\ GOZDARSKI VESTNIK, Vol. 54, No. 3, Ljubljana 1996 UDK 630*1 /9 1 SLO ISSN 0017·2723 LETO 1996 o LETNIK 54 o ŠTEVILKA 3 Ljubljana, marec 1996 VSEBINA -CONTENTS 129 Uvodnik 130 Alenka Korenjak, Miha Adamic Odnos cloveka do velikih zveri Human Attitude towards Large Predators 147 Boštjan Košir Biomasa kot element razvoja energetike Biomass as an Element of Power Supply Develop~ me nt 154 Janez Krc Modelna predstavitev podatkov popisa gozdov A Model Spati al Presentation of Forest lnventory Data 159 Martin Šolar Naravoslovna ucna pot Vrata The Vrata Valley Nature Trail 165 Tomaž Kocar Fotografija -dokument casa in prostora 169 Janez Podgoršek, Janez Pogacnik Strokovna ekskL:rzija po Avstriji 174 Milan Šinko Helsinška resolucija H3 odpira nove možnosti medna­rodnega sodelovanja na podrocju gozdarstva 176 Strojne naprave za lažje delo v gozdarstvu 177 Stališca in odmevi J181 Književnost 183 Janez Petkoš Moja molitev Naslovna stran: Foto: Stanko Pelc SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA ZA GOZDARSTVO SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza gozdarskih društev Slovenije Uredniški svet mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marence, Miran Orožim, mag. Dušan Robic, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batic, dr. Dušan Mlinšek, mag. Živan Veselic Odgoyorni urednik mag. Zivan Veselic, dipl. inž. gozd. Tehnicni urednik Aleksander Leben Lektor Darinka Petkovšek Dokumentacijska obdelava Teja~Cvetka Koler Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana, Vecna pot 2 Žiro racun -Cur. ac. ZOlT GL Slovenije Ljubljana, Vecna pot 2 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O lssues per year Polletna individualna narocnina 1.500 SIT za dijake in študente 800 SIT Polletna narocnina za delovne organizacije 8.000 SIT Posamezna številka 500 SIT Letna narocnina za inozemstvo 40 USD Izhajanje revije podpirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, go~ zdarstvo in prehrano. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) je Ministrstvo za informiranje mne­nja, da je strokovna revija GOZDARSKI VESTNIK proizvod informativnega znacaja iz 13. tocke tarifne številke 3, za katere se placuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Tisk: Tiskarna Tone Tomšic, Ljubljana Poštnina placana pri pošti 61102 Ljubljana Ministrstvo za znanost in tehnologijo je reviji Gozdarski vestnik ukinilo financno podporo Nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše, sem si rekel, ko sem nekega letošnjega pomladnega dne prebral skopo porocilo Ministrstva za znanost in tehnologijo, da z letom 1996 reviji Gozdar­ski vestnik ukinja subvencijo, ki jo je revija prejemala deset/elfa -prej od raziskovalne skupnosti, po osamosvojitvi od imenovanega ministrstva. Vcasih je ta prispevek reviji pokril kar 40% stroškov njenega izhajanja. Delež se je v zadnjem deset/elfu vztrajno zmanjševal in ceprav je v zadnjih letih prispevek komaj dobro pokril stroške izdaje enega od osmih zvezkov, kot jih izide letno, je reviji vseeno veliko pomenil, saj ji je vsak tolar dobrodošel in je njegov izpad težko nadomestiti. Glede na vsebinsko zasnovo revije so se mi zdele vsa zadnja leta bolj upravicene pripombe, da reviji manjkajo poljubne vse­bine kot pa, da si ne zasluži podpore znanosti. Pa saj v sporocilu tudi niso bili navedeni argumenti za ukinitev podpore -kriteriji, ki jim revija ne bi zadovoljevala. Argument »reduciranje programov zaradi pomanjkanja financnih sredstev« menda ne potrebuje po­jasnila. Kljub temu, da smo hitro izvedeli, da se je v letošnjem letu podobno zgodilo mnogim znanstvenim in strokovnim revijam pri nas, smo se v predpisanem roku pritožili, obrazložili prehojeno pot revije v njenem vec kot petdesetletnem izhajanju in njeno vlogo za razvoj znanosti in stroke v dejavnosti, ki oblikuje prek polovice naše dežele. Tudi poudarek o uspešnem sodelovanju z referatnim caso­pisom Forestry Abstracts, oblikovni ureditvi tekstov po njihovih priporocilih ter o dejstvu, da so clanki revije prav zahvaljujoc takšnim prizadevanjem po vecletnem premoru v zadnjih letih v tem referatnem casopisu ponovno redno citirani, ni dosti poma­galo. Ministrov sklep je ostal brez sprememb, revija Gozdarski vestnik pa odslej brez financne podpore ministrstva, »pristojnega za znanost«, odvisna od nas samih, ki jo pripravljamo in prebira­mo, ter od razumevanja inštitucij naše stroke za gozdarsko tiska­no besedo. Zaželimo srecno pot reviji tudi v novih okolišcinah, revnejših v financnem pogledu, morda svobodnejših v pogledu oblikovanja njene vsebine. Urednik GozdV 54, 1996 129 GDK: 149.74:151 :945.29:(497.12):(436) Odnos cloveka do velikih zveri Human Attitude towards Large Predators Alenka KORENJAK*, Miha ADAMIC** Izvlecek Korenjak, A., Adamic, M.: Odnos cloveka do velikih zveri. Gozdarski vestnik št. 3/1996. V slo­venšcini s povzetkom v anglešcini, cit. lit. 18. Velike zveri spadajo med ogrožene in proble­maticne živalske vrste. Njihov obstoj v Srednji Evropi je mogoce zagotoviti le z vsestransko ucin­kovitim varstvenim sistemom, ki obsega: nepo­sredno varovanje vrst, varovanje njihovega narav­nega habitata in oblikovanje ustreznega "politic­nega habitata". Na podlagi javnomnenjske razi­skave smo ocenili odnos do velikih zveri pri petih najbolj prizadetih ciljnih skupinah v Avstriji in Slo­veniji: Obiskovalcih živaJskega vrta, turistih, goz­darjih, lovcih in kmetih. Clovekov odnos do velikih zveri je v veliki meri odvisen od kontinuitete so­bivanja, ki v Sloveniji nikoli ni bila docela pre­kinjena, v Avstriji pa so velike zveri v 19. stoletju iztrebili. Zaradi razlik v naklonjenosti velikim zve­rem v Avstriji in Sloveniji so tudi možnosti njihovega varstva v obeh deželah razlicne. Kljucne besede: gozd, velike zveri. 1 UVOD INTRODUCTION Slovenija spada med redke srednje­evropske države, kjer živijo vsi trije pred­stavniki evropskih velikih zveri: rjavi med­ved (Ursus arctos L.), volk (Canis lupus L.) in ris (Lynx lynx L.). Kljub temu, da so le-ti uvršceni v Rdeci seznam ogroženih sesalcev v Sloveniji (Kryštufek 1992) ter da so dragocen element narodove naravne dedišcine in biotske raznovrstnosti, pa ne smemo prezreti dejstev, ki praviloma ote- " A. K., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slo­venije, 1000 Ljubljana, Vecna pot 2, SLO ""Prof. dr. M. A., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 1000 Ljubljana, Vecna pot 83, SLO Synopsis Korenjak, A., Adamic, M.: Human Attitude to­wards Large Predators. Gozdarski vestnik No. 3/ 1996. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 1 B. Large predators belong to endangered and prob­lematic animal species. ln order to assure their existence in Central Europe effective protective system should be established. Direct protection of species, protection of their natural habitat and formation of suitable upolitical habitat" are three important components of the system.ln the investi­gation, human attitude toward large predators, based ona public opinion survey, was evaluated. The poll focused on five most affected aim groups: zoo-visitors, tourists, foresters, hunters and farm­ers. Human attitude toward large predators large­ly depends on continuous co-existence of man and large predators which has been preserved in Slovenia, while in Austria large predators were exterminated in the 19th century. The differences in human attitudes toward large predators in Aus­tria and Slovenia, which also condition various possibilities of their protection in both countries, were investigated. Key words: forest, large predators. ZUJeJO napore za varstvo velikih zveri v kulturni krajini. Gledano z našimi današ­njimi ocmi spadajo namrec vse tri vrste v skupino problematicnih živalskih vrst. Izraz so oblikovali v Združenih državah Amerike in z njim nadomešcajo arhaicno zveneci pojem škodljive živali. Le-ta je bil široko uveljavljen tudi v starejši slovenski literaturi (glej F. Erjavec: Naše škodljive živali, itn.) in lovski zakonodaji. Žal ga še vedno srecujemo v besednjaku kmetijskih strokovnjakov. To klasicno pojmovanje je samo po sebi opozarjala na nedvoumno škodljivost nekaterih živalskih vrst in je torej posredno spodbujalo k njihovemu zatira­nju. Kot problematicne veljajo tiste vrste (Dorrance 1983), ki zaradi nacina prehran­jevanja ter drugih življenjskih znacilnosti: 130 Gozd V 54, 1996 • ljudem pomenijo tekmeca v izkoriš­canju istih naravnih virov (ribe, divjad), • nekaterim dejavnostim povzrocajo po­membno ekonomsko škodo (živinoreja, posebno ovcereja), • lokalno ovirajo ali celo onemogocajo doseganje ciljev nekaterih dejavnosti in • so lahko cloveku izjemoma tudi fizicno nevarne (napadi na ljudi). V skupino možnih problematicnih vrst lahko spadajo velike in srednjevelike zveri, veliki rastlinojedci, ribojedi ptici, nekateri ptici pevci itn. Z Zakonom o okolju v Sloveniji iz leta 1991 so prostoživece živali in drugi naravni viri postali last države, ki v drugih zakonskih aktih in podzakonskih predpisih predpisuje ravni upravljanja s populacijami (population management lev­els). V Uredbi o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Ur.l. RS 57/93) so naštete vrste, ki so zaradi svoje redkosti, ranljivosti ali (sicer nedolocene) ogroženosti trajno zavarovane. Vse tri vrste velikih zveri so v navedeni Uredbi uvršcene med trajno zašcitene vrste na celotnem ozemlju Slo­venije. S tem je država prevzela tudi odgovornost, da bo posledice zašcite pro­blematicnih živalskih vrst tudi primerno sanirala. Sodec po narašcanju višine izpla­cane odškodnine, številu vsako leto izdanih dovoljenj za izredni odstrel problematicnih medvedov, ki napadajo živino, posebno ovce na pašnikih, ter protestnih peticijah lokalnih prebivalcev v Alpah, je bila Uredba o varstvu ogroženih vrst ocitno pripravljena brez upoštevanja stališc lokalnih prebi­ valcev do varstva velikih zveri oziroma brez poprejšnje tovrstne javnomnenjske razis­kave. Razen v (praviloma premajhnih) rezer­vatih in drugih zavarovanih obmocjih, kjer je funkcija varstva živalskih vrst v vrhu hierarhija funkcij, je v kulturni krajini le-ta vsaj posredno prizadeta z drugimi funk­ cijami oziroma drugimi clovekovimi interesi v istem prostoru. Pri upravljanju s proble­maticnimi vrstami, ta pojem obsega tudi varstveno naravnanost, moramo najprej dolociti, kakšna naj bo najvišja, še spre­jemljiva številcnost populacij proble­maticnih vrst (Dorrance 1983). Zaradi možnih spornih situacij je potrebno pri dolocevanju prostorskih okvirov njihovega varstva ter usmerjanju njihove dinamike izhajati iz medsebojnega vplivanja znanj o biologiji vrst in politiki rabe prostora v okviru njihovih habitatov oziroma iz biopoliticne strategije upravljanja. Pojmovno se okviri biopoliticne strategije (Peek in sod. 1982) približujejo sodobnemu razumevanju raz­ poreditve prostora, ki je dolocena kot razgibana namembnost površin glede in­tenzitete varstva in gojitve populacij prosto­živecih živali (Adamic 1985). Zaradi širjenja medsebojnih pritiskov vplivanj, ki v kulturni krajini ucinkujejo na populacije prostoživecih živali, danes dol­gorocnega uspešnega varstva le-teh ni vec mogoce zasnovati samo na klasicni dvo­smerni ravni: živalska populacija -habi­tat, pac pa je v njem potrebno upoštevati tudi tretjo raven -cloveka. Slednje je še posebno pomembno pri oblikovanju var­stvene strategije problematicnih živalskih vrst. Neupoštevanje odnosa tistih skupin lokalnih prebivalcev, ki so zaradi zakon­skega varstva problematicnih živalskih vrst neposredno prizadete, lahko povsem iznici smisel varstvenih nacrtov. Tisto kar enemu pomeni estetsko in naravovarstveno kako­ vost, lahko namrec drugemu povzroca škodo ali ga celo ogroža. Vse skupaj je povezano z razlicnimi nacini preživljanja ter lokacijami prebivališc. Kljub geografski majhnosti Slovenije se nacini preživljanja in s tem izpostavljenost škodi, ki jo lahko povzrocajo problematicne vrste, regionalno mocno razlikujejo. Skozi okno mestnega stanovanja je lepota in velicastnost vec deset kilometrov oddaljenega medveda ali volka pomensko povsem drugacna, kot ju vidi lastnik ovcje crede v osrednjem ob­mocju razširjenosti obeh plenilcev. Bath in Buchant (1989) ugotavljala, da z naraš­cajoco oddaljenostjo od obmocij razšir­jenosti volkov narašca pozitiven odnos (anketiranih) ljudi do te vrste. Podobne so tudi ugotovitve iz anketiranja razlicnih ciljnih skupin prebivalcev na Hrvaškem (Cicnjak, Huber 1996), na slednje pa opozarjajo tudi spremembe odnosa ljudi do varstva problematicnih vrst ob po­gostejših spornih situacijah z rjavim med­vedom v sosednji Avstriji (J.Rauer, ustno sporocilo 1995). Rjavi medved in ris iz GozdV 54, 1996 131 Slovenije namrec prodirata v Avstrijo ter Italijo in že živita v obmejnih pokrajinah. Problemi, ki se v Sloveniji pojavljajo v obmocjih tradicionalne razširjenosti velikih zveri, se tako širijo proti severu. Zaradi vec kot stoletne odsotnosti obeh vrst zveri v Avstriji, se reakcije tamkajšnih anke­tiranih prebivalcev, kot je razvidno iz pricu­joce študije, znacilno razlikujejo od mnenja enakih skupin v Sloveniji. Podobno so tudi ugotovljene razlike v odnosu do medvedov (Keller! 1 996) in volkov (Tucker, Pletscher 1 989) v razlicnih delih ZDA. Imamo torej opravka z razlicnimi problemi, ki se s casom spreminjajo, in z razlicnimi ciljnimi skupinami prebivalcev, kar je treba vse­kakor upoštevati. Le dogovor prizadetih lokalnih skupin prebivalcev ter skupnosti lahko zagotovi uspeh varstvenih akcij, neupoštevanje njihovega mnenja pa ni raz­umno. Samo z prisilnimi ukrepi, ob neucin­kovitih inšpekcijskih službah ter nedoreceni kaznovalni politiki, ucinkovitih ukrepov varstva velikih zveri namrec ni mogoce dolgorocno uveljavljati. Burns (1 986) na konkretnih problemih varstva severno­ameriškega grizlija opozarja, da varstva ogroženih živali iz skupine problematicnih vrst ne smemo zaostriti do tocke, kjer varstvena ideja naleti na zahteve družbe, posebno prizadetih lokalnih skupin. Zah­ teve po varstvu živalskih vrst morajo iz­ hajati tudi iz želje ljudi, da živali ohranimo, in ne smejo biti zgolj delo državnih urad­nikov. Za oblikovanje t.i. politicnega habi­tata oziroma vzpostavitve soglasja lokalnih prebivalcev z varstvom problematicne vrste (Burns 1 986) pa so potrebne ob­ sežne in vnaprejšnje raziskave javnega mnenja in pravocasno upoštevanje le-tega v konkretnih odlocitvah. Bath (ustno spo­rocilo, 1 995) opozarja, da morajo biti javnomnenjske raziskave naravnane na trajno spremljavo odnosa ljudi do prosto­živecih živali. Isti avtor poudarja, da je pri raziskavi odnosa ljudi do problematicnih vrst potrebno upoštevati vse ciljne skupine v obmocju in ne zgolj najglasnejših. Enako nevarno za pravilno orientacijo pri od­ locanju je namrec upoštevati zgolj za­govornike utopicno-varstvenih nacrtov, kot nasprotne skupine prizadetih in zato po­ gosto celo sovražno razpoloženih pre­bivalcev. Z javnomnenjskimi raziskavami moramo zaceti pravocasno, nikakor pa ne šele ob nastanku akutne sporne situacije, n.pr. ob napadu medveda na cloveka, ob pojavih presežnega ubijanja živine na pašnikih itn. Populacijsko-ekološko sicer zelo us­ pešna ponovna naselitev risa v Sloveniji leta 1973 na Kocevskem, je ociten primer akcije, ki je bila programirana brez upo­števanja javnega mnenja. Lokalni pre­bivalci ter lovci, oboji v konkretnem primeru prizadeti ciljni skupini, so za naselitev vecinoma izvedeli šele iz casopisov, ko so bili risi že izpušceni iz karantenske ograde. Ceprav majhna, vendar vplivna skupina ljudi si je v tistem obdobju prisvojila pravico odlocanja o tako pomembni akciji, kot je naselitev (ceprav ponovna!) problematicne živalske vrste. Pozitivne usklajenosti jav­ nega mnenja niti pred naselitvijo in niti po njej ni bilo. Vse skupaj je bilo ocitno pre­pušceno casu oziroma postopni (malo verjetni!) samousklajenosti ciljnih skupin. Zato ni nic cudnega, da ta vrsta v Sloveniji še danes, dobrih 20 let po naselitvi nima dejanskega statusa. Ni ne popolnoma zašcitena, niti lovna vrsta. Odstrel nekaj živali, ki jih vsako leto s posebno odlocbo dovoli Ministrstvo za kmetijstvo, gozdar­stvo in prehrano ima dejansko le funkcijo kosti za tolažbo nenaklonjenega dela lov­cev. Legalna izlocitev tako majhnega šte­vila živali namrec ne more resneje vplivati na populacijsko dinamiko vrste, in vendar Slovenijo izpostavlja na zatožni oder kot edino državo, ki dovoljuje odstrel ponovno naseljenega velikega plenilca. Da ljudje o risu vedo bore mato, je razvidno tudi iz ugotovitev pricujoce študije, ki je obenem tudi prvi resnejši poskus ovrednotenja odnosa ljudi do te vrste. Ne smemo se zanašati, da se bodo prizadete skupine pocasi sprijaznile s posledicami odlocitev, ki so nastale zunaj njihovega okolja in pri katerih niso mogle soodlocati. Neupoštevanje javnega mnenja oziroma realnega stanja pravilonia vodi do uveljavljanja nelegitimnega samozašcit­nega "modela", ki ga ameriške službe za varstvo (tudi problematicnih) živalskih vrst poznajo kot Princip 3S: S(hot) -S(hovel) ­S(hut up) oziroma "ustreli, zakoplji in molci". Ta nacin se pogosto, kljub visokim 132 Gozd V 54, 1996 kaznim, uporabijo ameriški farmarji, ki jim država ne priznava pravice do povracila škode zaradi zašcitenih živalskih vrst (M. Vaughan, ustno sporocilo 1995). O to­vrstni, sicer nepreverjeni (samo)zašciti proti risu je slišati tudi v Sloveniji, kar ne preseneca. Craven in sod. (1992) ugotavljajo, da je toleranca do škode, ki jo povzrocajo pro­blematicne živalske vrste povezana z: • vrsto, obsegom in ostrino škode, • sposobnostjo prizadetih, da prenesejo ekonomske posledice škode, • tehnicnimi in materialnimi možnostmi legalne (samo)zašcite pred problematic­ nimi živalskimi vrstami, • poznavanjem populacijskih trendov problematicne vrste ter • osebnimi nagnjenji do divjih živali, posebno do konkretno vpletene vrste ali skupine. Vsaj (zadnja) dva dejavnika tolerance prizadetih ljudi do škode sta povezana s poznavanjem nekaterih pomembnih dej­stev o problematicnih vrstah. Slednje pa pomeni, da je mogoce na javno mnenje vplivati oziroma je možno le-tega uravna­ vati. Kako velik je razkorak med prevladu­jocim mnenjem prebivalcev ter realnostjo, pa je mogoce oceniti le z javnomnenjskimi raziskavami. Duda (1992) ugotavlja, da "vcerajšna taktika ni najbolj primerna za razreševanje današnjih problemov varstva problematicnih vrst". Isti avtor zato opo­zarja, da vkljucevanje javnomnenjskih ra­ziskav v nacrte upravljanja z divjadjo in ribami ter drugimi obnovljivimi naravnimi viri ni vec nepotrebno razkošje, temvec nuja. Spreminjanje pomenskega razvršcanja prostoživecih živali od "družbene lastnine posebnega pomena, ki je zaupana v uprav­ljanje lovcem" do naravnega vira v državni lasti oziroma v lasti vseh državljanov, je pomembno dejstvo, ki se ga klasicne interesne skupine "porabnikov" v Sloveniji (lovci, kmetje, gozdarji) še ne zavedajo. Slednje pa prav klice po nujnosti javno­mnenjskih raziskav in sistematicnega do­ govarjanja s ciljnimi skupinami prebivalcev, ki pa morajo tudi sprejeti del soodgo­ vornosti za uspešno dolgorocno varstvo prostoživecih živali. Novejši nacrti ponovne naselitve velikih zveri v Evropi in Severni Ameriki ter akcije za zavarovanje v preteklosti preganjanih živalskih vrst, vkljucujejo v svojih programih tudi raziskavo javnega mnenja. V priprav­ljalnih raziskavah za ponovno naselitev v preteklosti iztrebljenega volka v Yellow­stonski narodni park v zvezni državi Wyo­ming v ZDA, le-te so vkljucevale tudi proucevanje javnega mnenja, so ugotovili visok odstotek strinjanja obiskovalcev ter lokalnih interesnih skupin z napovedano akcijo (McNaught 1987, Bath, Buchanan 1989). Tudi na sosednjem Hrvaškem so v okviru akcije za zašcito volka zaceli s široko zastavljenim programom raziskav javnega mnenja o tej živalski vrsti in s pozitivnim uravnavanjem mnenja javnosti. Huber in sod. (1994) so opravili obsežno javnomnenj~ko raziskavo o volku, priredili so razstavo,.z okroglo mizo o volku, izdali plakat ter organizirali številna predavanja in pogovore'~' ciljnimi skupinami, pomemb­nimi za naqaljno usodo volka v razlicnih delih Hrvaške. Tudi v Sloveniji se po zaslugi nevladnih organizacij stanje pocasi premika. Razstava "Volk ne ogroža, volk je ogrožen", ki jo je skupaj z izdajo poseb­ nega zbornika in odmevnim predavanjem v Kocevju decembra 1995 priredilo Društvo Kocevski naravni park, je pomemben korak k oblikovanju politicnega habitata te vrste oziroma boljšega razumevanja vloge in položaja velikih zveri ter vecje naklon­jenosti do te živalske skupine. K temu želimo prispevati tudi s pricujoco študijo. 2 METODE DELA 2 WORK METHOD 2.1 Metoda proucevanja-anketa 2.1 Investigation method-a poll Zaradi obsega in stroškov javnomnenj­ske raziskave smo se odlocili za metodo anketiranja, ki je casovno, stroškovno in izvedbeno najugodnejša. Anonimnost, ki jo je s to metodo mogoce zagotovifl, pa povecuje verjetnost, da bo vprašani odgo­varjal v skladu s svojimi dajenskimi mnenji, stališci in obcutki do velikih zveri in ne bo zavestno potvarjal informacij. Gozd V 54, 1996 133 2.2 Izbira ciljnih skupin 2.2 Selection of target groups Problematika prostoživecih velikih zveri najbolj prizadene tiste interesne skupine, ki strokovno posegajo v populacije divjadi in njen življenjski prostor, ki živijo in delajo v naravi, ki so od nje neposredno mate­rialno odvisne, in tiste, ki se zanjo tako ali drugace posebno zanimajo. Zato smo se odlocili za pet ciljnih skupin: obiskovalce živalskega vrta, turiste, gozdarje, lovce in kmete. Tudi delovna skupina "Rjavi medved" V. komisije (za kmetijstvo in gozdarstvo) Alpe­Jadran (1992) v svojih smernicah priporoca delo s temi ciljnimi skupinami: "V vseh deželah delovne skupnosti Alpe­Jadrana je treba s strokovno izvedenim javnim obvešcanjem vzbuditi interes za zašcitO medvedov in razumevanje za po­samezne ukrepe. To javno obvešcanje mora upoštevati pomembne ciljne skupine, kot so npr. kmetje, gozdarji, turisti in lovci." 2.3 Dolocitev velikosti vzorca 2.3 Determining of sample' s size Holm (1975) priporoca velikost vzorca za posamezno ciljno skupino n = 1 OO, ki smo jo izracunali po obrazcu: n = (!2'(q-(1-q)2))/e2 n velikost vzorca sample size t tabelaricna vrednost pri dani ver­jetnosti table value ata given probability q verjetnost izbire dolocenega odgovora iz množice odgovorov, ki je najvecja, ce sta odgovora samo dva selection probabi/ity of a certain an­swer from a number of answers, the former being the highest on condition there are only two answers e dopustna napaka random error Ker smo v vsaki državi anketirali pet ciljnih skupin, je to pomenilo 500 anket v Avstriji in 500 v Sloveniji, skupaj torej 1000 anket. 2.4 Komponente clovekovega odnosa do velkih zveri 2.4 The components of human attitudes toward large predators Glede na zaznavo živali opisuje Keller! (1993) tri komponente clovekovega miš­ljenja in obcutja: afektivno, kognitivno in evaluativno. Afektivna komponenta se nanaša na custveni aspekt clovekovega odnosa do živali, kognitivna na njihovo poznavanje in objektivno razumevanje, evaluativna pa na prepricanje in vred­notenje, povezano z njimi. Anketni vpra­šalnik smo oblikovali tako, da smo z vpra­šanji zajeli vse tri omenjene komponente. 2.5 Pilotska raziskava 2.5 Pilot research Da bi odkrili morebitne nejasnosti in pomanjkljivosti anketnega vprašalnika in ocenili povprecno potreben cas za izpol­njevanje, smo februarja 1995 na vzorcu šestnajstih spodnjeavstrijskih lovcev izvedli pilotsko raziskavo. Vprašani so za izpol­nitev vprašalnika potrebovali pet do dva­najst minut, kar je bilo v skladu s prica­kovanji. Analiza je pokazala potrebo po natancnejši razlagi petih vprašanj in po spremembi vrstnega reda vprašanj. 2.6 Izvedba anketiranja 2.6 Poll implementation Zaradi materialno in casovno omejenih možnosti popolnoma nakljucna izbira vzor­ ca ni bila mogoca. Zato smo anketiranje izvedli ob priložnostih in na krajih, kjer smo pricakovali vecje koncentracije predstav­ nikov izbranih ciljnih skupin s podrocij, kjer se pojavljajo velike zveri. Vprašani so anketni vprašalnik izpolnili samostojno. Obiskovalce živalskih vrtov smo anke­ tirali marca 1995 v shonbrunnskem in junija 1995 v ljubljanskem živalskem vrtu. Av­ strijske turiste smo anketiran v primestnih gozdovih Dunaja v aprilu 1995, slovenske pa v Trenti, Kranjski gori, primestnih goz­ dovih Novega mesta, pri bolnici Franji, na 134 Gozd V 54, 1996 Sv. Ani nad Ribnico in na Kurešcku v juniju istovrstnimi ciljnimi skupinami v Avstriji in in juliju 1995. Avstrijski lovci so anketni Sloveniji. vprašalnik izpolnjevali ob ogledih trofej marca in aprila 1995 v krajih: Murzzu­schlag, Knitelfeld in Murau ter na stro­ 3 IZSLEDKI RAZISKAVE kovnem srecanju v Osojah, v Sloveniji pa 3 RESEARCH RES UL TS smo vprašalnik razdelili lovskim družinam Logatec, Rakitna, Trnovo, Prestranek, Ilir­ska Bistrica, Slavnik in Tabor. Anketiranje 3.1 Opis vzorca avstrijskih kmetov smo izvedli v marcu in 3.1 Sample description aprilu 1995 ob izpopolnjevanju v izobra­ževalnem centru v Osojah, na letnem V ciljnih skupinah obiskovalci živalskega zboru spodnjeavstrijske pašne skupnosti vrta in turisti gre za majhno razhajanje v in v okolici Mariazella, v Sloveniji pa na številu anketiranih moških oziroma žensk. Blokah, v okolici Raven na Koroškem, Visoko zastopan delež moških med goz­ Knežaka, Kranjske gore, na podrocju Kri­darji in lovci je mogoce pojasniti z dej­ma, v Beli Krajini in v okolici Sežane v stvom, da sta gozdarstvo (zlasti ope­casu od maja do avgusta 1995. Avstrijske rativno) in lovstvo dejavnosti, za kateri se gozdarje smo anketirati marca 1995 na odlocajo predvsem moški. Avstrijske kme­letnem srecanju koroških gozdarjev v izo­ tice so zastopane s skromnim deležem, braževalnem centru v Osojah in na semi­ker se izobraževalnih in strokovnih prire­narju za spodnjeavstrijske gozdarje na ditev, kjer smo izvedli anketiranje, pra­ Dunaju, slovenske pa v casu predavanj za viloma udeležuje gospodar. V Sloveniji smo študente višješolskega študija gozdarstva za mnenje povprašali tako gospodarja kot ob delu v študijskem letu 1994/95 in na gospodinijo. Ker so nekatere izmed njih sežanski obmocni enoti ZGS. sodelovanje odklonile ali pa menile, da se povsem strinjajo z možem, je tudi delež slovenskih kmetic v vzorcu relativno nizek. 2. 7 Metoda obdelave podatkov 2.7 A data processing method 3.2 Analiza odgovorov Po opravljenem terenskem delu smo vse 3.2 Answers' analysis vprašalnike šifrirati. Bazo podatkov smo oblikovali v programu dBASE, statisticno Z izjemo slovenskih lovcev in kmetov, ki obdelavo pa naredili s pomocjo statistic­dobijo vecino informacij o velikih zvereh iz nega paketa SPSS. Pri vseh vprašanjih knjig in strokovne literature, je pri vseh smo napravili frekvencno analizo in s x2 ciljnih skupinah na pNem mestu televizija, testom pre_verjali znacilnost razlik med kar kaže na pomen raznih dokumentarnih Preglednica 1: Spolna struktura anketirancev Table 1: The structure of the persons inquired as to sex DRŽAVA AVSTRIJA SLOVENIJA Country Delež 1 Share (%) Delež 1 Share (%) CILJNA SKUPINA Tacqetqroup ženske women moški men skupaj total ženske women moški men skupaj total OŽV 1 Z oo visitors 54 46 100 53 47 100 Turisti 1 Tourists 56 44 100 45 55 100 Gozdarji 1 Foresters 8 92 100 5 95 100 Lovci 1 Hunters 2 98 100 1 99 100 Kmetje 1 Farmers 3 97 100 32 68 100 Gozd V 54, 1996 135 Preglednica 2: Starostna struktura anketirancev Table 2: The structure at the persons inquired as to the age DRŽAVA AVSTRIJA SLOVENIJA Country delež 1 share (%) delež 1 share (%) CILJNA SKUPINA Target group povprecna starost Average age standardni odklon Standard devialion razpon (let) Range (of years) povprecna starost Average ag standardni odklon Standard deviation razpon (let) Range (of years) OŽV 1 Zoo visitors 33,68 14,17 10-90 31,20 10,42 10-60 Turisti 1 Tourists 44,82 17,82 14-87 37,67 16,49 10-80 Gozdarji 1 Foresters 41,35 12,78 21-72 33,12 7,09 22-72 Lovci 1 Hunters 37,62 11,52 22-69 45,73 14,39 18-73 Kmetje 1 Farmers 43,23 17,23 16-72 37,99 13,99 14-73 Preglednica 3: Struktura anketirancev po izobrazbi Table 3: The structure of the persons inquired as to education DAiAVA AVSTRIJA SLOVENIJA ·country delež 1 share (%) delež 1 share (%) CILJNA SKUPINA Target group osnovna izobrazba Elementary school srednja izobrazba Secondary school visoka izobrazba University graduates skupaj Total osnovna izobrazba Elementary school srednja izobrazba Second_~'J' school visoka izobrazba University graduates skupaJ Total OiV 1 Zoo visitors 35 45 20 100 7 62 31 100 uristi /Tourists 39 35 26 100 12 46 42 100 Gozdarji 1 Foresters 21 46 33 100 2 87 11 100 Lovci 1 Hunters 62 26 12 100 27 60 13 100 Kmetje 1 Farmers 79 20 1 100 35 54 11 100 Preglednica 4: Delež kmetov in lovcev po po­sameznih ciljnih skupinah Table 4: The share of farmers and hunters by individual target group s DRZAVA AVSTRIJA SLOVENIJA Count!}' dalež 1 share (9o) detel/ sl!~re (~•} CIUNA SKUPINA delež delež lovcev detei Kmetov dete~ kmetov lovcev Tmge/gmup Fmmers' Hunrers' Farm~rs· s/mr Hunrers· share share share ZV /Z aa VISIIOfS ' ' " ' urish 1 Tounsls ' ' ' ' ozdarjl! Faresters ' " " " Lovci 1 Hunrers '" "' " '" Kmet1~ 1 Fmmers "' " '" " oddaj, s katerimi je mogoce na poljuden nacin osvešcati predvsem širšo javnost. Po pricakovanjih zavzema strokovna literatura relativno pogost informacijski vir pri ciljnih skupinah lovcev in gozdarjev. Presenaca pa nizek odstotek, s katerim so v odgovorih zastopane pravljice, saj so pri enem izmed vprašanj namrec vsi anke­tiranci zatrdili, da poznajo pravljico o Rdeci Kapic i. Nekaj primerov vprašanih je dopolnilo izbor odgovorov z možnostmi: živalski vrt, potovanja in lastno zanimanje. Obiskovalci živalskega vrta predstavljajo tisti del populacije, ki se neposredno ne sooca z gospodarskimi škodami, ki jih povzrocajo velike zveri. Njihov odnos do živali je pogosto custveno obarvan in idealiziran. Zato ne preseneca dejstvo, da je tako v Avstriji kot v Sloveniji pri tej ciljni. skupini prevladala odlocitev za odgovor "zelo pomembno". Na enako vprašanje so se podobno odzvali tudi obiskovalci nem­ških, švedskih in ceških živalskih vrtov (Reif 1990). Tudi med avstrijskimi in slovenskimi turisti test ni pokazal statisticno znacilnih razlik, ceprav je najvec slovenskih turistov ocenilo, da je zanje navzocnost prosto­živecih velikih zveri "pomembna", vecina avstrijskih turistov pa se je odlocila za srednjo možnost, torej za odgovor "deloma pomembno". 136 GozdV 54, 1996 Preglednica 5: Informacijski viri o velikih zvereh Table 5: Information sources on large predators Preglednica 6: Pomen navzocnosti velikih zveri v deželi anketiranca Table 6: The significance of the presence of large predators in the country of an inquired person Pomen Siani/icance OŽ:V 1 Zoo visitors Turisti 1 Tourists Gozdarji 1 Foresters Lovci 1 Hunters KmetJe 1 Farmers Zelo pomembno Verv imoortant A SLO 32 31 28 22 23 38 14 54 6 9 Pomembno lmoortant A SLO 19 33 20 39 20 33 14 32 10 33 Deloma pomembno Fair/v imoortant A SLO 30 25 30 24 38 23 33 9 32 24 Malo pomembno Ut/le im ortant A SLO 10 6 13 11 15 5 26 3 19 22 Nepomembno Unim ortant A SLO 9 5 9 4 4 1 13 2 33 12 Gozdarji, lovci in kmetje spadajo v tisti del populacije, ki ga problematika velikih zveri neposredno prizadene, bodisi zaradi strokovnega poseganja v populacije divjadi in njen življenjski prostor, možnosti sre­canja v gozdu, konkuriranja pri plenjenju divjadi ali zaradi materialnih škod, ki jih povzrocajo velike zveri. Statisticno znacilne razlike med Avstrijo in Slovenijo, ki jih je pri teh ciljnih skupinah pokazal x' test, je možno pojasniti s prekinjenim sožitjem cloveka in velikih zveri v Avstriji in z njihovo stalno navzocnostjo v Sloveniji. Zato so omenjene slovenske ciljne skupine velikim zverem praviloma bolj naklonjene kot av­strijske. Iz graficne ponazoritve poznavanja nav­zocnosti velikih zveri v Avstriji oziroma Sloveniji je razvidno, da je vseh pet ciljnih skupin najbolje seznanjenih z navzocnostjo medveda, najslabše pa z navzocnostjo volka. Na vprašanje o navzocnosti volka je namrec vec kot polovica vseh avstrijskih anketirancev (z izjemo gozdarjev) od­govorila napacno (z "da") ali z "ne vem", kar je zlasti presenetljivo za avstrijske lovce. V Sloveniji so po deležu pravilnih od­govorov o navzocnosti volka izstopali lovci in gozdarji, kar je v skladu s pricakovanji, z odgovoroma "ne" in "ne vem" pa sta Gozd V 54, 1996 137 Graf 1: Delež pravil nih odgovorov o navzocnosti medveda v Avstriji in Sloveniji Graph 1: The share of correct answers as to the presence of the bear in Austria and Slovenia .<= ·~ t' ~ > KMETJE o ~ :os: e 3: Farmers o ~ ~ E > m ~ c. o m Hunters ~ "C ~ o •N Cl " -.; "' o !" ~ o o " SLO A Graf 2: Delež pravilnih odgovorov o navzocnosti volka v Avstriji in Sloveniji Graph 2: The share of correct answers as to the presence of the wolf in Austria and Slovenia m o ~ ~ LOVCI ~ > ~ c.o "' m Hunters ~ •N Cl " o ~ GOZDARJI ~"C ­ -.; o ~ !" Foresters " o prednjacili ciljni skupini obiskovalcev žival­skega vrta in turistov. Glede navzocnosti risa so tako avstrijski kot slovenski gozdarji in lovci pokazali najboljšo informiranost. Pri preostalih treh ciljnih skupinah pa lahko opazimo, da so z 138 Gozd V 54, 1996 navzocnostjo risa bolje seznanjene v Slo­veniji, kot v Avstriji. Razveseljivo je dejstvo, da odgovor "mi je vseeno" pri nobeni ciljni skupini ne preseže 5 %, v Sloveniji pa je (z izjemo ciljne skupine kmetov -4%) tako rekoc zanemarljiv. Graf 3: Delež pravilnih odgovorov o navzocnosti risa v Avstriji in Sloveniji Graph 3: The share of correct answers as to the presence of lynx in Austria and Slovenia Najmanj zaupanja o odlocanju glede velikih zveri so v obeh državah izkazali politikom. Naravovarstvenikom bi reševanje to­vrstne problematike zaupali predvsem obiskovalci živalskega vrta in turisti, zelo malo zaupanja pa bi poželi med avstrijskimi kmeti, kar je verjetno posledica slabega sodelovanja z naravovarstveno organi­zacijo WWF ob ponovni naselitvi medveda v Avstriji. Vecina vprašanih lovcev verjame v last- O JAVNOST the public O POLITIKI politicians mL~Yn9!rs O GOZDARJI foresters IINARAVOVAR. nature cons. r:JVSEENO all the same ne strokovne sposobnosti glede odlocanja o velikih zvereh, kar je še mocneje izra­ženo pri slovenskih lovcih. Enako velja tudi za slovenske gozdarje, medtem ko so si avstrijski gozdarji to pravico pripravljeni deliti z lovci in javnostjo. Po mnenju kmetov so za odlocanje o velikih zvereh najprimernejši lovci, v Avstriji pa so nekateri kmetje menili, da bi odlo­citve morali prepustiti kar njim samim. Odgovor na to vprašanje kaže ravno zrcalna sliko skrajnih mnenj v Avstriji in GozdV 54, 1996 139 Graf 5: Mnenje turistov o zaupanju pristojnosti odlocanja o velikih zvereh Graph 5: The opinion of tourists on decision-making competence as to large predators Graf 6: Mnenje gozdarjev o zaupanju pristojnosti odlocanja o velikih zvereh Graph ~: The opinion of toresters on decision-ma king competence as to large predators Sloveniji. Medtem ko so avstrijske gozdove kot ustrezen življenjski prostor ocenili vecinoma obiskovalci živalskega vrta, ki so jim sledili gozdarji, kmetje pa so v visokem odstotku menili, da Avstrija nima dovolj ustreznega življenjskega prostora za velike zveri, so v Sloveniji ravno kmetje z visokim deležem ocenili slovenske goz­ dove kot ustrezen življenjski prostor za velike zveri, obiskovalci živalskega vrta pa so bili pogosteje mnenja, da v Sloveniji ni dovolj ohranjenega življenjskega prostora zanje. Ker se življenjska prostora glede pri­ mernosti za velike zveri v Avstriji (manjši, fragmentirani habitati, veliko smrekovih monokultur) in Sloveniji (primer kocevsko- OJAVNOST the public O POLITIKI pofiticians r:::ILOVCI hunters O GOZDARJI foresters BNARAVOVAR. nature cons. El VSEENO al/the same notranjskega redko poseljenega gozdnega masiva) dejansko razlikujeta, odgovori ne presenecajo. Avstrijskim kmetom so bile škode, ki jih povzroca medved do nedavnega tuje. Ko so se po ponovni naselitvi medveda po­javile, pri odpl~cevanju odškodnin pa se je zataknilo, so svojo materialno oškodo­vanost povezali z neustreznostjo življenj­ skega prostora za velike zveri. Slovenski kmetje, ki jih dejstvo, da navzocnost velikih zveri na stiku kulturne in gozdne krajine lahko prinese obcasne materialne škode, ne preseneca, si tega ne razlagajo kot neustreznost življenjskega prostora, am­pak poskušajo problem rešiti predvsem z zahtevami po odškodninah. 140 Gozd V 54, 1996 Graf 7: Mnenje lovcev o zaupanju pristojnosti odlocanja o velikih zvereh Graph 7: The opinion of hunters on decisionMmaking competence as to large predators Graf 8: Mnenje kmetov o zaupanju pristojnosti odlocanja o velikih zvereh Graph 8: The opinion offarmers on decision-making competence as to large predators 1 1 Obe ciljni skupini, ki strokovno posegala 1 v populacije divjadi ali njen življenjski i prostor -gozdarji in lovci -pa sta z vecinskim deležem ocenili življenjski pro­ !\, stor v obeh državah kot utrezen. 1 Iz tabelaricnega prikaza je razvidno, da se v obeh državah najbolj ogrožene po­cutijo kmetje, kar je glede na materialno škodo, ki jo najpogosteje utrpi prav ta ciljna skupina, razumljivo. Zato tudi ne pre­seneca podatek, da bi bivanje velikih zveri v bližnji okolici izzvalo najmanj veselja ravno pri k metih. Zanimivo je, da bi se v Avstriji zaradi bližine velikih zveri najmanj ogrožene pocutili obiskovalci živalskega vrta, v Slo­veniji pa gozdarji. Razlago za to lahko O JAVNOST the public O POLITIKI poll'ttclans O LOVCI lwnters O GOZDARJI foreslers !i::INARAVOVAR. nature cons O VSEENO al/the same išcemo v strukturi ciljne skupine obisko­valcev živalskega vrta, ki jo predstavlja vecinoma nekmecka, mestna populacija s posebnim, custveno naravnanim odnosom do živali in je materialne škode zaradi velikih zveri ne prizadanejo. Anketirani slovenski gozdarji so do obcutka neogro­ženosti po vsej verjetnosti prišli na podlagi izkušenj, saj srecanje z velikimi zvermi v gozdu zanje ni nobena redkost. V Avstriji so se za pretežno škodljivost vseh treh vrst velikih zveri z najvecjim deležem odgovorov odlocali kmetje. Vzrok za to lahko išcemo v škodah, ki jih je povzrocil medved le nekaj mesecev pred izvedbo anketiranja. Ker so imeli kmetje težave s povracilom škode in ker so avstrij- Gozd V 54, 1996 141 Preglednica 7: Presoja ustreznosti življenjskega prostora za velike zveri Table 7: The judgement as to appropriate habitat for large predators DRŽAVA AVSTRIJA SLOVENIJA Country delež 1 Share(%) delež 1 Share (%) CILJNA SKUPINA Target group da Yes ne No ne vem /don't know skupaj Total da Yes ne No ne vem 1 don't knol-l skupaj Total OŽV 1 Zoo Visitors 74 11 15 100 48 28 24 100 Turisti 1 Tourists 59 18 23 100 60 22 18 100 Gozdarji 1 Foresters 62 24 14 100 66 26 8 100 Lovci 1 Hunters 53 38 9 100 BO 19 1 100 Kmetje 1 Farmers 30 57 13 100 85 7 8 100 Preglednica 8: Obcutki ob bivanju velikih zveri v bližnji okolici Table 8: Feelings at the presence of large predators in the vicinity DRŽAVA AVSTRIJA Country delež 1 Share(%) CILjNA SKUPINA Target group ogroženost Endangerment strah Fe ar ravnodušje Equanimity zanimanje Interes! veselje Enthusiasm OŽV 1 Zoo visitors 6 21 7 41 25 Turisti 1 Tourists 12 25 12 33 18 Gozdarji 1 Foresters 10 10 9 48 23 Lovci 1 Hunters 13 10 13 49 15 Kmetje / Farmers 54 6 17 20 4 DRŽAVA SLOVENIJA delež 1 Share(%) CILJNA SInaj bo motorna žaga v smeri težišca telesa« ni razumljivo. Motorko moramo naslanjati tudi na telo ali na noge. Tudi komolca naslanjamo na noge, da roke niso iztegnjena. • Skica skandinavske metode klešcenja (zaporedje) ni narisana tako, kot je pra­ vilno opisano v tekstu. Zacnemo namrec na nasprotni strani stojišca. Odžagovanje vej nekoliko stran od debla je vecinoma nepotrebno. Pomeni dodatno delo in pri listavcih še povecevanje secnih ostankov. Kadar so v vejah napetosti velike, samo prekinemo navadno zaporedje žaganja in ob deblu žagama najprej stisnjena in na koncu nategnjena vlakna v veji, namesto v eni v dveh potezah (tako je tudi narisana). • Pri prežagovanju upognjenega debla vecinoma ni potreben vbodni rez, saj nam delo samo oteži. Izjemoma, kadar ne moremo z letvijo pod deblo, žagama spo­daj z vbodnim rezom, vendar tudi tedaj, kadar so spodaj stisnjena vlakna. Ce so napetosti velike in je veliko stisnjenih vlaken spodaj, lahko izjemoma naredimo prvi rez z vbodnim rezom, da nam ni treba prevec žagati z napornim hrbtnim rezom. Pravilo pa je, da s hrbtnim rezom žagama samo za širino letve, kar zadostuje, da se deblo ne zalomi. Še nekaj pomanjkljivosti sem zasledil, o njih sem seznanil avtorje; tu sem navedel le tiste, ki bi utegnile uporabnike prirocnika pomembneje zavesti, pa je prav, da jih nanje cimprej opozorimo. Vse te pripombe ne pomenijo, da pri­rocnik ni uporaben, ampak da bi bi bil potreben izboljšav. Nobeno delo namrec ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. Zato upam, da bodo avtorji in založniki sprejeli moje dobrohotne pripombe, upo­rabnikom gozdarskih nasvetov pa naj nare­dijo sicer dobro knjižico še uporabnejše. Marjan Lipoglavšek* 180 Gozd V 54, 1996 KNJIŽEVNOST GDK: 624:907 Ohranjanje biološke pestrosti v gozdu Dubourideu, J. Mortier, F., Hermeline, M. -Biodiversite et gestion des forets publiques en France: du concpte a la pratique. (Biološka pestrost in gospo­darjenje z javnimi gozdovi v Franciji: od zamisli do prakse). Revue Forestiere Francaise, 47 (1995), 3, 223-229. Pri gospodarjenju z javnimi in državnimi gozdovi v Franciji je izrazito opazna zah­ teva po ohranjanju in obnavljanju biološke pestrosti. Zahteva je uveljavljena v gozdno­gospodarskih nacrtih. Izvajanje te naloge poteka po navodilih Ministra za kmetijstvo in gozdarstvo, ki v zvezi z gospodarjenjem z gozdovi predpisuje obvezno kartiranje vseh gozdnih rastišc in drugih habitatov, ki so na en ali drug nacin pomembni za ohranjanje biološke pestrosti, ugotavljanje zastopanosti in ogroženosti drevesnih in drugih vrst, dolocanje zavarovanja vrednih sestojev in posameznih dreves itd. V clanku so predstavljena nacela in postopki za ohranjanje vseh ravni biološke pestrosti v gozdu, kamor spada genetska variabilnost znotraj posameznih vrst, pes­tra zastopanost vrst in ekosistemska pest­rost. Pri rednem gospodarjenju z gozdovi so za uveljavitev omenjenih nacel po­ membne naslednje naloge: -dolocitev posebnih gozdnih površin za ohranjanje biološke pestrosti, -ohranjanje najmanj enega starajocega se ali odmrlega drevesa na hektar, kar služi ohranjanju življenjskega prostora številnim vrstam mahov, lišajev, gliv, žu­ želk itd., kar daje možnosti tudi žužkojedim pticam in sploh služi ohranjanju prehranje­ valne verige, -ohranjanje najmanj enega do deset votlih dreves na 5 hektarjev kot gnezdišc za ptice duplarice, kot življenjskega pro­stora za male sesalce itd.; -prilagajanje gojitvenega ukrepanja tis­tim delom gozda, ki so posebno bogati z razlicnimi vrstami in ki so pomembni za nego krajine; -ohranjanje manjših vrzeli v sestojih, negovanje notranjih in zunanjih gozdnih robov, ohranjanje najrazlicnejših ekoloških niš in sploh negovanje ekološke pestrosti gozdnega prostora; -malopovršinsko pomlajevanje z do~imi pomlajevalnimi dobami; -upoštevanje casa gnezdenja ptic pri delu v gozdu; -pravilno ravnanje s secni mi odpadki, z odvecnim materialom pri graditvi cest-da ne zažigamo vejevja v gozdu, ne mecemo vejevja v struge potokov, ne zasipamo vodnih izvirov, mlak, posebnih malopovr­šinskih habitatov ipd.; -omejevanje fitosanitarnih ukrepov na najnujnejše in skrbno upoštevanje vseh veljavnih predpisov v zvezi s tem; -rešitev problema preštevilne divjadi; -spremljanje razvoja biološke pestrosti s stalnim opazovanjem, z obcasnimi inven­turami. Biološko pestrost ohranjajo tudi z mrežo sistematicno izbranih bioloških rezervatov, ki so poleg tega namenjeni tudi za znan­stvena raziskovanja in kot predstavitveni objekti za strokovno in drugo javnost. Mreža zajema t. i. vodene (dirigirane) rezervate, v katerih je clovekovo poseganje omejeno s predpisi, ter t. i. integralne rezervata, ki so naceloma popolnoma zavarovani pred clovekovim poseganjem in prepušceni naravnemu razvoju. Prvih je v Franciji 117 s skupno površino 19.089 ha, drugih pa je 18 s skupno površino 640 ha. V zakljucku avtorji razpravljajo o pomenu razlicnih obmocij zavarovane narave, ki utegnejo obsegati najvec 5% kopne ze­meljske površine. Zavarovana obmocja v tem obsegu ne zadostujejo za ohranjanje biološke pestrosti. Zato moramo biološko pestrost reševati predvsem z rednim go­spodarjenjem z gozdovi in z naravnim prostorom in pri tem najti pravo pot med razlicnimi interesi. Gregor Božic Dr. Marjan Zupancic GozdV 54, 1996 181 GDK: 165.3 Naloge gozdne genetike Geburek, Th., Stephan, 8. R., Scholz, F.: Zur Erhaltung genetischer Variation in Waldbaumpopulationen (K ohranitvi genetske variabilnosti v populacijah gozdnih dreves). Forstw. Cbl. 108 (1989), 204-211. Sodobna gozdna genetika nudi znan­stvene temelje za pridelavo gozdnega semena, ki se odlikuje z veliko prila­gojenostjo genetskih zasnov ekološkim razmeram v prostoru, kjer seme upo­rabimo. Hkrati mora gozdno seme vse­bovati tudi toliko genetske variabilnosti (pestrosti), da iz semen nastala populacija v dolg' življenjski dobi (1 OO in vec let) preživi nepredvidljive biotske in abiotske obremenitve. Genetska variabilnost znotraj populacij predstavlja porazdelitev tveganja in omogoca preživetje vsaj delu populacije tudi ob hudih ujmah in kalamitetah. Opazna je že na posameznih osebkih znotraj majh­nih krajevnih populacij oz. sestojev, npr. kot zgodnejše ali poznejše olistanje, kot razlicna odpornost na take ali drugacne vremenske in biotske obremenitve, kot hitrejša ali pocasnejša rast in podobno. Najvažnejša naloga gozdne genetike je zato ohranitev genetske variabilnosti znot­raj vrst, ki je nepogrešljiva dedišcina bio­loške evolucije. Avtorji v clanku poglobljeno prikazujejo vprašanja genetske variabilnosti z njenimi izvori in problematiko ohranitve naravne genetske sestave populacij. Pojasnjena je vloga in pomen heterozigotov, ki nastajajo pri križanju med osebki, ki so si glede genetskih zasnov med seboj dovolj raz­licni. Zaradi bogatejših genskih kombinacij so heterozigotni osebki najcešce bolj vitalni in prilagodljivejši v spremenjenih življenj­skih razmerah. Dovolj velika heterozigot­nost je v naravi zagotovljena npr. z iz­menjavo peloda ne samo med bližnjimi osebki, temvec tudi med populacijami, ki rastejo razmeroma dalec ena od druge (pretok genov). V gozdarski praksi ima gozdno seme­narstvo velik pomen za ohranjanje genet­ske variabilnosti populacij gozdnih dre· vesnih vrst. Pri tem je odlocilnega pomena poreklo (provenienca) gozdnega semena za pridelavo gozdnih sadik. Da bi ohranili avtohtone in krajevnim razmeram prila­gojene populacije, praviloma ne mešamo med seboj semena razlicnih provenienc oziroma razlicnih semenarskih obmocij. Pri drevesnih vrstah, ki so v naravi posamicno zastopane, maloštevilne in ogrožene (npr. bresti, nekatere vrste rodu Sorbus), pa je za povecanje genetske variabilnosti me­šanje semena razlicnih provenienc pri­porocljivo. Zaradi razlicnih vremenskih razmer in njihovih enostranskih selekcijskih vplivov je genetska variabilnost v semenskem obrodu v posameznih letih enostransko okrnjena. Zato je koristno mešanje semena razlicnih letnikov, da se izognemo ože nju genetske variabilnosti. Žal se to v praksi ne dela. Tudi pri naravnem pomlajevanju je priporocljivo, da za nasemenitev iz­rabimo obrad vec let in ne enega samega leta. Potrebujemo torej dovolj dolga po· mlajevalna razdobja. Posebno pomembni so recesivni aleli (t. i. redki aleli), ki so v populaciji skromno zastopani in neopazni v heterozigotnem stanju. Te lastnosti utegnejo v spreme­njenih ekoloških razmerah postati z~lo pomembne za uspevanje populacije. Ce jih hocemo pri nabiranju semena ohranjati, moramo nabirati seme na cim vecjem številu dreves in na dovolj veliki površini. Pri pogozdovanjih je priporocljivo saditi vecje število sadik na enoto površine. Nasade vegetativno razmnoženega sa­ditvenega materiala pa osnavljamo z bo­gato mešanico razlicnih klanov. Z vecjim številom sadik oziroma bogato mešanico razlicnih klanov zagotovimo vecjo genetsko pestrost in s tem vec možnosti za ob­stajanje populacije v spremenjenih eko­loških razmerah. Semenjake izbiramo v polno zarašca­nem sestoju. Pri drevesih, ki rastejo po­samic in dalec eno od drugega, je možnost samoopraševanja vecja, kar ima lahko za 182 Gozd V 54, 1996 ' posledice nastajanje manj vitalnih homo­zigotnih potomcev in zmanjševanje genet­ske variabilnosti v mladi generaciji gozda. Posebno problematicen je selekcijski vpliv onesnaženega zraka, ki ne pride do izraza v mlajših nasadih, ampak šele v poznejših razvojnih stadijih gozda. Se­lekcija v smeri prilagajanja gozda na one­snažen zrak je brezigledno pocetje. Malo GDK: 907.6 Janez PETKOŠ MOJA MOLITEV* Daj, dvigni se gozd, da skriješ goloto, cloveško sramoto. Na dobrave hrast in beli gaber mi dvigni, hrast, ki vetru se upira, strelo prezira. Ga starost ne gane, vse zviška mi gleda; le jesen v logu spoštuje, ker v boju s poplavo zmaguje, in lipo obcuduje. Kot ženka jo objame, saj z njeno mehkobo svojo trdoto blaži. V grapah temacnih javor, jesen in brest naj bregove pokonci drže. Ob potoke in reke topole in vrbe, jesen in jelše posej. Drevesa, ki z vej korenine poženo, da bregove kot sidra ob poplavah drže. Na strma in suha pobocja, kjer sonce od zore do mraka sence preganja, kjer razkošju sonca se kaca predaja, crni gaber in mali jesen mi dvigni, da skala se skrije, * Jz zbirke pesmi Janeza Petkoša "Glas srca, misli duha". je tudi znanega o vplivu, ki ga ima selek­ tivno redcenje na genetsko sestavo se­ stoja. Enostranska umetna selekcija ima lahko neugodne posledice na genetsko variabilnost. Gregor Božic Dr. Marjan Zupancic da kamen se ujame, da trava kot hrana z vec vlage mehkobo dobi. Vsepovsod pa smreko in bukev posej, saj smreka cela kraljestva svoja ima, bukev pa v gozdu kot mati vlogo igra. Vmes jelko mi vsadi, da gozd posrebri, da v smrekovem gozdu stojnost krepi. Pa skromnost po vlagi in hrani ji vdahni, da tako trpela ne bo in vec bo prostora zavzela. V krajih, kjer vrocina, veter, suša pesti, naj se v prvih vrstah bori bore. Listavcem listje z debelo kožo obdari in v dlakasti mah jih odeni, da drevje življenjske sokove ne izgubi, ko se z mukami suše bori. Po skritih, temnih kotickih tiso kot biser temno zeleni za vnuke ohrani. Strme, visoke grebene, kjer drevje še senco svojo podi, da vec svetlobe, toplote dobi, z zlatorumenim macesnom mi okronaj. Macesen junaški za borca mi okronaj, saj kot bojevnik -predstraža v gori stoji, Gozd V 54, 1996 183 ~------------------------------------------------_L se z zimo, plazovi, vetrovi in strelo bori. Nikomur na poti, le sebi je zvest, pred tegobami divje narave vse v dolino beži. Gozdne robove z vencem cvetocega grmovja prepleti, da cebela omamo dobi, da oko se spocije, da divjad se ti skrije, da veter se ubije. V višinah, kjer drevje grmovno višino, podobo dobi, naj rušje, kot mreža bohotna plazove kroti in skalne grebene pokonci drži. Zaselk~, vasice in mesta objemi. Na travnike, polja, na rob za vasjo brezo in cešnjo za pušeljc posadi. Foto: Janez Slave·c Daj, dvigni se, gozd, da jezo vetrov in voda umiriš, studence, potoke in reke zbistriš, zrak mi ocistiš, soncno pripeko omiliš, hrup cloveštva blažiš, jezo bogov ohladiš. Daj, dvigni se, gozd, da studence kot rojstva življenj obudiš, da dom na biljone bitij dobi, da v deželi se pesem zbudi, da krajina spet pravo podobo dobi. Daj, dvigni se, gozd, da divja žival pred clovekom zavetje in hrano dobi, da clovel< se skrije pred samim seboj, da cloveku ob bistrem studencu um se zbistri, ko tebe spet, gozd, za prijatelja dobi. Daj, dvigni se, gozd, da skriješ goloto, cloveško sramoto. • ···.··.·.···!.!