naše ljudstvo iz Št. Jakoba in okolice, kakor tudi zastopniki koroških Slovencev iz drugih vasi in krajev Slovenske Koroške. Vsi so z velikim zanimanjem spremljali potek mladinskih nasto-[vov in se veselili nad veličastnimi
ski trak sprejel lepo sliko enakopravnosti" in ,,pravic" koroških Slovencev: poleg nemškega kažipota tudi napis v slovenskem jeziku ,,št, Jakob v Rožu". Filmski snemalci še niso odnesli pet in že je zginil tudi slovenski napis s kažipota, verjetno so ga ponesli v kakšno skladišče, da ga ob podobni propagandni akciji spet lahko uporabijo in na podlagi filmanib „dejstev“ prepričujejo svetovno javnost o ,,mirnem sožitju" in o pravicah koroških Slovencev.
O tem tako imenovanem mirnem sožitju slovenskega in avstrijskega naroda na Koroškem je ob tej priložnosti govoril tudi deželni glavar Wedenig, ki je prišel v št. Jakob, da vsej gnusni komediji da slovensko lice.
Ni bilo prvič, da so na tako gnuse način skušali varati in zavajati svetovno javnost in ji z zločinskimi metodami in lažmi prikazovati resnično stanje na Slovenskem Koroškem. še dobro nam je v spominu,
Tekma koscev
Samo naš veliki poet Oton Župančič, ki nas je pred tedni za vedno zapustil, je mogel v svojih tako klenih verzih dati izraza naši plodni zemlji in kmečkemu življenju, ko v svoji ,,Dumi“ pravi:
Sveta si, zemlja, in blagor mu,
komur plodiš — z oljem mu lečiš razpokano dlan, shrambe mu polniš in vina mu vračaš za znoj,
daješ sena in otave za vola, ki
vlačil je brano, hodil pred plugom in družno
potil se z oračem;
r
St. Jakobu v Rožu
uspehi naših mladih fizkulturnikov.
In brez dvoma, nastopi naših mladincev in mladink so vse navzoče presenetili. Strumni nastop v prostih vajah, v elegantnem in brezhibnem izvajanju simboličnih slik je bilo na področju športa razvidno resno delo mnogoštevilnih popoldanskih in‘večernih ur, ki so jih naši fizkulturniki izrabili za požrtvovalno vežbanje. Tudi nogometna tekma je pričala o veliki sposobnosti naše mladine na tem področju športa. Fizkulturni nastopi naše slovenske mladine so nas vsestransko zadovoljili in gotovo dali pobudo za fizkulturno udejstvovanje po vseh naših vaseh. Na mladinskem dnevu v št. Jakobu v Rožu so nastopili tudi pionirji ter napravili najugodnejši vtis. Ta avantgarda najmlajših je izzvala navdušeno odobravanje vseh navzočih.
Tudi kulturno prosvetne točke sporeda so prikazale velik uspeh naše mladine. Kakor pevci tako tudi tamburaši so pokazali, da je s požrtvovalnim delom mogoče doseči lepe uspehe. Posebno odobravanje pa je zaslužil pevski zbor naših študentov, ki so kratko pred mladinskim dnevom prispeli na počitnice iz Jugoslavije.
Kakor sta zastopnika Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško, Zveze mladine za Slovensko Koroško v svojih pozdravnih besedah naglasila, da naša mladina hodi po novi poti in z vztrajnim delom skuša doseči vedno večje uspehe, tako je naš letošnji mladinski dan ponovno pokazal, da bomo samo z mladinskim poletom pri svojem delu dosegli tiste uspehe, ki si jih želimo.
ko so preko ilustrirane revije ,,Wie-ner lllustrierte" hoteli prikazovati naše slovenske izseljence kot DP-jevce in ,,žrtve" nove Jugoslavije.
In zdaj so se ponovno poslužili podobnega zločina, da pred svetom zakrijejo dejanske razmere, v katerih živimo koroški Slovenci, razmere, ki nikakor niso v skladu z vsemogočim gobezdanjem o enakopravnosti, o pravicah in mirnem sožitju, razmere, ki nam zgovorno prikazujejo, kaj smemo pričakovati od današnje la-židemokratične Avstrije. Toda nekaj so aranžerji zadnje komedije očitno pozabili in sicer staro resnico: ,,Laž ima kratke noge". Kakor se je kaj kmalu razkrinkalo zločinsko in neznačajno zlorabljanje naših žrtev fašizma, prav tako hitro se bo pred vsem svetom razkrinkala tudi ta naj -novejša potvorba , ki so si jo dovolile avstrijske oblasti s koroškim deželnim glavarjem Wedenigom na čelu, da bi z lažjo prikazale enakopravnost slovenskih napisov na o-zemlju Slovenske Koroške, ki je.ni.
na Obirskem
točiš cvetlicam v čaše medu, da 'pride čebela
gnana od tajne skrbi spomladi za
božiči
ni gospodinje strah mrazov, zakaj nje družina dvojno obleko ima in čuješ na tnalu trlice? Blažen je trud iir blažen počitek
družini.
In prav gotovo, kdor je zrasel z zemljo na kmetih, je nikoli ije bo izdal, čeprav ga tok življenja postavi kamor koli, kajti spomini na otroška leta, ko te je mati nosila na polje in si spal in igral med valujočimi se žitnimi polji, med rumenim zorečim klasjem in poslušal tajnostim prirode, in ko si s prvimi koraki hodil za očetom, ki ti je odpiral lepoto snu-jajoče se zemlje in ti odstiral zaveso prirode, ko si spoznaval čudo za čudom ti ostanejo nepozabni	za	vse svoje	življenje.
Mnogovrstna kmečka dela so tako pomembna, da naše ljudstvo šteje po njih tudi čas in se spominja različnih dogodkov po času, ko se je to in to delalo. To se je zgodilo takrat, ko smo želi pšenico, to je bilo tedaj, ko smo kosili ,,novi“ travnik, to je bilo na dan teritve — tako govorijo. Kmečko ljudstvo živi celo in popolno življenje in z ljubeznijo in trudom spremlja živo življenje od setve do žetve in poleg tega uživa svoj zdravi domači kruh. Zato so kmečke družine rezervar narodnega zdravja in naraščaja, po veliki večini so narodni voditelji, znanstveniki in umetniki iz kmečkih družin, kakor pravi Simon Gregorčič:
Kar mož nebesa so poslala, da večnih nas otmo grobov, vse mati kmečka je zibala, iz kmečkih so izšli domov.
Zavedajoč se važnosti in v počaš-čenje kmečkega dela prireja naše ljudstvo po naših vaseh plemenite tekme. V preteklem letu so naši fantje tekmovali v št. Vidu, žanjica pa na Blatu pri Pliberku. Tekma ni samo merjenje fizičnih sil, njen pomen je globlji. Transparenti ,,Delu čast in oblast" in drugi kažejo, kaj daje tekmam vsebino-. Zborovanje kmečkega ljudstva na travniku oji na polju zbuja zavest skupnosti in moči. Pesem nastopi, narodni običaji in govori dajejo prireditvi značaj pravega ljudskega tabora.
Tako je bila v nedeljo, dne 3. ju-, lija t. 1. v planinski vasi Obirsko pod* mogočnim Obirjem tekma koscev, ki jo je priredil občinski odbor Kmeč-
ke zveze za Slovensko Koroško za občino Bela-Železna Kapla. Poletni popoldne je zvabil mnogo ljudstva iz Obirske, Železne Kaple in njene o-kolice na Plaznikov travnik, kjer je bil pripravljen prostor za tekmovalce. Razpoloženje je bilo odlično,, praznično so vsi nestrpno čakali na : potek in uspeh tekme. Kosci so bili pripravljeni, nekoliko jim je srce j utripalo burne j e, kose so bile ostro brušene in na dano znamenje so pričeli tekmovati.
Krepko so napeli mišice in se gnali — srk, srk, srk — so rezale kose, od potu so postali mokri in v začetku ni bilo mogoče prav razločiti, kateri bo prvi, ker so vsi prav dobro kosili. Toda kmalu se je pokazala razlika in navdušeno vzklikanje množice je pozdravilo prvega, ki je z veselim vriskom dal naznanili svoj uspeh.
Nato je prišla na svoj račun ocenjevalna komisija, ki se je po določenih predpisih nepristransko ocenila delo vsakega posameznega kosca in po kratkem posvetovanju določila prvo nagrado tov. Francu Romšaku, drugo tov* Mihi špornu in tretjo tov. Foltiju Kežarju.
Po razdelitvi nagrad je tov. France Košutnik v svojem govoru orisal težavni položaj našega kmečkega gospodarstva, katerega vzroki so iskati zlasti v zavoženi prottfjudski politiki današnje Avstrije in njenemu podrejevanju Marshallovemu planu. Poudaril je, da se bo naše kmečko ljudstvo rešilo iz tega neznosnega položaja samo, če bo vzelo svojo usodo v svoje roke in se združeno in e-notno v Kmečki zvezi za Slovensko-Koroško borilo proti gospodarskemu zatiranju in izkoriščanju. ,,N£š<> zemljo moramo čuvati in jo ohraniti", je ob koncu poudaril tov. Košutnik, ,,kajti prepojena jez našo krvjo,, s krvjo najboljših sinov našega naroda, ki so v najusodnejših dneh naše zgodovine pustili kramp in motiko, koso in vile in prijeli za puško,-mitraljez in bombo ter šli v gozdove, da branijo svojo zemljo, po kateri je grabil tujec. Ohraniti moramo enotnost in nikomur ne bo uspelo, da bi jo nam vzel."
Po končanem sporedu se je razvila prosta ljudska zabava in ko je mrak legel po obirskih hribih, so se ljudje, zadovoljni z dobro uspelo prireditvijo , razšli na svoje domove.
Zgornje Libuče
Starodaven je običaj, da Slovenci na predvečer spominskega dneva slovanskih apostolov Cirila in Metoda prižigamo na naših hribih in vrhovih kresove. To pa v znak do kaza, da smo Slovenci kulturni narod in znamo ceniti zgodovinski pomen velikih mož, ki sta pred tisočletjem prižgala našemu narodu luč prosvete in se že takrat uprla germanskemu nasilju ter se odločno borila za veljavo slovenskega jezika.
Kakor vsako leto so zgornjeli-buški in podkrajski fantje tudi letos na predvečer spominskega dneva Cirila in Metoda prižgali na naši sivi Peci mogočen kres, ki je žarel daleč naokoli po dolinah naše slovenske zemlje. Toda v preveliko čudo glej, kres je tako razburil ve-lenemško-šovinistično žilico zgor-njelibuških orožnikov, da so fante aretirali in jim na orožniški postaji na surov način hoteli dopovedati, da so storili nekaj prepovedanega, da so zagrešili zločin. Posebno naduto se je pri tem obnašal poveljnik orožniške postaje. Naši fantje se seveda nikakor niso pustili ustrahovati in so orožnikom odločno povedali, da si svojih navad in šeg ne pustijo in nikoli ne bodo pustili od nikogar prepovedati.
In prav gotovo, vselej, ko se bo vračal dan Cirila in Metoda, bodo po naših hribih in vrhovih goreli kresovi in žgali jih bodo za nami še pozni rodovi. Orožniki in vsi ostali pa si naj enkrat za vselej zapomnijo:, s takšnimi ustrahovalnimi metodami nas ne bodo preplašili. Ostali bomo zvesti svojemu narodu, za katerega obstoj smo prelivali svojo kri, pa če je to komu prav ali ne.