Prcosnova Ccšhoslofašhe cev, okoli 800.000 Rusov (Ukrajincev) Dvajsetletnica češkoslovaške države, ki se letos obhaja, je krenila meseca septembra s poti narodnega veselja na pot globoke narodne žalosti. češkoslovaška država je nastala ob koncu svetovne vojne kot ena izmed radostnih posledic zmage velike antante (zveze Anglije, Francije in Rusije) nad Nemčijo in njeno zaveznico avstro-ogrsko monarhijo. Njene meje so bile določene z mirovnimi pogodbami v Versaillesu, St. Germainu in Trianonu. Država ni bila enotno narodna, ker je na njenem ozemlju poleg Čehov in Slovakov prebivalo nad 3 milijone Nem- Mažarov, 750.000 in okoli 80.000 Po- ljakov. Država se je trudila, da je dala vsem narodniih manjšinam čim največ manjšinskih pravic. Zlasti to velja o Nemcih, ki so bili v svoji narodnosti in kulturi popolnoma zaščiteni, saj so imeli svoje narodno šolstvo od ljudskih šol do vseučilišča. Nepristranska zgodovina je to priznala, odnosno bo morala spričo pritiska, ki se v drugih večjih državah vrši na narodne manjšine, v bodočnosti priznati kot dokaz slovanske pravičnosti in strpnosti napram drugojezičnim manjšinskim narodom. Mesec september je s svojimi znanimi dogodki, ki so dosegli v miinchenski pogodbi med Anglijo, Francijo, Italijo in Nemčijo svoj zaključek, prinesel češkoslovaški državi strahovit udarec: razkosanje državnega ozemlja. Nemci se bodo priključili z ozemljem, kjer stanujejo, nemški državi, Poljaki bodo dobili tješinsko ozemlje in Madžari kraje z madžarsko večino. Koliko prebivalstva bo češkoslovaška zgubila, se zdaj do kraja še ne da oceniti. Ako bo odločilno Ijudsko štetje v nekdanji avstro-ogrski monarhiji iz 1. 1910., preti Češkoslovaški nevamost, da pride pod Nemčijo poleg Nemcev še tudi okoli 1 milijon Čehov. To kajpada ne bi bila nobena rešitev češkoslovaškonemškega vprašanja, ker bi mesto nemške narodne manjšine v Češkoslovaški nastala velika češka narodna manjšina v Nemčiji. Vloge bi bile spremenjene, spor pa bi ostal in z njim eden izmed glavnih razlogov, ki ogrožajo mir v Evropi. Novejša poročila vzbujajo upanje, da bo prišlo po direktnih pogajanjih med Češkoslovaško in Nemčijo v tem vprašanju do sporazuma, zaradi česar bi se obe državi tudi soglasno odpovedali plebiscitu v narodno mešanih krajih. Češkoslovaška trpi težko preizkušnjo, ki je prišla nad njo, ne samo z velikim samozatajevanjem ter z izredno potrpežljivostjo, marveč tudi s tisto življenjsko žilavostjo, ki je temu narodu bila svoj- ska v celi njegovi zgodovini. Udarec ni mogel naroda zlomiti, marveč je vzbudil vse sile njegovega duha in njegove volje v obrambo in preosnovo, ki pomenja prilagoditev novim razmeram. Miinchenska pogodba je pokopala stari politični sistem, ki se je po njem vladala češkoslovaška država. Odstop državnega predsednika dr. Beneša je zunanji znak in dokaz, da je ta sistem končnoveljavno pokopan. Osamljenost Češkoslovažke v času največje napetosti, ki je v septembru zavladala med njo in Nemčijo, je dokazala, da zunanja politika države ni bila srečnih rok. Novi zunanji minister Hvalkovski pripravlja v tem oziru potrebno preorientacijo. Še večja pa je preosnova, ki se je izvršila v notranji državni ureditvi. Doslej je vladal v državi strog centralizem, ki je živel v usodni samoprevari, da je to naj- boljša in edina npravna oblika, ki more obvladati vse težave narodnostno mešane države. Razvoj je dokazal, da to ni res. Ne samo, da ta državno-upravna oblika ni zadovoljila Nemcev in drugili narodnih manjšin, odbijala je tudi Slovake. Sedanja obnovitvena vlada v Pragi je uvidela usodne napake, ki so bile storjene v prvih dveh desetletjih države, ter preosnavlja državo iz strogo centralistične v federativno (zvezno). Slovaki so dobili svojo avtonomijo, ki jim jo je pred ustanovitvijo države obljubil Masaryk v pogodbi v Pittsburgu (v Zedinjenih državah Sev. Amerike). Avtonoinijo so dobili tudi podkarpatski Rusini, ka&or jim je bila obljubljena od velesil v mirovni pogodbi. Češkoslovaška se prenavlja v zvezno slovansko državo Čehov, Slovakov in Rusinov. Upravičeno je upanje, da bo ta nova državna tvorba močna, ker bo zgrajena na narodni zavesti in bratski zadovoljnosti ljudstva vseh pokrajin kot na svoji najtrdnejši podlagi.