334
Dopisi.
Iz doljnega Štajarja 2. okt. Ž. (še en glas o realki ptujski.) Jasno je kot beli dan, da so sihdob realne šole sila potrebne in prekoristne; brez njih peša obrtnost in kmetijstvo, po takem pa občni blagor dežele. Naš deželni odbor spoznava to predobro, in verna skrb mu veleva brž brž tudi na slovenskem Stajarji osnovati višo realko , kakoršno ima nemški v glavnem mestu. Iz te rodoljubne skrbi se siobodno sklepa, da bi realko gotovo rad v mesto spravil, kjer bi najkoristnejša in najprimernejša bila, največ sadii rodila in se veselo razcvetala v blagor deželi. Nikakor bi mu ne bilo po volji, da bi tako draga naprava premalo sadii rodila in hirala, ako bi se v naglici ali nepremišljeno v nepravi kraj namestila. Pomota v kraji bi bila prevelika, nedomestljiva nesreča za Slovence; to vsak rodoljub pregloboko čuti. Zategadel so previdni izvedenci na podlogi resničnih, djanskih razmer in okolinosti po „Novicah" in tudi v graški^ novinah dokazali, da za višo realko na slovenskem Stajarji s početka namenjeni Maribor je vendar le najmanj primerno mesto. — Na prvi pogled se sicer zdi kaj ugodno,
ker je največe in menda najbogatejše mesto slovensko. Druga, čisto druga pa se pokaže, ako se nje razmere na tanko pregledujejo. Samo po sebi je sicer najbolj ljudnato; al njegove okolice so najmanj obljudene, ker bližnje pohorske in slemenske razširne gore večidel le hoste pokrivajo. Zraven še je Maribor najdalje vstran od najbolj obljudenih slovenskih krajev, kar je za občno korist prva huda napaka; kajti marsikterim in mnogim bi bilo v Maribor predaleč, predrago, in tedaj nemogoče v šolo.
Druga spodtika pri Mariboru je pa ta, da bi mesto za dve srednji šoli, za popolno gimnazijo in realko, še vendar le pretesno bilo glede stanišč in podpore. Že sedaj se mora tam mladež v nepristojne nezdrave kote pomikati, in pogreša zadostne podpore; — kako še le bi mesto na dve strani to zmoglo?
Tretja opačnost neogibljiva, neprezirljiva in omiki jako zoperna bi izvirala od dvojnih učencev v tako malem mestu. Kdor pozna vročo ponosno mladež, bo priznaval, da se gimnazisti in realčani ne bi bogali v tako tesnem okresu, posebno v naših zburkanih časih ne. Po več mestih kažejo večletne skušnje, da niti ni varno niti pridno oboje na istem stanišču imeti; zato se od leta do leta skrbneje drugi od druzih ločijo. Gimnazisti imajo namreč na dan poprek le 4 ure poduk, realčani pa 6, toraj tudi domd dosti več opravka. Prvi že hočejo po hitreje dognanih nalogah burke uganjati, dokler še drugi ne utegnejo, in precej je kres in kavs, iz posamnega razpora pa, kar že mladenči po soseskah kažejo, se le prerad vnema občen, težko zaaušljiv spor, ki nikoli in nikakor ni ugoden napredku, srcu in duhu. Po pravilih umne odgaje pa se mora tako tleče netilo na vso moč odvračati, da iz malega netila ne izraste velik požar.
To je troje dovolj važnih spodtik, da Maribor ni mesto za višo realko, če prav bi delavnic ali fabrik v sebi in okoli sebe imel; ker pa jih skoro nič nima, mu gre viša realka tem manj. V tem obziru bi šlo prvenstvo mestu Celju, ktero je tudi bolj v sredini Slovencev. Al gori omenjena druga in tretja spodtika zadeva Celje ravno tako hudo kakor Maribor, in zapira visi realki vhod v zidovje njegovo.
Vseh teh over pa ni v mestu P tuj i, ktero tudi druge ugodne okolinosti, obziri na ravnopravnost in ustavno zadostitev za prejšnje krivice milo priporočajo za višo realko.
Nikdo ne bo tajil, 1. da je tudi Ptuj dovolj prostoren za višo realko, in ker nima nikake druge srednje šole, se ni treba bojati preškodljivega kavsa med dvojnimi učenci; 2. Ptujčani so po svoji vinoreji in vinskem tržtvu precej premožni in kaj milosrčni, da se šolska mladež gotovo more zanašati obile podpore; zgor-niki jih pogostoma pohajajo zavoljo žlahnejega vinca, glavne robe slovenskega tržtva; 4. Ptuj je v sredi najbolj obljudenih krajev, kteri mu bodo tem več učencev v višo realko pošiljali, ker ni gimnazije blizo. Tudi sosednim Hrvatom bi ptujska realka bila najbližja; to bi njeni razcvet veselo množilo; 5. uku in modricam je le mila tišina ljuba, ne pa nemir in raztresenost, ki sta tem veča, čem veče je mesto. — Pa tudi učiteljem bo Ptuje najbolj prijazno. Možje, kteri so edini pestovavci in sejavci prekoristnih vednosti v mestu, srčno zaže-ljeni, bodo visoko čislani in povsod ljubeznjivo sprejeti; tudi je gotovo, da bo Ptuje za svojo edino višo učilnico, za svoj kine in blagosti vir, raje in hitreje vse učne sredstva poskrbelo, kakor ktero drugo mesto, kjer je podpore na dve ali več strani treba.
Cas je tedaj in prav,   da se  Ptuju d&,   kar mu po naravi grč, pa tudi po ravnopravnosti.
Samovolja  ne  sme  in  ne   more nikoli  naravi  in
pravici kljubovati brez velike škode in zgube. Naravno zavetje in modrost ste nekdaj Benedke oživile in bogatile; surova sila jih je zatrla in obožala. Taka je s Ptujem. Ugodno lego Ptuja so že Rimljani, prebistri zvedenci v tej reči, koj spoznali; oni so tje svoje čete in urade dajali, in mesto se je veselo širilo in bogatilo na vse strani. Al pozneja divja sila je skoro pokončala, kar je modrost stvarila, in ni bilo^več milostive previdne roke, da bi krivico popravila. Se le preblaga cesarica M. Terezija mu hoče k hitreji okrepi barem z zavodom invalidov nekoliko pripomoči, kteri pa mu sihdob spet splava. Vsako mesto je in bo, kar se iz njega stori. Za mesta so zavodi, naprave, učilnice itd. to, kar je kvas za testo; najboljše ne kipi in ne narašča brez dovolj kvasa. V mali Maribor se je dala glavna šola, gimnazija, kresija , rana železnica, zavod kadetov, škofija itd., čeravno bi po naravnih in bistvenih razmerah vse to skoro v Ptuje bolj kazalo — in Maribor se narašča — okolica se mu lepoti. Tako so kmetje (da močni upljiv tega samo po eni strani razložimo) , kteri so sine v mariborski glavni šoli ali v gimnazii imeli, raje ko v Ptuje po 2, 3 do 4 ure dalje v Maribor na senjem peljali, da so večkrat po sinih pozvedli; to pa je mariborski tržni dan sila povzdignilo, ptujskega, poprej veČega, pa skoro uničilo; priče tega še živijo.    Podobnega upljiva so drugi zavodi.
Mi se veselimo rasti in blagosti Maribora našega, po pravici pa tudi želimo, da naj se Ptuju , našemu tretjemu mestu, saj viša realka dž, ktera mu gre" po naravni legi in po ravnopravnosti, ker je za-njo najpri-stojnejše mesto, v najbolj obljudenih in najbolj obda-čenih krajih, kteri predolgo zanemarjeni so gotovo vredni in sila potrebni bližnje više učilnice v razcvet omike in blagosti svoje. Očividno je, da sama nižja ne pomore. Ptuju višo realko odreči, bi bila nova nesreča za mesto in premnoge prebivavce okolne iz gori rečenih vzrokov in drugod navedenih dokazov. Zate-gadel se trdno nadjamo, da bo deželni za občni blagor domovine uneti odbor po tanjem pretresu vseh razmer tudi Ptuju pravičen.
Slatina na Staj. 5. okt. Gr. S. — Bodi znano vrlim bravcem „Novic", da, nova farna cerkev sv. Križa na Slatini, ktera je v novogotiškem s!oka postavljena, je res prava bazilika, bode žegnansko nedeljo, kakor je že obečano, svoj blagoslov ali kons^kracijo po mi-lostljivem mariborskem škofu Jakobu Maksimilijanu prejela. — Glede izvanskih dobrotnikov so nam bili Njih Veličanstvo cesar deset sto, presvitli cesarjev oče dvesto, in presvitli stric Ferdinand pet sto podarili. Ne smemo pa tudi zamolčati dobrotljivih slatinskih gostov, ki so nas tudi tri leta sem s svojimi doneski podpirali, zmed kterih gre največa hvala žlahni vdovi Evfrozini Valentinovi, ki je za naš romantični kraj vsa vneta in nam dvesto v akcijah blagovolila iz Budima poslati. — Vsa hvala pa tudi vrlim farmanom starim in mladim, in tukajšnji duhovščini.  In tako:
„Z milim Bogom vse se može, Kad se srca bratski slože."
Od sv. Križa pri Slatini 9. okt. J. Ž. — V nedeljo 16. dan t. m. bomo imeli slovesno blagoslovljenje naše nove cerkve; delajo se že velike priprave; samo orgelj še ni, ki nam jih je gosp. Dev obljubil že do velikega Šmarna, pa jih še do danes nimamo. — Vino bo letos cviček; tudi pšenica je slaba; s koruzo pa smo zadovoljni; krompir že gnije; ajdo je mraz popalil; jabelk in hrušek je srednja mera. — Novi župani so že izvoljeni, pa veliko je takih, ki še pisati ne znajo. Kako bojo županili, sam Bog v6. — Novi naš župan bo imel s zlo zanemarjeno cesto slatenske srenje od sv. Križa do sv. Trojice dosti dela;  tako slaba je,  da
335
ni za vožnjo; ako na Slatini zdaj kdo umrje, skoro da bi ga morali z „luftbalonom" na britof poslati.
V Šencnrji na Pesku na Korosk. 8. okt. 2 — Letina letošnja je precej dobra razun krajev, kjer je, kakor pri nas, prevelika mokrota, ali pa drugod, kjer je toča ali druga nesreča bila; al kaj, ko žito zdaj nima skoraj nobene cene, davki in druge potrebe pa so sila veliki. Na celovškem trgu je vsaki teden mnogo blaga, bodisi žita ali druzih reči, al kupčije je malo. Tako na pr. se ceni birgelj rži po 3 gold., ajde še po 2 ne, ovsa je menda po goldinarji dosti, pšenice po 4 gld. itd.; judje iz vseh krajev vsega privažajo na kupe. Za male kmetovavce je tedaj v tacih okoliščinah na vsaki način slabo; večim se ne godi ravno tolika sila, ker jim zmiraj kaj ostaja, in so zanaprej vedno s čim previ-deni." V velikih stiskah so pa tudi obrtnijstva, zlasti železarije , o kterih se je že dosti bralo; zato ni čuda, daje zadovoljnosti s sedanjimi časi čedalje manj. Le na Dunaji še menda mislijo , da je vsega povsod dosti in da ljudje žive kakor v raji; odtod izvira menda tudi tista prišlovica: „mi lehko čakamo!" Vemo sicer, da vreme in ž njim letino le oni Gospod nad nami dela, kteri „piše veliko pratiko"; al še je druzih faktorjev več v vsaki državi, kteri imajo mogočen upljiv do blagostanja državljanov. V mnogonarodni državi, kakor je Avstrija, je dežela z deželo zvezana kakor klep s kle-pom na verižici; zato je zadnji čas, da se poravnajo notranje razmere vseh avstrijskih dežel in da zadovoljnost nadvlada vse narode. Živa živa potreba je tedaj tudi, da si državno svetovavstvo pridobi več zaupanja, kakor si ga je dozdaj pridobilo, ker ljudstvo ne vidi še sadu prav djanske izpeljave ustavnega življenja; naj ne misli, da se še dalje lehko čaka! Kakor v večem se pa tudi v manjšem, namreč v srenjah, kaže neka mrtvičnost; zdi se ljudem, da je vse to neka zunanja obleka, brez kosti in mesa. Zato se pogostoma slišijo besede: meni ni nič mar za srenjo. To ni pravo; kajti odtod izvira žalibog! zmiraj veča mlačnost za javno življenje in občnokoristno delovanje, brez kterega pa nikdar ni pravega duševnega in materijalnega napredka. Da povzamem zopet poljske pridelke naše, naj povem dalje, da zavolj prevelike mokrote in druzih uim je v tukajšnji okolici vse bolj slabo obrodilo. Največ je bilo še rži, ki je tukaj zares veliko sejejo, detelje in sen&, kjer jih ni voda pobrala. Pšenice se malo seje. Krompirja, prosa, repe, zelja (korenja ni nič viditi) in tudi ajde bo malo. Sadja je pa celo malo bilo, pa vsaj tudi ni čuda, ker vrtov nič ne gleštajo. Zatoraj pa tudi Kranjci dobro svoje češ-plje prodajajo; viditi je bilo unidan na šentvidskem sejmu (in tudi v Celovcu) veliko češpelj in še precej dober kup. Ozimina je že zelo posejana, in tudi ajda je požeta. Nekteri so jo že tudi omlatili, ker se na njivi hitro posuši. Memogrede opomnimo, da je tukaj menj trudnega delovanja od drugod, ker skoraj nič ne ple-vejo in nič kozolcev nimajo. Pa tudi, kar se oranja tiče, se nam tukajšnje bolj dopada, ker potem raste vse ravno in ne tako, kakor bi se na brazde oralo. Mokroti pa se s tem v okom pride, da nekaj grabnov po njivah, kjer je treba, izpeljejo. Tudi smo že zapazili nekaj novih iznajdeb, ki se sem ter tje rabijo; al vendar moramo jo tudi reči, da je pri tako velicih kmetijah, kakor so tukaj, še malo malo poznati tistega umnega kmetovanja, kakor ga uči naš nepozab-ljivi Vrtovec v svoji „kmetijski kemii." Al ni čuda, ker zemljišča večidel najemniki ali oskrbniki obdelujejo, ki le bolj na hitri dobiček gledajo, gospodarji pa so menda že zadovoljni, da dobe gotovo in najhitreje najemnino. Al sčasoma bo moglo tudi to drugače biti, da se bo iz hajalo v tako neugodnih časih, in pri toliko različni konkurencii. —  Nekoliko dni sem je skoraj   vsak dan
na debelo slane in oster mraz, kakor pozimi; zelo že tudi po snegu smrdi. Obeta se nam huda zima, pa kdo to ve? — H koncu še nekaj mičnega. V Celovcu se je osnovalo neko društvo , ki se imenuje „Eulenhorst." Kaj je prav za prav ta „Eulenhorst", ne vemo še natanko; al čudno je to, da se je ime dalo po — ponočni ptici, kerv nas vendar sicer uče: „Delajte, dokler je den!" — Šole so se že pričele; slišati je, da se je še precej učencev oglasilo. Da bi saj šole zanaprej dostojno spolnovale svoj namen, ki ga imajo v sedanjem času; potem ne obupamo še nad prihodnostjo. Bog daj!
Iz Notranjskega 5. okt. — Naj povem „Novicam" veselo novico, da iz pisarnic c. k. okrajne gosposke v Postojni na slovenske vloge tudi odloke v slovenskem jeziku izhajajo. Kaj je mar to kako čudo — bode zavrnil me kak rodoljuben bravec — da gosposke v ustavni državi, kakor je Avstrija zdaj, spolnujejo svojo dolžnost zagotovljene nam ravnopravnosti ? Na to odgovorim le to, da res bi ne smelo to nikakoršno čudo biti, al vendar je ravno v Postojni tako bilo, da prejšnji čas se ne črkice ni pisalo v domačem jeziku. Zdaj je druga. Vidil sem te dni več pisem različnega zapo-padka, podanih postojnski gosposki v domačem jeziku, in rešenih v istem jeziku in tako lepi gladki slovenščini, kakor da bi se bilo v tej kancelii že od nekdaj po naše uredovalo. Postojnčanje imajo zdaj predstojnika, kteri povsod umno in pravično ravna, tudi narodu njegovih pravic ne krati in v tistem jeziku mu odgovarja, v kterem je v pisarnico prišlo pismo. Slava takim uradnikom!                                                         Pravoljub.
Iz Bistrice na Notranjskem. (Vabilo.) V nedeljo 16. t. m. bo v naši čitavnici ob 6. uri zvečer veliki zbor, da se voli za trdno odbor in se pogovori ^i sklene o drugih čitavničinih zadevah. Vabijo se k temu zboru vsi častiti udje.                       Začasni odbor.
Iz Podrage na Ipavskem 8. okt. A. Ž. — Že davno ne pomnimo, da bi bila pri nas tako kasno bendima bila kakor letos; vendar ker je grozdje dozorelo, se nadjamo dobrega „Ipavca." Kolikor je pri nas gorkeje memo Dolenskega, za toliko bode naša kapljica bolja. Zato le pridite vinokupci, dobili bote dobro vino ceno, ker nam denarja manjka, kakor povsod, in vinorejci ne bojo napenjali vinske cene previsoko. Kar se tiče poljskega pridelka, smo mi Podražanje, hvala Bogu, dovelj koruze in sirka pridelali; dasiravno je bila to poletje velika moča; tudi repa lepo kaže.
Iz Zužemberga 5. okt. M. K. — Ljube „Novice"! Skoraj bo že tri leta, ko sem vam pisal o sviloreji, h kteri ste me ve spodbudile, da sem se je prijel. Hvala lepa vam za poduk! Izredil sem iz semena blizo tisoč murv, ki so že prav lepe, in tudi nekoliko drugih sadnih drevesec imam. Naj bi vse te drevesca kadaj vžitek dajale družbi, o kteri naj nekoliko besed spregovorim. Zbrali smo se fantje na večer kresnega dne, da si napravimo veselico pod milim nebom. V sredi trga smo postavili visok maj, kterega vrh so kaj krasno z mnogimi zastavami in cvetlicami ozaljšale dekleta; lipa pa, ki se na trgu kviško sprostira, služila je, z gabrijem ograjena in lično osvetljena, za sobo družbi veseli, ktero so s svojo nazočostjo poslavili mnogi častiti gospodje; nad vhodom pod lipo se je odlikoval sledeči napis: „Pod lipo domaČo je sloga duha — Slovencev palače ne zruši tema." Izpod lipe pa so se odmevale navdušene napitnice, se glasile pesmi z godbo in razni pogovori vesele družbe, med kterimi je bil poglavitni govor fantovski ta, da bi se ustanovila družba, v kteri bi se podučevali mladenči v vseh potrebnih rečeh iz bukev in časnikov, in se tako pospešila sadjo-reja, murboreja, bčelarstvo, živinoreja in druzega več; zraven tega pa bi se tudi včasi spodobno razveseljevali.
336
Taka družbica bi bila prava učilnica domačim. Ze smo preskrbeli eno sobo, tudi „Novice", „Danico" in več druzih bukev smo že vkup dobili. Le dovoljenja nam je še treba poiskati; po kterem poti pa, povedite nam drage „Novice." *)
Iz Ljubljane. Glavni odbor kmetijske družbe je sklenil, da vsakoletni navadni zbor njen bode 23. dne prihodnjega meseca novembra. Poddruž-nice prejmo te dni vabila, da pripravijo, česar žele, da pride v zbor: naznanila kakoršnih posebnih skušinj ali druzih nasvetov in predlogov, — da priporočijo izvrstne sadjo- in murborejce za obdarovanje s svetinjami, — da naznanijo nove ude itd. O vseh teh zadevah naj se tedaj vsak v 2 ali 3 tednih obrne do gosp. predstojnika svoje poddružnice.
—  Po sklepu c. k. državnega ministerstva pridejo na višo realko sledeči novi učitelji: g. Jož. Winter, bivši realkini učitelj v Celovcu, g. Jan. Dr i č al, bivši gimnaz. učitelj v Vinkovcah, g. Eberhard Fugger, kandidat učništva in pa g. Filip Frohlich, malar.
—   Preteklo saboto, 8. t. m., je bila v križanski cerkvi slovesna črna maša po ranjcem A. Bitter-man-u; služili so jo preč. general-vikar g. Anton Kos; obilo prijatlov in spoštovavcev njegovih, kterim ni bilo mogoče vdeležiti se pri njegovem pogrebu, je bilo pričujočih pri sv. opravilu.
—   9. oktobra je bil novoizvoljeni kanonik „ad baculum" obče spoštovani g. prof. Jan. Poklukar v stolni cerkvi v mesten.
—   Prihodnji pondeljek (17.) naš preč. stolni dekan dr. Jan. Pogač ar odrine   iz   Ljubljane  na  potovanje
v Rim.
—  V četrtek zvečer je odrinil drugi del c. k. domačega polka (regimenta) v Pulj , v petek zjutraj pa je prišel na mesto njegovo v Ljubljano c. k. polk nadvojvoda Ludevika, to je tisti regiment, ki je pred 60 leti zadnjikrat v Ljubljani bival.
—    Mehikanci si celo nobene svoje bolnišnice ne napravijo v Ljubljani! To je konec one pravde: ali pride bolnišnica mehikanska v redut ali ne. Stroški so jim bili preveliki za lastne bolnišnice, in zato si bojo pomogli v več mestih poleg železnic s ces. vojaškimi bolnišnicami. — 15. dne prihodnjega mesca odrine 2500 teh vojakov čez morje v Mehiko; ostali grejo pozneje. Ljubljana ne bo tako živa več, kadar odidejo, pa bo tudi manj denarna; pravijo, da 2000 gld. dohaja deželi po Mehikancih vsaki dan; spet drugi pa bojo veseli, ker pravijo, da dragino delajo; tako nikoli ni vsem vse všeč. V vsem skupaj šteje mehikansko krdelo do zdaj 4200 mož. Oficirjem se je sporočilo, naj se oskrbijo posebno s škornjicami in perilom, ker vse to je v Mehiki sila drago ali se še celo ne dobi ne; za par škor-njic se ondi mora plačati 40 gold., za pranje ene srajce 1 gold.; pa naj oficirji tudi prigovarjajo čevljarjem in pericam, da grejo v Mehiko.
—  „Laib. Ztg." je uni teden svojim bravcem povedala, da je gosp. L. Leskovec odstopil od vredništva nemškega časnika „Triglava" boje zato, ker bi se dva nemška časnika ne mogla vzdržati. Mi preteklo sredo o tem nismo še nič omenili, ker vzroka, zakaj da je odstopil gosp. Leskovec, ki je zatega voljo že v Ljubljano došel, še vedili nismo. Zdaj ga vemo in moremo reči, da vse kaj druzega, kakor to, kar je „Laib."
*) Citavniee imajo prav ta namen, kakor je namen Vaae družbe; Čitavnica taka je tisto, kar so „Novice" že pred mnogimi leti priporočale — bukvarnica in veseliace. Pot, po kteri se doseže dovoljenje, je ta, da nekoliko veljavnih mož osnuje pravila družbine in jih posije c. kr. deželni vladi, ki se ob enem prosi dovoljenja.   Storite tudi Vi tako.                  Vred.
rekla, je vzrok odstopa njegovega. Deležniki nameravanega nemškega časnika so osnovali natanjčni program , po kterem naj se ravna vredništvo , in kterega glavna točka je to, da „Triglav" nima biti „ velik" političen časnik, ampak ima najbolj le obravnavati duševne in materijalne deželne zadeve, za ktere je v le dvakrat na teden izhajočem časniku gradiva na kupe; politični del njegov naj se giblje le v tako imenovanem kratkem ogledu po političnem svetu (revue). V pogovoru, ki so ga zarad programa imeli deležniki „Triglava" z g. Leskovcem, se različne njegove misli niso zedinile z odločnim programom deležnikov, zlasti o političnem in beletrističnem delu ne, in gosp. Leskovec je zopet zapustil Ljubljano.
— (Poberki iz različnih časnikov in brošur,) — V „Triesterci" je unidan dopisnik ljubljanski ovaditi hotel društvo čitavničino in sokolovo, da brezpostavno imate te družbi tribarveno (belo-modro-rudečo) zastavo, ter pravi: „man ist zu fragen berechtiget: wo ist das Gesetz, welches die Tricolore anerkennt?" Na to odgovorimo denuncijantu ob kratkem le to-le: Leta 1836, ko je Njih Veličanstvo presvitli cesar Ferdinand I. nastopil vladarstvo in je bila (kakor je navada pri vsakem nastopu novega vladarja) revizija velikega c. k. avstrijskega grba, je bil po ukazu c. k. dvorne kancelije dunajske od 31. oktobra 1836 pod štev. 21911 in 28581 veliki grb heraldično popisan. V tem popisu stoji od besede do besede to-le: „Hierauf folgt im silbernen Feide ein gekronter blauer Adler, auf der Brust einen in zwei Reihen in rother und Silberfarbe zehnmal geschachteten Mond tragend. (Herzogthum Krain)." Po takem so naše deželne barve: „bela (sreberna), modra (plava), rudeča. Te barve nam je tedaj priznalo Njih Veličanstvo samo 1. 1836. — Leta 1848 so nekterihotli deželi naši te barve po sili podreti; šla je pravda celo do ministerstva notranjih oprav, in to je po sklepu od 23. septembra 1848 potrdilo deželi omenjene barve, glej „Novice", „Slovenijo" in vradno „Laib. Zeit.", v kterih je popisana velika svečanost, ki jo je Ljubljana obhajala onemu potrdilu na čast 8. oktobra 1848. — In zdaj po vsem tem, kar je bilo leta 1836 in 1848 na Najvi-šem in visokem mestu izrečeno, se drzne „Triest" dopisnik še vprašati: „wo ist das Gesetz?!" Ker je dobro delo tudi to, da neumne podučujemo, smo to iz starih aktov vzeli, da „Triest." dopisnik in tovarši njegovi vejo, da belo-modro-rudeča barva je postavna barva naši vojvodini, ktera se ponosno razvijati sme pod krilom državne zastave avstrijske. Saj je že v 4. Mojzesovih bukvah Izraelcem zapovedano bilo, naj se vsak poda pod zastavo svojih očetov.
337