Štev. !97
TRST, četrtek 15, julija ISOS
Tečaj XXXIV
IZHAJA VSAKI DAN m—
tnai ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj-Posamične štev. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) y mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, bt. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (tO stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, »smrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po HO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka andaljn? vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „žldinosti". — Plačuje se izkljnčno le upravi „Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč I
ex%\« NAR OČMI NA ZNAŠA ®exs»
za vse leto 24. X, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Haroonlna na nedeljsko Izdanje „EDINOSTI" stane : colc-—— letno K 5-20, pol leta 2 60 ■■
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo ii.-ta,
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni d-m) Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Nati-nila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu, ui. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranilnRni račun 5t. 841 652. TELEFON It. 11-57.
Brzojavne vasti.
Cosar Fran Josip odpotoval v lil.
DUNAJ 14. Cesar 30 ob 8. uri zjutraj s posebnim dvornim vlakom odpotoval v 151.
IŠL 14. C sar je ob 1. uri 40 minut p i rsel ^ecrkaj. Na kolodooru so ga vspreieli načelniki oblastci'. Prebivahtvo je priredijo cesirju viharne ovacije. Prijateljstvo med Avstrijo in Romunijo. — Onečaščena ogrska zastava v Sinaji.
BUDIMPEŠTA 14. Med poslanci Btranke neodvisnosti, ki so aedaj v Budimpešti je za-Č i« agitacija da bi sklicalo izredno sejo poslsmke zbornice, da bi se v isti protestiral proti cnečaščea;u ogrske zastave v Sinaju. V6=raj je minis'eraki predsednik brzojavil baronu Aehrenthalu, t r ga prosil da ukaže uređenje preiskave gleda žaljenja ogrska zastave v Sinaji.
BUKAREŠTA 14. Vsi listi posvečajo s teplo iiropatijo ca^dshoene članke napram nadvojvodi Fran Ferdinandu in njegou soprogi. Oficijozna „Indipendence roumaine"* p se: Prilike, o kojih se more pokazati iz-vr?tno razmerje, ki vlada msd habsburško in ca*o dinastijo, ki pomagajo, da bi postale ta «ez, ki vežejo, oba naroda in dinastiji Se te»neje, so za na* srečne. Zato ie dežela pozdravna tudi obisk nadvojvoda. Ljudstvo vidi ▼ t?m tudi dokaz, kako važnost je dosegla Rumunija pod kraljem Karoiom.
Avstroogrska eskadra v Levanti.
DUNAJ 13. Admiral Montecuccoli biva z generalnim Štabom v Gružu, da inspicira p' letno eskadro. Dne 30. t. m. se izvrSijo poletne vaie. Meseca avgusta se podajo voine 1 di>e „Nadvojvoda Karo!' „Nadvojvoda Friderik" ia Icmilec torpedov „Paidur' v L?-vanto, odkoder sa vrnejo 25. septembra. Ostale ladije ostanejo v Jadranskem morju.
Nov državni kancelar na Nemškem,
BEROLIN 14. Posebno izdanje „Reicbs-auseigerja* cybjavlja d- kret « katerim se »prejema demuijo kneza Bii!owa. Cesar mu je o te priliki izročil red črnega orla z brilanti.
Z drugim dekretom j« imenovan dižavni tainik zunanjih zadev gref Bethonau-Halhvag d žavnim karcslarjem, pred;edmkom državnega ministarstva ia ministrom zunanjih zadev. Poleg tega ;e izvršenih tudi ve5 drugih pre-memb na mettih državnih tajnikov.
Velike italijanske manevre do avstrijske meje.
RIM 13. „Tribuna" javlja, da ee bodo tetešnje velike vojaške vaje vršile v beneški provirciji do avstrijske maje in da bodo po m žnosti imele značaj prave vojne. Orožnim v nam bo prisostvoval tudi vojni minister S ingardi.
Zrakoplovi za nadziranje italijansko obale.
RIM 13. Niki iisti poročajo, da pri italijanski glavni vojni luki v Spezziji v kratkem zgradijo „hargir*' za vodl;ivi! zrskoplove, katerim bo povedena naloga nadziranja obale. Eien takih zrakoplovov je že zg adjeo.
Angleška gorenja zbornica.
LONDON 14. Gorenja r.bcrciea je z 123 preti 103 glasom odkloni* predlog lorda R bertsa, naj bi se v terircrijalni armadi uvedlo splošno vojaško dolžnost. Vsprejela je pa spreminjeralni pved og lorda Northumber-landa, s katerim se v obče priznava potreba močne teritorijalne vojske.
Aretiran danski čEsnikar.
KODANJ 14. - Sinoči je bi! aretiran časnikar H urian, urednik časopisa „Middsgen4*, ker je objavil članke o danskem kralju in ruskem caru.
Sičinski pomiloščen.
LVOV 14. ,Dilo" objavlja poročilo z Dunaja, da je cesar pcmiloetil morilca namestnika grofa Potcckega Sičinskega. Kazen mu se spremeni v 20 letno težko ;eČo. Maroko.
MADRID 14. — Mioisfcerafevo za unanje stvari ni dns'ej prejelo cikakih vesti o namišljenem vhcdu Roghija v Fez.
Dunaj 14. — Pravosodni minister vit. Hcchenburg se je podal na letovišče na Štajersko.
Dunaj 14. Nadvojvoda Fran Ferdinand se je s soprogo povrnil iz Sinaje.
Berolin 14. — Casarska dvojica je prispela semknj ob 8. uri z utraj,
Milan 14. V svoji vili ustrelili se je general Daneai. Btl je nevrasteničen. Udeležil se je vojne leta 1866.
TURČIJA.
SOLUN 14. — Grški listi so podvrženi strogi cenzuri. Odbor in oblastnije zasledujejo energično grško gibanje. Včeraj je policija vnovič preiskala mnogo grških kavarn. Zaplenila je orožje in zaprla nad 20 sumljivih Grkov. Med Grki je opažati veliko vrvenje.
CARIGRAD 14. — K*kor se govori, izročita danes Ruija in Anglija porti noto o Perziji.
CARIGRAD 14. — Sest angleških pomorskih častoikov je stopilo v turško vojno mornarico.
CARIGRAD 14. G.vori se, da ni hotel sultan potrditi 172 od vojnega sodišča cd-rad jenih izgoaov, nad čtmar se mladoturšai odbor spodtika, MladoturSki odbor se je te dni posvetoval o splošnem položaju, ki je po njegovem mnenju zelo nevaren.
Sultanov brat umrl.
CARIGRAD 14. — Dane« je umrl princ Sulimaa efeadi, brat sultana Mohameda V.
Preteča vojna med Turčijo in Grško.
CARIGRAD 14. — Veliki vezir Hilmi paša je izjavil proti zastopnikom velesil, da je skoro neizogibna vojna radi Krete med Turčijo in Grško.
Egiptski podkralj posodi Turčiji denar.
CARIGRAD 14, List „Turquiea javlja z recervo, da namerava kedive posoditi Turčiji 30 milijonov turških lir za kapitali-zscijo turškega d^iga. 10 milijonov bi dal takoj, a 20 miiijono? v letnih obrokih po 2 milijona.
Turčija nezadovoljna radi not®v zadevi Krete.
CARIGRAD 14. — Nota, bi je bila izročena porti od strani zaščitnih velesil je opravila slab uris na mladoturške kroge. Včeraj te jo o3bor pečal s krečanako zadevo in ■L Virdrvm načrtom gleda	Jemena,
ki }u bil žirahno pobijan. Šiii se govoricav da mifli podati minister manjih zada v demi-si-o, Po drugi strani hoče mladoturški odbor izkoristiti zadeto Krete in Jemena, da vrže vlado. Turški listi so se uzdržali dosedaj vsakega komentarja.
Revolucija v Perziji.
Za Turčijo je prišia na vrsto Perzija. Enaka usoda kakor sultana Abdul Hamida zadene tudi šaha Mohamed Alija. V Perziji
so že imeli svojo ustavo in parlament, takozvane medžliie. A ker je parlament vedno nasprotoval šafcu, ga je šah slednjič razgnal, zaprl glavne voditelje in jih dal grozno mučiti.
To je provzrcčilo v deželi veliko nezadovoljstvo in razburjenje, ki se je javno pokazalo z atentatom, ki je bil uprizorjen na šaha, ki «0 je vozil v avtomobilu na sprehod. O tej priliki je bilo ubitih in ranjenih več oseb, a šah, ki je ostal nepoškodovan, sa je : maščeial s tem, da je dal pomoriti nebroj ljudi, kar je razburjenje proti njemu le še poročalo.
V nekem razgla«u, ki je izšel kmalo po teh umorstvih se očita SahH in njegovim svetovalcem, da hočejo prodati deželo Rusiji, ter poživlja ljudstvo naj spravi v kraj onega, ki je kriv vse nesreče perzijskega naroda.
Mej tem ko je šah Mohamed Ali s pomočjo kozaške brigade ruskega polkovnika Liakova vspostavil v svojem glavnem mestu Teheranu red in mir, je po đeželi vre'o. Pokrajino Aserbejdšan so prcglaiili narod-1 njaki za neodviino in potolkli vse čete, koje j je šah pcslal nad nje. Ker je revolucija pri-i dobivala vedno več terena, je šah po nasvetu : Anglije in Rusije s preglasom od 5. maja t. j 1. obljubil zopetno uvedenje ustave. Ker so : se pa istodobno povrnile ruske čete v Tebris ; in Aserbejdšan, je nastalo novo razburjenje : proti šahu, ker se mu je očitalo da hoče s pomočjo Rusov preprečiti uresničenje ustaie. Rusi, ki ro vstopili v Tebi i', so tudi razorožili nacijonaliste. Kljubu temu je zavzemalo gibanje preti šahu vedao večje dimenzije.
Takrat so ee postavili na čelo gibanja voditelji Bahtijarov in Fidajov, ki >o sklenili pohod na Teheran. Iz vseh krajev so korakali Baktijari in Fidaji na Teheran, katerega so v ponedeljek zivzeli. Bahtijari so trden, pastirski narod, ki obstoji iz treh velikih plemen, ki štejejo skupno 30.000 družin. Po letu žive v šotorih, po zimi po vaseh in duplinah. So večinoma le po imenu šahovi podaniki. Njih g'avar Hadji Ali Goli Han je zelo inteligenten mož, železne volje. Živel je dlje časa v Evropi in ima popolnoma v oblasti francoski jezik. Ta pastirski narod ima popolnoma patrijarhalične navade.
Večkrat zbere njihov glavar okolo sebe svoje podložne ter jim pripoveduje o svojem potovanju po Evropi. Ko se je leta 1889 porrnil s pariške razstave, je takoj zbral ekrog sebe svoje podanike, da bi jim poročal, kaj mu je na zapada najbolj dopadio. Pripovedoval je med drugim bajko o nekem železnem stolpu, ki je tako visok, kakor perzijski griči. Rekel je: To je povsem čudna stavba. Stopi se v malo, hermetično zaprto sobico, ki se nahaja ob vznožju stolpa, na k*r pnceae človeka bistroumen mvha&Ltm, 1.0 ua b; -e trebalo premikati ali da bi se utrudilo! ! Slušatelii so inaiali neverno z glavami. To -e Hodji Ali Goli Hana tako razjezilo, da ni hoiel imeti žrjjimi nikakega posla več. „Lo hodite domo?", jim je rekel, „vi ste ^ran tepci, ti nimate niti pojma o lepotah civilizacije".
Bahtijari so na glasu, da radi plenijo in ropajo karavase. Do pred leti je bila kraljeva pošta, ki vozi iz Teherana v Ispahan gotovo najmanje enkrat na mesec oropana, dokler ni šah poveril Bahtijarem stražo ceste. Od tedaj je cesta popolnoma varna. Roparji so postali orožniki.
Ti ljudje so sedaj gospodarji položaja ▼
Perziji in v njih rokah je usoda šaha«
*
* *
PETROGRAD 14. — Splos.-o smatraio položaj zel? remim in sedi te. da je vhod ruskih čet v Tehernn rei-:ogiben.
TEHERAN 14. (Reuterjev biro). Sipah-dar in Sardar A«ar eta ar gleškemu in ruskemu diplomatičnemu zastopniku poalala sledeče poročilo : Vkijub deistvu, da se na hiši polkovnika Liakova vije ruska zastava, so nacijonalisti prisiljeni streljati na hišo, ker 1 so se kozaki utrdili pod streho. Šahove čete so poskušale, kakor se govori, da bi s severa prodrle v Teheran.
TEHERAN 14. (Reuterjevo poročilo predpoludne). Vso noč so neprestano trajali boji med nacijonalisti in kozaki. Nacionalistom se je posrečilo zavzeti vrt pri hiši polkovnika Liakova, kjer ao pa izpostavljeni ognju topništva in pehote.
Šah bo odstavljen.
LONDON 14. Iz Teherana se brzojav-lja : Voditelji nzcijonalistov izjavljajo na vsak način, da hočejo odstaviti šaha. A ne zna se, kam bo spravljen šah Mohamed Ali. Doseda-še ni bilo ugroženo ne življenje ne imetje Efropejcev. _
Proč s pristranostjo na upravi dežele Goriške!
1 Razpis službe ravnatelja deželne norišnice v Gorici
je objavil deželni odbor, in sicer ie to drugi razpis. Ravnatelj bo d;bival plače 6400 K ' io bo imel pravico do treh trije nije v po 800 K. Razven tega mu pii toja stanovanje in natura. Dežeki odbor pa mu sme eve.i-tuelno dovoliti še posebno osebno doklado, tako, da se lahko računa na približno 10.000 K letnih duhodkov,
Ne vemo, iz kakih razlogov so to službo v drugič razpisali, ko se je vendar k prvem j natečaju zglasilo več proiilcev in med temi tudi dobro kvalificiran Slovenec. Menda pa bo ravno to povod, da so službo zopet razpisali, ker zdi se, da so Slovenci a priori izključeni od takih važnih si uže b, kakor so bili izključeni doslej cd vseh drugih odgovornejših mest pri deželnem odboru. Nismo tako naivni, da bi ne vedeli, da je stališče naših dveh slovenskih odbor nikov ob razni It imenovarjih kaj kritično, glede na to, da sta v manjšini in vemo tudi, da, kar moreta doseči, se daj a dosezati edino le potom kompromisa od sluČ&ja do slučaja. Posebno jima otežuje te kompromise prebrisanost laške večine, ki že tako sistematično predlaga imenovanja, da prihajata na vrsto vedno vsaj po dre imenovanji za dva Laha istočasno z enim imenovanjem za enega Slovenca. V tem so laški odborniki mojstri; take predloge jim seveda sestavljajo načelniki uradov, ko so po njihovi milosti prišli do visokih stopinj. Od takih načelnikov, ki se imajo zahvaliti za svojo eksictenco edino protekciji ali sorodstvu z vodilno laško-liberalno stranko, ne moremo pričakovati objektivnih predlogov. To smo hoteli povdarjati, ker nočemo cblati krivice nikomur in ker vemo prav dobro, kako nevzdržno težko stališče imata slovenska odbornika. Vecdar naj bi slovenska odbornika pokazala laškim gospodom statistiko dež. urad-ništva, posebno onega, ki zavzema važnejša mesta in kjer treba akadem čiih Studi]. Povesta naj, da je danes v deželnih službah nič manje nego pet juristo? in eden inženi«.. a vsi SO Lahi, dočim ni slovenskih uradnikov z akademičnimi študijami — niti enega!!
Naj le gospodje odgovore, da je kateri izmed teh zmožen tudi slovenskega jezika
P O D L I S T E K._
Lj ub o sumno st.
(Vaška slika.) — A. L-h.
Sobe 13 pred nedeljo so šli fantje k županu, da im za jutri, v nedeljo, dovoli har-mooiko. K-.r so bili lepi, poatavni fantje, naj-»tljavnejši v vasi, in ker Utjs še ni bilo fcarmonikeT jim je dal župan dovoljenje brez daljšega pomisleka in obotavljenja. Sa tisti ečer se je peljala petorica fantov po godca Tončeka v sosednjo vas — a tisti, ki so ostali doma, so pili v gostilni na jutrajšni rnčup, ki ga jim prinese harmonika..
In daces vre veselo v še precej prostorni dvorani. Godec Tonček gleda izpod košatih obrvi po plesalcih, kakor bi pazii, da-li daja 1 ogam plesalcev pravi takt ? Glavo ima na-*ionjeno k harmoniki, desno koleno čez levo in pred seboj na vzvišenem prostoru ima cel liter iarno penečega se okusnega terana. Tonček razteza stojo harmoniko in pari se vrte kakor za stavo. Vzduh postaja težek,
pari sujejo drug druzega, lica žare, opojna cmsma se je že polastila plesalcev, in tu pa tam zdrka potna kaplja po razvnetih in soparno rdečih licih mladih plesalcev — a oči žsrijo in se svetijo vsem, kakor bi gledali in čntili nebeške lepote in slasti...
Veseli 7alček je utihnil in nastopil je odmor. Nekatera dekleta hire ven: bodisi pogledaj če še visoko fctoji solcce in koliko časa bodo ša lahko utivale prijetno in omamljajočo zabavo, bodi«, da se hiti;o ven hladit na sveži in hladiki zrsk. Zopet drugi so osta-i v dvorani in stiskajo strasti polna lica in tu in tam se ne more kdo premagati, da se spozablja in pritiika svoji ljubljenki poljubček na cvetoče, kakor jabolko zdravo lice. Nekateri se pa gnetejo okoli Tončeka in mu ukazujejo, kaj naj zaigra. Tisti, ki ao naročili godca, tekajo okoli in spravljajo denar, da jim nihče ne uide plesat prezplačno.
Zbrani bo skoro vsi fantje in vsa dekleta, le malekateri delajo pokoro doma in poslušajo dcgočaane jim pridige in nauke starcev.
Ves svet vaških fantov je zbran — a najveljavnejiega, najmočnejšega in naj po stav • nejfifga ni med niimi. Bog ve, kje se danes potika Poljančev Nande ? Čudno se zdi na prvi pogled, da manjka danes Nande, ki je veadar sam med tistimi, ki so naročili har-
moniko za danes ? Čudno se zdi tistemu, ki ne pozna Nandata do dna. Ža njegova navada je, ki ma jo je prinesel ponos na samega sebe, da prihaja šele v sredi plesa, samo da zamoro toliko več pozornesti zbuditi nase.
Zaigral je Tonček veiel valček. Pari so se našli in se začeli vrteti. Tu se je prikazal na vratih Na* de. Visoka — a tudi dovolj široka postava, lica polna, zdrava, klobuk postrani, v ustih vržinko, roki v žepih — samozavest, ponos na samega sebe cdseva iz te zdrave, močne postave. Vstopil je na vrata, pregledal, nagubančil čelo: očevidno mu ne more oko najti, česar išče. Se enkrat je pogledal na vrteče se pare, obraz mu je potemnil, oči so se ma zasvetile v ognjeni jezi in ▼ tem hipu je bil pri Tončeku.
„Stoj!" in mečno je prijel Nande Tončeka za ol>a roki, mu ja stisnil skupaj in Tonček se je moral udati brez obotavljanja silnemu pritisku železne Nandetove moči in t tem hipu je harmonika utihnila.
.Naprej! Naprej80 za vpili vsi in se jezno ozrli na Tončeka, kateremu je Nande še vedno tiščal roki skupsj, da ni mogel raztegniti harmonike.
Nande je pogledal ie enkrat po plesalcih, ki ao neprestano vpili na godca, čeravno so vedeli vsi, da je Nande ustavil harmoniko.
Naode je spustil Tončeku roki in že v naslcdajih trenutkih so se vrtali pari v veselem valčku.
„Ne! Stoj I* in Nande je spet ustavil Tončeku harmoniko. Glamo mrmranje je šlo po dvorani. Nande se je ozrl in sedaj ga je prvič srečalo oko Albine — njegove izvoljenke. Ko je Albina zagledala ostri pogled Nandeta — je vsa strepetala in s silo je odbežala od plesalca, ki je plesal ž njo valček. Nande je to zapazil, zmagoslaven smeh mu je Šel čez obraz, spustil ;e Tončeku reki, da je mogel nadaljevati valček, in Nande je skočil s klopi in se preril skozi gnječo do Albine.
Komaj jo je dosegel, ji je ovil roki okoli pasu in se zavrtel med drugimi oazi. Nobeden se ni upal ziniti besedice, da je Nande plesal, čeravno ni plačal; kajti vsakdo je vedel, da ni preveč dobro, če se zameri Nandetu, ki mu ob primerni priliki zaa polteno plačati žaljive besede...
Tonček je nehal in Nande je sprovel svojo Albino ponosno in samozavestno ven na zrak. Komaj sta se oddaljila toliko, da ju drugi niso zamogli sli S iti, je vprašal Nande nekoliko ponosno užaljen, zakaj je šla z drugim plesat, predno je on priftd, in če se še enkrat zgodi, da bo plesala v ^njegovi nav-
Stran IT
„EDINOST" št. 197
V Trstu, dne 15. julija 1909
rasj za silo, mi se s tem ce zadovoljujemo ! Mi se ne zadovoljujemo > slovensko govorečimi Lahi, ampak hcten-o, da naši ljudje, i afii slovenski deželani pridejo do ktuha in npj obvelja v tem oziru ono razmerje, kakor obstoji pri dež. poslancih g'ede narodnosti t. j. 15 : 14, a ne 6 : 0!1 Zakaj pa bi se Lahi enkrat ne zadovoljili z narodno slovenskimi tudi laško govorečimi kompetenti?!!
Ja, Btuer, das, ist wai anderes!
Al gospodje Italijani naj se sprijaznijo z mislijo, da se bližajo h kraju časi; ko so mogli nasproti slovenski večini v deželi postopati in paševati po pravilu: Ja, Biuer, das ist was anderei. Mi ne bomo več frpeii takegi sramotnega poniževanja in zapostavljanja, ki nas krvavo zadevlje v našem narcdaem ponosu in v naSem človeškem dostojanstvu, a nam pro vzroča tudi materijalno škodo* Po tem principu, c katerim so nas signori mrcvarili doslej tn nai pritiskali ob tla, je trpela naša inteligenca, i ki ima vso potrebno kvalifikacijo za deželae javne službe; ali trpel je Škodo tudi ves naš narod, ker na deželoi upravi, od koder je v j veliki meri odvisna njegova blaginja, ni imel Ijudij, ki bi ga um ali, ga ljubili in čutili žnjim 1 Ta vnebovpijoče krivični princip ne S t me već ostati v veljavi na upravi naše dežele goriške 1 Mi nočemo biti več „nekaj dru sega", nego so Italijani! Mi hočemo biti odslej isto tskor so Italijani — to je : popolnoma enakopravni z jednakim deželem na dobrotah de- j želne avtonomije 1
Po nsšem številnem razmerju naj se javna j deželna mesta — nižja in višja — dele med pripadnike obeh narodnosti! To zahtevamo. Zahtevamo to v prvi vrsti od bodočih naših zastopnikov v deželnem zboru. Volitve se bodo vršile v nedaljni bodočnosti. To bo prilik?, da se narod sam oglasi z gornjo za-Hevo 1 Oziroma: vsaki kandidaturi — bodi že v tej ali oni stranki — bodi v pogoj obveza, da prihodnji poslanci za-prično neizprosen in brezobziren boj proti škandalozni in nesramni pristranosti na javni upravi dežele pod vodstvom svtokrata Pajerja in na iz.
ključno korist---ne pravimo
italijanske manjšine v deželi, ampak izveitne klike, pobesnele ne le v sovrsžtvu do slovenskega prebivaltva, ampak tudi v grdem
egoizmu--— !
_
„Veleizdajniški" proces j
v Zagrebu.
(94. dan razprave.)
Zagreb 13/7. Nastić pred sodiščem.
G j o r g j e Nastić je pripovedoval podrobnosti iz svoje akcije v črnogorskem procesu radi bomb. Minister Tomanovič ga je zaprosil za neko „zaupno" adreso v Bosni, ki mu jo je tudi dal. Jašo Nenadović t Be-lemgradu je človek, ki se daja od drugih brezvestno izrabljati kakor instrument. Zato mu je tudi pisal pismo, ki se sedaj izrablja proti njemu (Nastiču), češ, da dela vse iz maščevalnosti. V tem piimu je rečeno: „Jaz se bom maščeval kakor človek brez duše, kakor glava brez idejalov". On — Nastić — je moral tako pisati Nenadoviću, da ga bo umel, da ne bo imel nikake obzirnosti do njega. (Šibanje). Med veleizdajniškim procesom v Banjaluki, je dobil Nastić v Serajevu pismo stotnika v generalnem štabu F or-n e r j a s pozivom, naj ga obišče. Temu pozivu se je tudi odzval. Dokazati hoče, da je bil povsem nedolžen na tem, (Veselost).
Ko je od nekega nepoznanca prejel prvo pismo Fornerjevo, o katerem ni vedel, kdo in kaj je, je mislil, da za tem tiči kako — dekle. — Branitelj dr. Hinković : „Ali kak mladenič !" (Gibanje in priduien smeh). Nastić : Forner ga je vsprejel prijazno in iz pogovora žnjim je posnel, da avstrijska vlada potrebuje dokazov o veliko-srbski propagandi v Bosni. Nastić pa mu ni dal ničesar, ker ni ničesar imel in tudi ni obstajala nikaka ve-
lika srbika propaganda. Čez nekoliko časa je prejel od Formerja »predrzno in impertinen-tno" pismo, ki mu je bilo priloženih 30 K ia v katerem je Forner zahteval, nai mu Nastić da podatkov o ljudeh okolo „Srbo-brana", „Naroda" in „Musavata". On — Nastić — ni povrnil tega pisma. To pismo je bilo nov dokaz, da avstrijska vlada nimanikakih dokazov o veliko-srbski propagandi v Bosni. Čez tri dni pa je Nastić vrnil onih 30 E.
Branitelj dr. Hinković: „Bilo je pač premaioj" (Veselost). Nastić: picmo pa je izročil Š. Bocariću v pohrano. Forner je kvi-tiral prejem onih 30 E na kuverti z besedama : „Hraležno prejel". Kasneje je „Srbo-bran* priobčil pismo in pobotnico v facsi-milu in ee je iz tfga po „načinu lopovov" hitelo delati kapital proti njemu (Nastiću), kakor đa je bil podkupljen od Fornerja. Predsednik: „Tako je!" Drž. pravdnik Ac-curti: „Priča govori resnico". Obtoženec J o c o Oreščanin (drž. pravdniku): „Ali | nehajte vendar! Vi ste gotovo jedini, ki mu veruje to". (Hrupna veselost). Nastić: postopal je le zbog plemenitega in patrijotič-nega futstvovanja, da razkrinka hinavsko beli grajsko politiko. Tudi je prišel na Cetinje j povsem spontanno ter se ponudil kakor pričo, ker je bil uverjen, da vse izhaja z beograjskega dvora. Bes jesicer, da je dobil od Črnogorskega brigadirja V u-k o t i ć a 3000 E, ali to ne v plačilo, ampak t v namen, da se more braniti pred napadi v |srbskem novinstvu. Baron Bauchmu Ini dalnikakega denarja za pri-občenje brošure „F i n a 1 s". Denar mu je preskrbel novinar Steinhardt po novi« narju Mandlu v Budimpešti. Nadejal se je, da ga po priobčenju brošure ,,Finale" zapro, kakor so „žal storili z drugim i". Ako bi bil on — Nastić — hotel napraviti Bauchu kako uslugo, bi mu bil dal dokumente že v aprilu 1908, ko ga je srbsko-sa-mostalna stranka tako hudo napadala. Seveda jih on — Nastić tedaj ni še imel! (Velikanska veselost). Nastić: „Preskrbel bi si jih bil lahko od črnogorske vlade. Pozneje je tudi dobil dokumente in jih izročil Steinhardtu v pohrano, ker se je bal, da jih mu ugrabijo. „Revolucijonarni statut" ni bil sad ene seje. Provzročitelji statuta so bili jako blizo srbskemu ministerstvu za vnanje stvari. Ideja za skupno delovanje s Eošutovo stranko je pri§la od Pašiča. Tudi ideja avtonomije Bosne je srbski načrt.
Nadalje je čital Nastić pisma urednika „Slovenskega juga" in da beseda „biblioteka4; : v njih pomenja bomba, ia Schillerjev „Zvon": I „revolucijonarna akcija".
Predsednik je odredil pavzo pol ure.
Po pavzi.
Nastić je pripovedoval, da je pisal Valerijanu Pribičeviću, naj dela na to, da pride njegov — NaitiČev — popravek glede napadov nanj v ,,Srbobranu", sicer da obelodani stvari, ki njemu — Pribičeviću — ne bodo prijetne in tddi ne koristne za srbski narod. Čital je prepis tega pisma. Branitelj dr. Hinković: „Čudno, da od vseh pisem imate le en prepis. Nastić: Valerijan Pri-bičević je označil moje pismo kakor infamno in je je odstopil „Srbobranu". Nadalje je čital Nastić prepis pisma stotnika Vasića iz Eragujevca in je rekel, da ima od vseh pisem prepise. Bramba naj predloži vendar tudi taka dokazila. Obtoženec Adam Pribičević: „M i nismo bili pripravljeni na izdajstvo intudi nenatake m a hi n a c i j e k a ko r so N a s t i č e v e". Nastić je pripovedoval dalje, kako so prišli na idejo, da bi v Ameriki potom posebnega lista organizirali veliko-srbsko gibanje. Branitelj dr. M a z u r a : „Na, to je bUo jako pametno!" (Velika veselost). Predsednik je posvaril branitelja, obtoženca in občinstvo.
Nadaljevanje razprave jutri.
Slovenska obstrukcija in vse-učiliščno vprašanje.
Stališče, ki je zavzemamo mi nasproti slovenski obstrukciji, je navskrižno s sta-
zočnosti z drugim, ji že navije prave strune. Kakor bilka je trepetala Albina zraven Nandeta, sramežljivo povesila oči in ni si upala ziniti besedice: „Kaj, če bi vedel, da •em dala Bobkovemu rdeč oageljček !u je pomislila in se stresla od strahu.
Tonček je začel igrati poskočno polko i a Nande je od vel Albino v dvorano; to pot je plačal potrebno odškodnino, da ne bi mislili, da nima denarja, in zavrtel se je med drugimi.
Po dovršeni polki se je Nande oddaljil s tovarišem, ki je imel ž njim harmoniko, da ga vpraša, če je kaj velik račun ? Albina je ostala spet sama.
Ko je spil Nande pol litra, se je spet vrnil v dvorano. Takoj je začel s svojimi, kakor živo oglje žarečimi očmi iskati Albino in zapazil je, da pleše spet s tistim, kakor ]e plesala prej. Mogočno in oblastno se je preril do nje in zahteval od njenega plesalca, da se odstrani in jo prepusti njemu.
„Ne, ne, če si prav Nande, to pa že ne
gfe
»Bomo videli I" in meni nič tebi nič je prijel z eno roko njega, z eno pa njo in ju ločil. V strahu trepetajoča je stala Albina ■redi vrtenja in se stresla po vitkem životu, kakor bilka sredi vode.
„Mislil, da ima samo tebe rada 1 Glej I" in pokazal je Tone, fant ne toliko močen in ' postaven, kakor pa nežen in prikupljivega obraza, Nandetu rdeč nageljček,
„Kaj tako gledaš I Da, ravno ona, ona — Albina mi ga je dala!" se mu je smejal Tone.
„Je res Albina ?!" je zavpil Nande razjarjen. da ao se vsi hkratu obrmli nanj.
Albina je molčala.
„A tako! Ha-ha, hočemo videti!" in j udaril je Nande Toneta po glavi, da se je poslednji onesvestil, mu vzel nageljček in sunil na to Toneta skozi vrata. Vsi so strme gledali ta nenadni dogodek in Se Tonček je i ustavil harmoniko.
Nande se je vrnil k Albini, ki se je tresla po vsem životu.
„Komu je bil namenjen nageljček ?"
„Tebi!" je pripoznala Albina boječe.
„Eaj si pa vstavil?! He, zagodi Tonček kako veselo 1" je zaavpil Nande. Tonče je , raztegnil harmoniko in Nande se je veselo 'zavrtel z Albino
* * *
Drugi dan so odpeljali Toneta skoro na pol ubitega k zdravnika in Nande ta v zapor.
liščem, ki je zauzemlie glasilo narodno-na-predne stranke na Eranjskem. Nečemo se ■puščati v meritum te kontroverze. Le na jeden argument, ki ga „Slov. Narod" po-■nemlie po glasilu češkega državnega posl. dra Kramafa, „Denu", moramo nekoliko reflektirati.
Dotični pasus v članku, naperjenem proti ■ obstrukciji, se glasi: „Mogoče, da bi bili krščanski so ci j alci zapečatili Bienerthovo usodo, ko bi se na bilo tako politično nestvarno in neprimerno zavleklo v situvacijo zadnjih dni vseučillško vprašanje".
Bravo 1 Češkemu glasilu in žnjim tudi glasilu slovenske narodno-napredae stranke se godi tu kakor časti temu proroku Bileamu. Hoče obsojati, a v resnici blagoslovi j a obstrukcijol!
Po nepotrebnem da se je zavleklo vse-učiliško vprašanje v situvacijo zadnjih dni ? ! Zadnje čase smo si domnevali, da so Čehi jeli umevati razloge našemu neizprosnemu odporu proti rešitvi vseučiiiškega vprašanja po zahtevi Italijanov — menili smo, da Čehi umejo sedaj, da je to vprašanje življensko vprašanje slovenskega naroda. Vsaj glede glasila dra Kramara vidimo, da smo ee motili.
Po njegovem innjegovih slo ven. somišljenikov mnenju glede slovenske obstrukcije bi bili morali torej Jugoslovani m'rno dopustiti, da* dobi ne le Bicverthora vlada svoj lepi poobla-stilni zakon, ampak da bi tudi Italijani dobili svoje vseučilišče v Trstu ? !! Eaj ti kakor je bilo raspoloženje, moremo trditi apa-diktično: Če bi bilo prišlo vprašanje italijanskega vseučilišča v parlamentarno razpravo, velika večina bi bila za rešitev v smislu Italijanov.
Ali se pa gospodi v Ljubljani nič ne dozdeva, kaj bi pomenjalo vseučilišče v Trstu za — slovensko vseučilišče v Ljubljani?!! Eaj mislijo: na koliko dijakov iz Dalmacije, Istre, Trsta, Erasa in morda tudi ožje Goriške bi moglo v tem slučaju računati ljubljansko vseučilišče ? ! Naj le razmišljajo gospoda v Ljubijani in če si niso na jasnem, naj poizvedujejo pri Ijudeb, ki poznajo položaj !!
V eminentnem interesu bodočega vseučilišča v Ljubljani je torej, da se to vprašanje ne reši v smislu Italijanov, A to je za nai narod tako visoko vprašanje, da je v boju proti neugodni rešitvi opravičeno vsako sredstvo, no izvzemši obstrukcije !
Opravičeno smo torej rekli, da je „Slov. Narod" ob tem vprašanju pcdoben proroku Bileamu, ki hoče po vsej sili proklinjati, v resnici pa — blagoslovil a. Rečeni razlog, ki ga citira proti obitrukciji, jo v resnici — vsaj z našega slovenskega stališča — le opravičuje v polni meri. Da se ni z obstruk-ci;o doseglo nič druzega, nego da se je preprečila rešitev vseučiiiškega vprašanja v smislu Italijanom, imamo razloga dovolj, daje ne obsojamo.
To so razlogi, radi katerih ne soglašamo s slovanskimi protivniki obstrukcije. Naše ata-lišče je oprto na stvarne razloge brez ozira na osebe in stranke, ki so vodile obitrukcijo.
Konferenca neobstrukcijških strank „Slovanske Unije".
„Hrvatika korespondenca" poroča, da so stranke „Slovanske Unije", ki niso obstruirale, sklenile vplivati na Bienertha, naj kmalu skliče državni zbor. „Korespondenca" poroča, da stremljenje neobstrnkcijskih strank „Slo-vanike Unije" podpirajo vladne stranke in da upajo, da se skliče XX. državno-zborsko zasedanje še predno bodo zborovale delegacije. Dne 13. t. m. se je vršila konferenca, ki so ae je udeležili Hruban, Brdlik, Čeh, Mastalka, grof Thun, Šilinger, Šramek, dr. Pioj, dr. Laginja in dr. Hlibovicki. Izvolili so odbor neobstrnkcijskih strank „Slovanske Unije", ki stopi v stik z ostalimi strankami za delo-možnost zbornice. K-akor poroča „Hrvaška korespondenca", obstoje zdaj trije predlogi. „Poljsko kolo" zahteva, naj se skliče zbornica 31. avgusta, drugi predlog zahteva, naj se skliče zbornica v drugi polovici avgusta, tretji pa, naj se skliče koncem septembra. Izvolilo naj bi se predsedstvo in pa odaeki, zbornica naj bi nato imela seje do začetka novembra. Zavarovalni odsek naj bi bil permanenten. Konferenca je izjavila, da. naj se izvoljeni odbor posvetuje z , voditelji obstrukcijskih strank Udržalom, Šusteršičem in Roman-czukom.	_
Provizorična uprava puljske občine.
Istrski deželni odbor je vložil pri na-mestniltvu odločen protest proti imenovanju vladnega komisarja za Pulo. Okraj ao glavarstvo je teh dni stavilo predlog pri namestni-itvu, da se z o žirom na demisijo predsednika mestnega upravnega odbora cel mestni odbor na novo imenuje. — V novem odboru bi bil poleg Italijanov zastopan tudi volilni razred vojne mornarice, državnih uradnikov in Hrvatov. Namestništvo se bo baje g!ede tega predloga obrnilo na deželni odbor, da se o tem izjavi in v slučaju, da pride do sporazumlje-nja med namestništvo m in deželnim odborom glede sestave novega mestnega odbora, bi se ne imenovalo vladnega komisarja.
Ruski car obišče črnogorskega kneza.
Nekateri ruski listi poročajo, da obišče miki car Nikolaj o priliki svojega potovanja
v Italijo, črnogorskega kneza Nikito v Baru. Ako bi se sestala kralj Viktor Emanuel in car Nikolaj v Neapolju. bi Viktor Emanuel spremil carja v Bar. V protivnem slučaju bi se podala knez Nikola in princ Danilo v Italijo, carju nasproti.
Dnevne vesti.
Ne igrajte se z ognjem! Tako moramo zaklicati italijanskim provokaterjem od »Gin-nastiche* kateri so hoteli počastiti v nedeljo naše Barkovlje s svojim ne baš prijetnim obiskom. Naši Sokoli so bili napadeni zahrbtno, ko so se v spremstru dam mirno domov vračali z Opčin, vi pa zahtevate nai bi mirno prenašali v slovenskih Barkovljah. da nam trobite na ušeia kak „Inno della Lega" in slične izzivajoče melodije!
Ako mislite, da dovede vas brutalna sila do toli zaželjenega cilja, in ako napadate celo dame, ki se samo vračajo domov in nimate toliko olike, da bi vedeli, da ženik pošten človek ne napada, potem imamo tudi mi pravico, ne, celo neko dolžnost, da Vam pokažemo, da nismo več tako pohlevni, da bi poljubljali šibo „ki nas tepe".
Zaradi tega in zaradi ljubega miru vas Ž9 v naprej opozarjamo, da v drugič se ue bcmo puščali več izzivati na naši zemlji. Ia kakor so naši pradedje zbrali svoje trume r močno filango, da so odbili močni napad od italijanske strani na slovenske Barkovlje, tako tudi mi ne bomo trpeli sramote, da bi vi nas provocirali in se nam v obraz rogali in naj bo tudi pod zaščito c. kr. bajonetov — ampak bomo stali vedno na braniku za svojo narodno posest.
Toliko v dobrohotno svarilo, če želite miru, bo mir in mi ga gotovo ne bomo kalili. Pa tudi od vas zahtevamo, da ne zastrupljate razmerja med obema narodnostima, ko vam je veodar uioieno — in to ne more prav nič spremeniti vse naše divjanje —, da živete z nami v neprestanih stikih in da je usoda vašega življenja odvisna od dispozicij našega ljudstva nasproti vam. Ne igrajte se z ognjem!
Sedaj pa izbirajte ! V svoji togi imate : ali mir, ali — vojno. Vojno, ki jo bomo znali mi — v tem pogledu ne udajaite se nikatrim iluzijam — voditi z vso odločnostjo in brezobzirnostjo.
Iz poštne službe. Poštnim nadoficijalom so imenovani poštni cficijali: Dominik Pizza-rello, Hinko Ciuk, Virgil Fornasaro, Alojzij Matteicich, Adolf Kreisel in Bronislav D*»isen-berg v Trstu, Alojzij Potokar in Andrej Šumi v Ljubljani, ter Gvidon Pattay v PazinH. — Poštnim cficijalom so imenovani poštni asi-stentje Evgen Woivodich, Viktor Dose, Oskar Sollinger, Rudolf Petronio, Ernest Mayer in Anton Fachinetti za Trst, Dušan Kadivovič za Rovinj, Josip pl. Gumberth, Egidij Gro«-sich in Leopold Smolcich za Pulj, Fran Ra-mor za Dunaj, Bogomil Šorli in L?onhard Lodatti za Gorico, Albin Zeleznik za S t. Peter na Kranjskem, ter Dominik Vallon za Koper.
Na dunajski akademiji za upodabljajočo umetnost se je otvorila dne 11. t. m. razstava slik, ki traja do 18. t. m. Razstave sta se udeležila tudi naša domača slikarja gg, Viktor C o t i č in Josip Pungartnik, ki sta zastopana z mnogimi slikami. Naši rojaki na Dunaju gotovo ne zamude te prilike, marveč si ogledajo tudi te umotvore naših dveh domačinov, ki kažeta mnogo umetniškega Čuta in katerima je njiju talent gotovo določil še krasno bodočnost.
Izgled narodne zavednosti. —Kolikokrat smo našim ljudem toplo priporočali, naj se v dopisovanju s tnjimi tvrdkami poslužujejo edino svojega jezika, in to tudi tedaj, ko se gre za naročevanje blaga pri tujih tvrdkah.
Zalihog, da je vzlic našim priporočilom še dandanes med našimi ljudmi mnogo, premnogo tacih, ki se ne le ponižujejo pred tujci s tem, da dopisujejo, ozironn naročajo blago v jeziku dotične tvrdke, ampak se največkrat celo izpostavljajo zasmehovanju tujcev se svojim groznim pačenjem italijanskega, odnosno nemškega jezika.
Treba tu namreč pribiti, da se ravno oni, manje izobraženi ljudje, ki poznajo kak tuji jezik le jako površno, kaj radi šopirijo • tem svojim znanjem, dočim ima izobražen človek, ki ima količkaj narodnega Čuta, in Č9 pozna popolnoma tudi več tujih jezikov, že v svoji naobrazbi toliko odločnosti in narodne zavednosti, da ne zapostavlja svojega jezika.
„Kdor zaničuje se bam, podlaga je tujčevi peti" — je rekel pesnik. Vedno in pc-vsodi, ob vsaki priliki in proti vsakomur se moramo smatrati enakovrednimi.
če hočejo, da mi vpoštevamo njih in njihov jezik, zahtevajmo od tujcev, da tudi oni vpoštevajo nas in naš jezik.
Evo vam v tem oziru krasnega izgleda :
Neki g. župnik nekje na Hrvatskem je naročil pri neki italijanski tvrdki v južnem Tirolu nekatere cerkvene predmete. Naročilnr pismo je pisal v hrvatskem jeziku, a na koncu pisma je pripomnil:
„Pišem vam u hrvatskom jeziku, jer akr> mi Hrvati moramo znati i razumjeti tudje jezike, zašto ne bi i drugi narodi morali znati naš divni hrvatski jezik!"
Delajmo vsi tako, in spoštovali nas bodo vsi I —
Razglasi o porotnih razpravah se izdajajo in prilepljajo po mestnih zidovih le v laškem jeziku! Sodne oblasti postopajo v tem slučaja pristransko.
V Trstu, dne 15. julija 1909
»EDINOST« St: 197
Stran III
Ako vai dragi državni uradi razglašajo ; svoje stvari v obeh deželnih jezikih, čemu dela v tem izjemo ravno c. kr. sodišče ? Ve-!:a:o porotne razprave le za Italijane ? ! Pričakujemo, da se to pristransko postopanje odpravi in da — vsakemu svoje 1
Najnovejše sodno imenovanje. — Svetnik drželnega sodišča Demetrij Degiotaoni je torej imenovan »vetnikom višega deželnega sodišča. Pisec teh vrstic pozna tega sodnika osebno, ker ga je imel pred 12 leti za preiskovalnega sodnika. Degiovanni je Grk po rodu. Je po-isea in menda tudi priden — a slovenskega jezika popolnoma nezmožen (ako se ga ni naučil v čssu od 1997 do danes).
Na višjih in nižjih mestih imuno na naših sodiščih vse preveč scdnih moči, ki niso zmožne vseh deželnih jezikov. In kakor da se hoče nazaj v one čase, ko se je moral Slovenec obračati do dahovščine in učiteljstva, d* so m a tolmačili nemške in laške sodne akte: hočejo zraven že dosedanjih, imenovati novih jezikovno nesposobnih sodnikov! — Zraven že imenovanega je pričakovati v najkrajši dobi raznih novih imenovanj in pridejo v poitev zopet sodniki, ki vodijo zdaj v nižjih Instancah razprave s slovenikimi strankami — potom tolmača!
To ne Bme biti 1 Tako ne sme dalje 1 Mi moramo začeti ropotati ! In kako pridemo mi do teg«, da se z nami razpravlja pomočjo tolmača ? ! ! Ni-li večina prebivalstva, spadajoča ped tržaška višja sodišča, s 1 o v e n s ka?! In čemu naj bi ono par slovanskih sodnikov opravljalo službo drugih, ki niso jezikovno sposobni ? 1	A. V.
Predsedništvu zdravnišk, kolegija mestne bolnišnice je izročila rodbina g. dr. Ernesta Germoniga 20 kron na korist ubogih okreva-jočih v pečaičenje spomina pok. gospe Marije vdove Cleacovich, rojene Hermanstorfer.
— Za dijaško podporno društvo na Dunaju je nabral med povabljenci pri družini Sirk akademik g. Viktor Cjtič znesek K 18. Denar hrani uprava.
Apel na usmiljena srca. Novak Frančiška, stanujoča v ulici della Riva št. 4 je ostala nedavno vdova s^tremi nepreskrbljenimi otroci. Vsi se nahajajo v največji bedi. — Priporočamo nesrečno družino usmiljenim ircem.
Sokolska slavnost [na Opčinah. Iz St.
Andreža nas opozarjajo, da je bil tudi tamošnji wSckolu — to najmlajše sokolsko društvo — zastopan na sokolski slavnosti na Opčinah po 18 členih v kroju. Radi ustrezamo tej želji in želimo „Sokoiu1* v St. Andrežu najlepšega procvita.
Na slavnosti 10-letnice pevskega društva ^Lipa"t.v Bazovici dne 1. avguita bo sodelovala z dičnim tržaškim „Sokolom" tudi sokolska godba iz Buzeta. Oitala društva, ki se še niso prijavila so naprošena, da store to čim prej in da ne čakajo zadnjega časa — Ob enem opozarjamo podružnice sv. Cirila in Metoda, da bi jedna njih porabila to ugodno priliko za srečolov na korist družbe, kar naj bi se pravočasno objavilo odboru „Lipe".
„Vseučiiiški odsek dunajskega dijaštva" priznavajoč poslancu Maliku veliko uslugo za njegove tevtonsko-kulturne napade v parlamentu povodom imuuizacije brešure „Slovenska vi«oka šola v Ljubljeni* mu je poslal en izvod omenjene brošure z rapiiom : „Besten Dank fiir — zwar grGbe — Reklame!" Ta znamenita brošura je na prodaj tudi v knji-gotržnici g. Gorenjca v Trstu.
Za slovensko šolo v Rocolu nabral je g Može na Ciril Metodovi veselici pri sv. Ivanu 24 K 22 st.
V isti Damen je nabral g. Birsa gostilničar v ul. Gatteri št. 10 med svojimi gosti 50 E. Denar hrani podr. dr. sv. Cirila in M. v Rocolu, katera se iskreno zahvaljuje plemenitim darovateljem. — Obenem pa priporočamo tržaškim in okoličanskim Slovencem narodno gostilno g. Birse; dolžnost naša je, da se držimo gesla • „Svoji k svojim !u ter da v čim veči meri podpiramo take vrle slovenske može !
Tržaška mala kronika.
Vetrnica na g'avo. Triletni Elizi Con* -3'ani, stanujoči v ul. Boschetto št. 18, ki se ]e zabavala po trotoarju, je včeraj zjutraj padla na glavo vetrnica, ki se je odtrgala z nekega okna v prvem nadstropju. Dobila je :ežko rano na glavi.
Goljufija in zlobna poškodba, V gostilni v ul. Farneto št. 43 je bil predsinočnjem aretiran tesar Marij G jriup, star 25 let, iz Trsta stanujoč v ul. Boichetto št. 13. Pil je najprej ia potem povedal, da je brez cvenka. Pa še ni imel zadosti, marveč je še povrh razbil steklenice in raztrgal prt.
Neprostovoljna tatvina. Včeraj zjutraj je mati spravila v bolnišnico 22-mesečnega otroka Bruno Rovereto, kateri je nekje iztaknil steklenico, v kateri se je nahajal nek strup, in lizpil del te tekočine. Zdravnik je dete opravil izven nevarnosti.
Bog nas čuvaj takih prijateljev! Zidar Dominik Emato, stanujoč val. Donota št. 2, e včeraj ob 2. popolnoči srečal svojega pri-.atelja, težaka Rudolfa Kert. Na poziv poslednjega sta se skupaj podala v kavarno Parigi. Emato, ki ni imel dovolj denarja pri «ebi, je izročil natakarju svojo srebrno uro v zastavo. Pomenkovaje s z „ljubim prijateljem" je potegnil iz žepa mošijiček, v katerem se je nahajala zlata verižica v vrednosti 70 xron. Kert je vzel v roke mošnjiček, izvršil
spretno eskamotažo in izročil Ernatu mošnjiček nazaj... brez verige. Ernato je še le pozneje opazil spretno tatvino in dal aretirati ljubeznivega prijatelja, ki je seseda na vse pretege zatajeval svojo golobjo nedolžnost.
Loterijske številke izžrebane dne 14. j
julija 1909 :
Brno	90 55 68 88 32
Inomost 48 61 51 40 70
Koledar in vreme. — Danes : Henrik kr. — — Jutri: Dev. Marija Earmelska. Temperatura včeraj ob 2. uri pop. + 23.0 Cels. — Vreme včeraj : lepo.
Vrememka napoved za Primorsko: — Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Vroče. — Tendenca za nevihte.
Društvene vesti.
Gg. odborniki in odbornice podr. sv. C. in M. v Rocolu se uliudao vabijo k odborovi sej: ki se bo vršila danes ob 8.30 zvečer v „Gospod, društva" v Rocolu. Predsednik.
„Narodna Čitalnica v Rojanu vabi naj-uljudneje vse svoje bivše tamburaše in diletante na jako važen prijateljski sestanek v prostore „Konsumnega društva" v Rojanu dne 15. julija, to je. danes ob 8. uri zvečer. Na mnogoštevilno udeležbo vabi Odbor.
Telovadno društvo
TRŽAŠKI SOKOL
Danes v četrtek odborova seja ob 8. uri in pol v restavraciji Balkan. K seji so vab-1-eni tudi vsi načelniki odsekov za sokolski zlet. —
Šentjakobska Čitalnica naznanja vsem svojim p. n. gg. pevcem, da je danes pevska vaja in sicer samo za moški zbor, katera prične cb 8.45 in bo trajala do 10.15, ter prosi, da se polnoštevilno iste udeleže. Sprejemajo se tudi nove pevske moči.
Obenem pa naznanja, da se pričnejo jutri v petek spet dramatične veje, ter prosimo da se gg. dramatični diletantje udeleže jutrišnje vaje, ki prične ob 8.30 ia bo trajala do 10. ure zvečer. Tudi tu se sprejemajo nove moči.	_
Darovi-
— O priliki krsta male Anice Čnfer so darovali kumica in družba kron 6.60 za žensko podruž. sv. Cir. in Met. — Denar hrani uprava,
Ker se ni udeležilo veselica ženske podružnica družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Ivanu je podarilo društvo „Sokol" 50 K. Vstopnino so preplačali: gdč. Milka 20 K, g. dr. Gregorin 5 K, g. dr. Rybaf 1 K 80 st., ga. dr. Slavikova, N. N. pa 1 K 60 st. g. Modic. N. N, gdč. Koiir, g. Cretaik, ga. Zadnik, ga. Skok, g. Perhavec po 2 K. g. Vatovec 3 K. g. Trebeč, gdč. Savrio, g. Gril, g. Cvek, g. F. Šuman, ga. K. Cajhen po 1 K, g. Selski, g. Dolski, g. Mecla, g. A. Salata, g. Valič I, g. Bratuž. g. Širok, g. Grom, g. Sylvester. g. Garlanc I, g. Prašelj I, N. N, g. Šmit, N. N, g. Miček Miot, N. N, g. Kosovel, g. Podreka. ga. Čargo, g. Ponikvar po 60 st. g. I. Godina, g. Engelman, ga. Perhavc, ga. Lenassi, po 40 st. B. L. g. Jaklič, g. Grižon in ga. Čargo po 20 st. ga. M. Keček 1 K. — Najpriserčnejša hvala vsem!
Za sežansko žensko podr. družbe sv. Cirila in Metoda zbrali so prijatelji pri od-hodnici g. Frana Suša K 10. — Nadalie sta darovala po K 1 gg. Ivan Rožič in Anton Pirje*ec.
Podpornemu društvu za slov. visakošolce na Dunaju je izročil g. drž. posl. dr. Ig. Žitnik po g. dr.u Valent. Rožiču od svojčas med državnimi poslanci nabranega, ali tem za stradajoče visokoš. poslanega denarja društvu določeni del v znesku K 1079'51. Dalje so darovali: si. Mestna blagajna v Ljubljani 200 K, si. Kmetska posojilnica ljublj. okolice v Ljubljani 100 K, potem gg.: N. N, v Ljubljani s prošnjo „Daj nam danes naš vsakdanji kruh 100 K, Rt. Rev. John Stariha, ameriški škcf v Ljubijani 20 K, Fran Burger not. kandidat v Ribnici 15 K, fdr. Ivan Mi-lavec na Dunaju 10 K, Ivan Sepic v Konjicah 10 K, dr. Milan Škerlj, c. kr. min. podtajnik na Dunaju 8 K, dr. Fr. Žižek c. kr. min. koncipist na Dunaju K 5 ; po 5 K : dr. Kari Grossmann odv. Ljutomer, Luka Lavtar, c. kr. prof. Maribor, Al. Hutb. c. kr. fin. koncip. Radovljica, Fr. Martelanc c. kr. žlvinozdrav. Tolmin. Al. Zajec vinotržec Sp. Šiška in dr. Jak. Žmavc, c. kr. prof. Ljublj. po 4 K: c. kr. prof. Kuno Hočevar Kočevje : po 3 K: »ednik dr. Anton Furlan na Brdu. Prepotrebne darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrevident j. ž. v pok. Dunaj III/3 Reisnerstrasse 27. __
DVORANA ZA SODBENE DRAŽBE ulic« Sanit* 23-25 pritličje.
Dražba, ki se vrši danes 15. t. m. od 9. do 12. ure in od 3—6.
Prodaja iz proste roke velike množine slamnikov in klobuko7 za gospe.
Pred blevanjem, drisko, črevesnim katarjem, uničujočim polet> ' nim boleznim najbolj varuje prebrana otroke s KST ,
KUFERE
NOVA PRODAJALN. BLAGA ZA MOŠKE OBLEKE
aiUSEPPE SFECHAR
TRST, ulica S. Caterina štev. 9 - Piazza Nuova
je bogato založena z veliko izbero zadnjih novosti za pomladansko sezono
po jako zmernih cenah. — SPECIJALITETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLAGA.
Izbera srajc, oTratnilfOT, ovratnic, zapestnic itđ- -- Na želio se pošiljajo uzorci- 1
Zdravnik In ranocelnik
Dr- Dinko Zecilnzlć
specijalist
za otrofike bolezni
v ulici Stadion 6, I. n. Telefon 18, IV { (gledal Fenioe). ter ordinira od a. do 3. ure popoludne.
Aurello HerMj
Civilni geometer. — flvtorizovani zapriseženec
Trst, Copso štev. 30
■prejme merenja, etakorporacije, intaUcljc itd. iploAoo na geometrična dala,
W NAGLUHI
ali oni, ki trpijo na ušesih, ako hočejo ublažiti ali ozdraviti bolečine, naj rabijo mojo
nouo, poboljšano slušalico
Ista se mora nositi v ušesu. — Cena komadu K 7. dva komada K 13. Pošilja po povzetju
Alojzij Sohaumann, Dunaj V
- Leitgebgasse 7 -
Prospekti zastonj in pottnlne prosto.
C. M Mil k Co.
Nova in bogata zaloga vsakovrstnega
POHIŠTVA
Spalne in jedilne sobe na izbero,
Najnovejši uzorci.
Trst, Via dei Rettori št. I
Telefon št 71 Romano IV
Ura z verižico.!.
popolnoma zastonj.
Da seznanimo cen j. Čitatelje z našo trrdko, kakor tudi z našimi žepnimi urami za gospode in gospč, sklenili smo darovati vsako mur, ki nam pofilje za poštne stroške E I*— (tudi t znamkah) krasno nro z verižico == in naS ilustrovani cenik. ===== Pišite takoj na tvrdko ur
HENRIK ' WEI55
Dunaj 99. Poštni predal.
Kupujte „Narodni kolek".
i mr za turiste, potnike, louce |
I in vse one oeebe, ki morajo mnogo hoditi, je |
|LYSIP0NI0N - PRENDINIi
W jako priporočen. ,
Lvsiponion-Prendinl je čudovito mazilo1 ki varuje noge proti mehurjem, žuljem I I:: in gorečici po dolgih pohodih ::' | CENA ŠKATIiJI 1 KRONA. I
I Zaloga v Trstu : Lekarna Prendini in 1 I Agencija Zulin, kakor tudi v vseh ve- j ! čjih prodajalnicah in mirodilnicah.
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi lsvedeneo
TRST, Carlo Goldonijev trg štev. H
Zastopnik tovarnrkoles in motofcoles „M"
Napeljava In nlogm električnih rrončkoT, luči ln prodaja gre mofonof, EonofonoT, ln fonografov. Zaloga priprav ta toMtl jim Lar.na delavnica za popravljanje šiv. itrojev, kol«a, molokolti 1U
Velika zaloga prlpadkov po tovar, cenah.
TELEFON štev. 1734.
Pozor ! M. LEVI Pozor!
Trst, ulica S. Giacomo štev. 7 (Corso) Trst
Kupuje rabljeno pohištvo, ponošene obleko ln Šivalne stroje. Pisati dopisnico. Pride sam na dom.
Bogomil Fino
M mar t Sežani
ima svojo
novo protffl-Iolnlco v m
v T3STU ul. Vino, Belllnl 13
nasproti cerkve svet. Antona novega
Vsakovrstne verIZke po pravih tov, cenah

OLIGON :
elektro-mosnetlčnl aparat
osdravi in pomaga tudi pri najhujših boleznih, kakor n. pr. revmatlzem, protfn, ischias, nespečnost, mrtvoud in druge bolezni. Vse podrobnosti se nahajajo v prospektu. Cena velikemu aparatu K lp, malemu K 6. - Pošilja samo po povzetju
Alojzij Schaumann
Dunaj V, Leitgebgasse St. 7
Umetni zobje .v.
Plombiranj« sobov.
Izdiranje zobov bre-e m m vsake bolečina
t zobozdravniškem kabinetu
9r.XČermaking.£usche?
TRI« T
ttllea della Caterna itev. 13, lU aa4«t
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Piazza della Caserma St. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši. (Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 95*
Hranilne vloge sprejema od vsakega, 5e tudi ni ud in jih obrestuje po
Rentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6°/0, na medice po 6°/0, na zastave po 57,7o in na amortizacijo za dalj&o dobo po dogovoru. Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izpla6uje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
3aa Bajnoderneje nreje&o varnostno celico n shrambo vrednostnih papirjev, listin itd.
kakor tudi hranilne pušice, a katerimi se najuspešneje navaja itediti svsjo deco. II111 n	Poštno - hranilnični račun 816-004 ———
Stran IV
„EDINOST" St. 197
V Trstu, dne 15. julija 1909
Vesti iz Goriške.
Ubogi kmet! Priieli imo : — Predminolo nedeljo sem bil v V J. Repnu. Medpotoma se m opazoral legijone kobilic, ki so, lafcko rečem, uničile vse travo. Repenci so mi pravil?, da žd naslednji dan (5/7) začno šolski otroci — pod nadzorstvom odraslih — s pobiranjem te golazni. — Občina bo plačevala otrokom po 15 stot, za vsaki liter nabranih kobilic.
Kraševec je re» revež! Ali suša, ali
k'hi-ice — ali preveč dežja, eemi da ga tJ zd. —
iliodo nedeljo sem se vozil v E henbeik. M 'potoma sem opazoval množice pokcšeaega ■e«.a, ki leži na tleh in gnije !
Vaakdanji dež ne dopušča kmetem, da bi mo^ii osumiti že pokošeno seno.
Kakor na Krasu, tako so v neprilikah g'ede spravljanja sena tudi v vipavski dolin: iii m-.nd.-i po vsem Slcvenskem. Sadje ne >rera, ker je premalo solnca in preveč dež Ž ta so tudi zapoznela, a krompir, ki kaže zelo lepo, počne gnjiti, ako se vreme ne vstanovi.
Tudi iz bovške doline mi poročajo, da •o . m vsa dela zaostala, da vedno dežuje in da .^o vse gore pod — snegom!
Ubogi kmet in ubogi mi vsi — ker, ako kmet ne pridela, nastane draginja, ki je že sedaj neznosn?.	A. V.
z Denarne razmere na Goriškem. Dasi
se je denarni trg v zadnjem času precej izbo! šal, vendar še občutimo posledice denarne krize, in to oiobito ca Goriškem.
Obrestna mera je sicer pri naših domačih posojilnicah precej ugodna, a za ene posestnike, ki žele najeti posojila preti amerti-zaci i, je tačas precej neugoden trenutek. ,M nt", ki je nekoliko časa poiojal proti amor tizaciji, je to poilovanje popolnoma odpravil, ker je pač uridel, da mu kakor hranilnici, ki je tavezana zgc lj na hranilne vloge, ni mogoče; imobilizirati kapitala na dolgoletna in necdpovedljiva posojila. „Mont" bi ne bil sme i s takim poslovanjem sploh nikoli začeti, ker, od kod naj jemlje denar v slučaju, da se mu vlege dvignejo, kc ga ie investiral ▼ hipoteke, katerih ne more za dolgo let odpovedati ! ? Taka posojila morejo dajati edi-nole zavodi, ki fmajo pravico do izdajanja zastavnih pisem, kateri torej za vsako izplačano posc.ilo izdajo toliko novih zaitavmh pisem, katere petem prodajo in s tem zopet pridobivajo vedno nora denarna sredstva, katera potem oddajajo kakor amortizačna posojila.
Danes je sicer pri hipotečni banki posojilo precej drago, ker mora izgubiti dolžnik 8 od sto cd posojilne valute. Vendar, kakor čujemo, je že Btavljen predlog na dež. zbor, po katerem se zviša obrestna mera od 4 od sto na 4 in pol od sto, viled čeiar bo hipo-tečra banka v stscu izplačevati posojila brez nikrkega utržka. Ta predlog je pameten, le škoda, da ni deželnega zbora, ki bi ga potrdit. Ooim posestnikom pa, ki bi se radi vdoižili pri tej banki, svetujemo, naj še počakajo, da dež. zbor sprejme rečeni predlog in se razmere občutno izboljšajo.
Pevsko in bralno društvo „L'ra" v Komnu priredi navadno letno tombolo t ne* del jO 8. argusta t. I. Čisti dobiček: vbogi šohki mladini. To v ravnanje bližnjim društvom.	__Odbor.
Vesti iz Istre,
Okrajna učiteljska konferenca v Kopru,
Včeraj ee je vršila v Kopru učiteljska kon-fererca za koperski okraj. O tej priliki se je vršila tudi volitev zaitopnikov učiteljstva v okrajni šolski svet. Na prvi volitvi je imel italijanski kandidat 49 in slovenski 51 glasov. 7 g asov je bilo razpršenih. Potrebna je bila toie? ožja volitev.
Na ožji volitvi je dobil italijanski kandidat 55 in slovenski 52 glasov.
Slovenski kandidat je torei ostal v man šini za aame tri glasove. To okolnost zamoremo prav ceniti in umeti še-le, ako pomislimo, da je bilo pred 25 leti v vsem koperskem okraju le 8 slovenskih učiteljskih mt či.
V razmeroma kratki dobi 25 let tako kr&s^n napredek je pač najlepša tolažba za boljšo bodočnost našega naroda v litri. Ne sm^mo pa pri tem pozabiti, da je moralo ljudstvo vsako novo šolo v pravem pomenu besede izsiliti. V izobrazbi naroda je njegova sila in zagotovilo bolje bodočnosti.
Zabava in gledališčni večer v Dekanih. Hrvatski dramski igralci prirede v nedeljo dne 18. julija 1909 v prostorih pevskega društva „Zrinski" gledališčni večer z mnogo* vrt ni m vsperedom. Kakor zadaja točka bo dramski spev „Šega in družba". Program bo vseskozi šaljiv.
Toča. V soboto po noči je hudo pobila toča po zapadni Istri. Iglasti je napravila fianego škode okolu Buj in Umaga. V Sovu-dri'i blizo Piraua je vzela dve tretjini pridelka.	_
Gospodarstvo.
„Bohemla" delniška banka v Pragi.
Uttredcl banka česbych »por.telen (Osrednja bat-ku. čeških hranilnic) je dobila dovoljenje za vktanovitev gori-imenovanega zavoda, ki bo imel v prvi vrsti nalogo reguiacije denarnega prometa slovanskih izseljencev in to
predvsem iz Združenih držav ievero-smerikan skih. Pripravljalna dela, ki so se vršila že dlje časa, bedj v kratkem dovršena, nakar bodo podana javnosti ^odrcbcejša poročila.
Razne vesti.
Tunel skozi Montblanc. Fr&ccoiko mi-nisterstvo za jatna dela ee bavi z načrtom, da bi se prevrtalo gorovje Montbianc. Tunel bi pričel pri Chsmcuxu 150 metrov n^d morsko gladino in bi izšel pri Entreveai 1287 metrov nad morjem. Stroški za dvotirno železnico bi znašel! nad 60 mil. frankov, V to pa ni«o uračunani nrogi Saint Gervais v ChaineD>'x in Avila —Eotreves, od katerih bi stala vsaka po 15 mil. frankov. Skupni strošek 90 mil. frankov bi ee razdelil med Francijo in Italijo. Montblanc seitoji veči- j noma ia trdega graiiita. Posebnih težav ae bi i bilo, ker bi se tunel vrtal v višavi 1000 m. j V tej višavi ae ni treba bati velike temperature in navale vede, kakor le je to pripetilo pri vrtanju Simplonskcga tunela. S tem novim tunelom bi bila že:ezniška prega Pariz-Genova prikrajšana za 50 kile metrov. Veliki brzovozni promet med Argleško in Indijo, ki gre sedaj večinoma preko Nemčije, bi se potem vršil preko te francoske proge.
Zioni&tiške kolonije, Zionistiško gibanje med Židiv po celem svetu stremi za tem, da se vsi Židje caielro v svoje posebne kolonije in da žive odločeni od drugih. Zicnisti so prosili turško vlado za dovoljenje ^kolonizacije v Mali Aziji ali Mezopotamiji. Že pod prejšnjo vlado so Zioniiti ponujali porti velike svote za odstop zemljišč, pa je bila njih prošnja vedno zavrnjena z motivacijo, da bi bila taka kolonizacija samo prelaz in podlaga k osnovanju samostalne židovske naredne države. Kiamil paša je dejal, ko je bil še veliki vezir: Mi smo prej krivo napravili, da smo pustili armenskemu vprašanju, da je prišlo na površje. Sedaj naj bi pomolili pa še roko zionistiškemu vprašanju, da bi začelo rego-viliti. Iz tega razloga ao ^osnovali zakon, koliko časa, da smejo tuji Židje prebiti v Palestini, namreč šest mesecev. Pod novo sedanjo vlado eo Zionisti obnovili svoje zahteve, a zdi se, da se jim na nikak način ne dopusti kolonizacija v Mali Aziji ali v Mezopotaniji.
Strašna rodbinska drama. — Zasebnik Fratc Hofer v Solnogradn je ustrelil svoje tri hčere, stare 13, 15 in 18 let ter nato sebe obesil.
Mažarski pohep na Bosno. Msžarska trgovska in obrtna zbornica v Budimpešti je naznanila, da ei pride m. oktobra veči e število njenih članov ogledat Bosno, izlasti Sarajevo. Razume se, da to ne bo pGtovanje v zabavne svrhe, marveč bo imelo osvajalen značaj.
f U s MALI OGLASI s »j
$e računajo po 3 stot. besedo; mastno gftr tiskane besede se računajo enkrat tfeH. Ml
f A riajmanjSa pristojbina stane 40 stotlnk.
I® —--Plaža se takoj.---MJ
Gostilna „Al Ginnasio" ^7?
ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča se slavn. j
občinstvu za obilen obisk H. Košić.	1273 '
—————— j
Pioninel/o l/noa se odda v naJem na Za- i rialllfloKa Kuba homški planini za leto v i § č a r j e, je jako lep razgled in kraBOta ze- j lene planine. Kdor zamudi to priliko mu bode žal. 1 Andrej M i 1 1 o n i g, Zahomec, poJta Zilska Bistrica. (Informacije J. MiUonig, Caserma 14).	1274 !
7q Hnnicnvanip v hrvatdkem> nemškem
j im u UUploU tfrtlljG in italijanskem odnosmo i tudi slovenskem jeziku, za uredniška ali komptoarska : | dela ali za totrudništvo pri kakem listu, išče name- ; ! šČenja Hrvat- Pojasnila daje Inseratni oddelek Edi-, nosti._1250;
PloC ^ nedeljo dne 18. julija se vrši javni fan-I IGO. tovskiJ ples na dvorišču „Gospodarskega društva-* na Kontovelu._1266 j
Pluriln Da ol)rote: ^ele zaveve iz blaga, pre-;
■ ldL»llU proge, zagrinjala za postelje, dežniki. Levi — Trst, ulica Medonnina štv. 43, L nadstropje. __(1259)
PpoH^ co moderna spalna soba ter pohištvo rrUlld bu za kuhinjo, po zelo nizki ceni. — Kje ? pove Inseratni oddelek Edinosti pod Št. 1226.
Piaftfjo aa hiJa na Prošeku za obrtnijo na rrUUd OC ugodnem mestu. Poizvedbe od 7. do 8. ure zvečer Kavarna „Monceni&io", Gerlanc. (1267
Ph.Jm	kuhinjsko in drugo pohištvo „Sec-
rrUUd OD cesicn" Belvedere 8, mizar. 1265
Pmrlo t>Q ljudska kuhinja v dobrem kraju. rrUUd bo Naslov Inser. odd. Edinosti. 1260
Diniboli »^tjTis" se proda po nizki ceni. Ulica DILliVpIJ Gaspare Gozzi St. 3, II.. vrata 5. (1247
Qnho meblovana se odda v najem za 16 Kron OUUa na mesec. Ulica Gaspare Gozzi štev. 3 II. vrata 5.	1248
Veliki obrtnijski zavod
Cosovel cg (jiovanni cg
TRST
ulica Chiozza št. 32
Telefon 1990
Izvršuje vsakovrstna dela v železu in kovini po cenah, da se ni bati konkurence.
Novici Novice
ne zamudite obiskati dobroznano slasčicarno :::
Matteo Stoppar, Trst
ulica S. Giacomo št. 7 (Corso)
Fllijalka : Via Giuseppe Caprin štev. 9 kjer najdete bogato in veliko izbero Kcnfetov bomboniere in sladičic po zmernih cenah. — Vina in likerji prav dobri v botilkah.	Telefon 1464
Novo pogrebno podjetje (H.stmieiindr.>
z bogato opremo za j vsakovrstni pogreb
in prodajalnico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic, perle, porcelana.
ZALOGA
VOŠČENIH SVEČ. — Prodaja na debelo in drobno.
Se preseli meseca julija t. I. v Corso štev. 49.
_blizu lekarne Rovis (Piazza Goldoni)._
SOT* Majboljše stiskalnice za grozdje in masline
so naše stiskalnice „ERCOLE"
najnovejšega in najboIjške?a sestara z dvojno ■ in nepretrgano pritiskal no močjo ; zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vae druge stiskalnico.
niDRAYLIČXA STISKALNICA.
■■ 1 ■ Najbolje aatomatifno patentomne trtne briralnice
Svphonia" ki deluje|o, ae da bi jih bilo treba goaiti.
— plugi, stroji za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetalnih, življenskih in mi-ralnih pridelkov. Stiskalnice za seno slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, AMMiatiĆM DfižgallliCft čistilnice, rešetalnice. — Islamoreznica ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedeljstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejšega m^I izbornega tu-esničenega, najbolj pripoznanega in odlikov. sestava.
PH» MATFARTH & Co. To7ami n rolleđeljste in raste stroie DUNAJ II. Taoorslr. 7
Odlikovani t veh d rta vab sreta s nad 620 clatiml, srebro lin i in čaatimi kolajnaui.
Iluetrovaui ceniki m mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brc*plačno.
Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsod, kjer nismo zastopanj
Najkrasnejši izlet ^".^ŠS1.
poBtaja Divafa. Solidna in hitra poatrežba. Tekoča voda. Kopališče. Krasna senca poleg reke. Na razpolago je tudi \eč zračnih sob za letoviščarje. Za-
obilen obisk se priporoča lastnik IVAN DUJC. (1196
Pisalni stroj
„MOYA"
z vidno pisavo in premenljivimi Črkami k Jo najboljši stroj, ki se prodaja po
> ^Kje™ Kron 250"—
Ceniki zastonj in poštnine prosto. Pisati je na :
Glavno zastopstvo v Trstn
ulica Valdirivo št. 23, I.
KLOBUČARNA
G.Doplicber
Trst, Corso 34
KlobuK!pruih touornc
Potne in športne feape po : : : zmernili cenah. : : :
-i- giuiio Mitm -i-
TRST, uhca Giosue Carducci štev 23
:: :: TELEFON štev. 813 :: ::
KirarglČno orodje, ortopedičnl aparati, Moderei, umetne roke in noge, berglje,
klini pasi, elastični pasi ln nogovlce, elektroterapevtlčne pripravo, aparati za
ssssacsesEsessKJtJ inhalacijo. / /
SKLADIŠČE potrebščin xa kliurjiona zdravljenja. Fotrobaolne iz gnm?'a ln nu^rodlrnefa biagra. ::::::::
ZOBOZOSAVNffl • AMBULATOMj
Dr. Viktor Bande!
Trst, ulica San Giouannl 7,1. nads.
9-1__3-6
DANIELE PiLLiN j
T&ST - ulica Aoquedotto 94 1
TELEFOH 241
Velika zaloga gašenega in1 ? živega apna. i
Tovarna cementnih plošč in I zaloga oglja za peči.
I	rmr^	__________*
Hotel ' Abbazia
Ulica Geppa štev. 20
(Piaza Caserma) popolnoma prenovljen in preskrbljen z vsem komfortom.
^Sobe od K 2"— naprej.
Omnibus k vsakemu vlaku. Restavracija s sloven. in nemško kuhinjo Cene zmerne. Udaci J. Woachitz.
.»-v
PoskufnJo
boljša nego
pouče
:::: UdHjG
Marljive preizkušnje
so dokazale, da se peni Sohloht - ovo milo hitro in lahko toliko v mrzli ali gorki, kolikor mehki ali trdi vodi, prodere lahko in intenzivno v tkanino, razmoči takoj nesnago, ne da bi pri tem škodovalo tkanini. Sohlcht - ovo milo je popolnoma čisto ter prosto vsakih razjedlji-vih snovi. Napravlja se že desetletja sem v enaki kvaliteti iz najboljših tvarin. Uporaba tega mila za va&ko snaženje in vi&ko perilo je zapoved razumnosti in pomenja za vsako —• gospodinjstvo znatni prihranek. =====
■	m