SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.	^
V administraciji prejeman velja:	©
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za jeden mesec 1 gld. ^ V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravniStvo in ekspedicija |v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 169.
V Ljubljani, v četrtek 26. julija 1894.
Letnilt XXII.
Umetniškemu društvu!
Zopet nov sad katoliškega shoda! Danes se je osnovalo v beli Ljubljani umetniško društvo. Naš list je že mnogo pisal o namenih njegovih in nadejamo se, da bode imel Cesto priliko govoriti tudi o njegovem vspešnem delovanju. Najprisrčnejše je pozdravljamo, kot novega pomočnika v boju za krščanske vzore, kot novega vzgojevatelja našemu ljudstvu.
Krščanska umetnost je hčerka krščanskih resnic. Kristusove resnice, ideje njegove vere so naj-vzvišenejše mej vsemi in zato so same po sebi — vzorne, idejalne. Skladnost mej srcem in umom in mej zunanjo telesno obliko umevanega in čutenega je podlaga vsaki umetnosti. Ker pa krščanstvo najbolj razsvitljuje um in najbolj blaži srce, zato ni čuda, da tudi zunanja oblika krščanskega mišljenja in krščanskih občutkov daleč nadkriljuje vse druge čutne oblike, v katerih se predstavlja lepo. Vzgo-jevalna moč krščanske umetnosti je potemtakem sama po sebi razvidna.
Mi se žalibog v vseh zadevah premalo zavedamo , kako nas je oblažil Kristusov nauk in kakšen nepregleden napredek se je vzbudil pri nas in povsod s tistim trenotjem, ko se je prvi križ vsadil v zemljo in ko je začelo ljudstvo moliti kri-žanega Odrešenika. Kakšna podlost in mesenost je vladala v poganski umetnosti. Premagalo jo je krščanstvo in namestu čutne pohotnosti je duh čistosti, in zatajevanja, duh milobe in plemenitosti, duh svetega navdušenja in ljubezni odseval iz slikanih in izklesanih stvorov, iz orjaških zgradb, iz čudovitih skladb krščanskih umetnikov. In kakor je povsod, koder stanujejo kristijani, nastanil se tudi božji Zveličar v kruhovi podobi, tako je tudi povsod ž njim in ž njegovim naukom hitela krščanska umetnost. Najlepša stavba povsod je postala cerkev, koder je slikarstvo in kiparstvo, glasba in ročnih del umetnost našla svoj dom, da je oudu častila Boga in vzgajala verno ljudstvo.
Ubožec, priprosti kmetič, delavni obrtnik dobiva ob nedeljah, ko zapusti svoje borno in često zapuščeno stanovanje in vstopi v lepo cerkev pogovarjat se z Bogom o najimenitnejših svojih zadevah, tudi najlepše »kulturne" hrane. Vzvišenost in sveta plemenitost, ki se mu vzraja v srcu, ko vidi pred seboj lepe skladne oblike cerkvene stavbe, ko mu gleda oko visoki obok ali krepko stebrovje z umetnimi kapitoli, gladke lisene po stenah, ko zre slike, katerih vsaka mu oznanja nadzemski njegov izvor in nadnatorni namen, ko začuje veličastnih orgelj glas in ko v duhu spremlja v zlato in svilo oblečenega mašnika, opravljajočega divne obrede, katerih vsako posamno dejanje je polno poezije, polno umetnosti. Svitlejše nego nebroj lučic v cerkvi, mu žari oko, urnejše in višje, nego kadilni dim, se mu dvigajo najčišče želje iz nepokvarjenega srca proti nebu.
Ali ni to najvzvišenejši vzgoja?, ali more kaj tacega podati človeku novodobno praznoličje v glediščih, koncertih, slikarskih zbirkah, ki so dostopne in umljive samo malemu drobcu človeške družbe gorenjih 10.000 ? Sv. cerkev pa govori lepše, vplivnejše in veličastnejše v srce in njena beseda velja vsakemu, tudi najpriprostejšemu človeku in je vsakemu tudi umljiva.
Naš materialistični čas se sicer tudi s svojim vse preračunjajočim vohunstvom vtika vmes in skuša preprečiti darežljivost krščanskega ljudstva za cerkve in za bogočastje, upirajoč se ji ali vsaj norčujoč se iz nje. Kakor Iskarijot se izpodtika, da se denar ne porablja drugam: morda za turbine, za stroje, za dimnike, za borze in bančne zavode ali vsaj za gledišča in igrišča. Vse ogloje, karkoli oživlja krščanski duh: cerkev, njeno službo božjo in njene duhovnike, božja pota in procesije, dasi bi moral priznavati, da ni blažilnejih sil za ljudstvo, nego katoliške cerkve zunanji nastopi.
Društvo za krščansko umetnost ima namen bojevati se proti materijalizmu in pri nas čim najbolj spopolnjevati čutne oblike krščanske ideje in s tem
delovati za pravo vzgojo našega naroda. Bog daj, da bi našlo dovolj podpornikov in prijateljev, da bi tako moglo čim najvspešnejše izvrševati svoje v resnici narodno, napredno, kulturno delo!
Volilna reforma.
i.
»Reichspost", glasilo krščanskih socijalistov, je dne 22. t. m. objavila prezanimiv članek pod naslovom: »Pred vsem orodje!" ki se v prevodu glasi:
„Kdor hoče kaj delati, potrebuje pred vsem orodje, mizar svoj strugalnik in merilo, ključavničar kladivo, klešče, nakovalo itd. Pred vsem mora biti orodje, sicer so najboljši načrti zaman. Kdor hoče v državi kaj doseči, pred vsem potrebuje dobrega postavodajalnega zastopa, ki dela dobre zakone, slabe odpravlja ali popravlja ter varčne porablja dohodke iz davkov. S kratka: dober parlament je dandanes za vladarjem najvažnejši v državi. Kdor hoče kaj doseči, mora v prvi vrsti za to skrbeti, da dobimo dober parlament, ki je orodje, s katerim je mogoče kaj storiti. Vsled tega je volilni zakon v vsaki ustavni državi najvažnejši zakon, ker od tega je odvisno, kake postave se delajo.
Ker imamo v Avstriji slab volilni zakon, mora se prenarediti; o tej točki sta edini vlada in opozicija. Zato je jasno, da mora biti prva naloga vsake prave ljudske stranke reforma volilnega zakona. Vse drugo pride pozneje v drugi, tretji, četrti vrsti, in sicer zato, ker vse drugo, če je tudi važno, vendar ni tolikega pomena, kakor volilni zakon, kajti najslabše se more odstraniti, ako imamo dober volilni zakon, in najboljše je v nevarnosti, dokler velja slab volilni zakon. Najprvo torej orodje, potem na delo in delo mora biti dobro.
Zato bodemo neutrudno zahtevali pred vsem volilno reformo, in sicer najmanj volilno reformo grofa Taaffeja. In v ta namen hočemo sodelovati z
LISTEK
Rovte pri Logatcu.
(Spisal Jos. Ciperle.)
(Dalje in konec).
Celo knjigo bi moral popisati, ko bi hotel o vsakem Rovtarju kaj pripovedati. Vendar naštel vam jih bom pa še nekaj saj po imenu, da dobite vsaj nekaj pojma o njih. Kdo izmed čestitih bralcev čul je že kedaj kaj o Koludrovčku? Lopatovčku, Goma-zinčku ali Potamonu? Zopet nobeden. Sram vas bodi! In o rovtarskih damah, o Klobučarjevi Jeri in o Govšarski Micki, ki nosi plašč iz bukovega sukna? Vse vremensko prerokovanje Mihovo stavim, da še nikdo ni čul o njih.
Sploh, da niso Rovtarji znani tako po svetu, kakor bi zaslužili, tega niso krivi sami, ampak naši pisatelji, ki pišo raje o ljubezni in o počenih srcih in še Bog zua o čem, a ne o Rovtarjih. In o komur se ne piše in ne govori, o tem se tudi ničesa ne izvd. Ko bi n. pr. Prešeren ne bil nekoč omenil
Rovt, ne vedeli bi mnogi še tega imena, kar bila bi sramota za cel naš rod. Slovenci, poboljšajte se!
Zdaj ozrimo se pa še na rovtarski jezik. Prešeren že poje o njem :
<Da kranjščina zaklad ti svoj odklene, Zapusti ročno mestne mi sosede, Tri leta pojdi v rovtarske Atene*.
Da, tako je. Okleni se mene, in idi z menoj ročno v Rovte.
«Tam, kjer po stari šegi še kramljajo, Kjer ne zmajejo dosti ali nič jezika, Besed nemškvavcev grdih ne poznajo..
Tam, čestiti bralec, čul bodeš marsikaj, kar se ti morda še ne sanja.
Najbolj značilna za rovtarsko narečje je beseda b 1 e z v pomenu m e n d a ali z d i se. V vsakem stavku jo skoro najdeš: blez da pride, blez da sem bil, blez, da je dve uri hod& i. t. d. Za sekiro imajo tu tri izraze: furlanka, t. j. ročna sekira; m a-1 e r i n je tesarska sekira in plankačaje bolj podolgasta sekira. Bržmajdek je človek, kojemu ni vse všeč, preteti človek je oni, ki je zelo siten in nadležen; laškem je vsakdo, ki noče jesti vsake stvari; zanikerna bajta se zove pre-
trgana bajta; zanikern krempeljso slaba drva; nagnan, nameden ali štravskan ja vsak porednež. »Oh, kako si nameden!" sliši se po gostem.
P u š a v a je tu slaba jed; š a v j e zove se perje repe ali korenja. Dostikrat prilikuje se tudi človek šavju, n. pr.: »pust si kakor šavje!" Jeba je zanikern klobuk; žuval, ti hentana žuval (ne žival!) se rabi mesto človeče; gole i so goli hribje ;oparno vreme je takrat, kedar je zelo vroče; kedar dežuje v kapljah, govori se, da marčen j d; kedar pa sneg naletava, se reče, da fer-t u n a.
V j e d i c a zove se črv, ki žre korenine; š e č e k je prešiček in telka je telica. Pri nas v Rovtah solnce nikdar ne mrkne; pri nas solnce mrči; kdor n. pr. ne gleda in tudi ne spi, ta čemi! Rovtar ne govori nikdar surovo, ampak le sera ter tja o p r e s n o ; nikdo ne gleda hudo, ampak samo resasto; goljufati se tukaj ne sme in ni v navadi, tukaj se le opetnajsti koga. A Rovtarji se ne dado tako lehko o p e t n a j s t i t i. A če bi se upal kdo storiti kaj tacega, pogledal bi ga Rovtar tako, kakor bi se za Blegašem bliskalo.
sako krščansko ljudsko stranko, če tudi nas sicer marsikaj loči od nje. Da dosežemo volilno reformo, moramo se združiti z Mladočehi in nemškimi nacijonalci, kateri tudi žete pošteno volilno reformo in so nam v gospodarskih vprašanjih naj-bližje, ne da bi za črko popustili od svojih načel.
Mi hočemo, da prospeva blagor krščanskega ljudstva v državi. Zato pa je treba pravega ljudskega parlamenta, ne pa tacega, v katerem ima prvo besedo veliki kapital. Torej je pred vsem potrebna volilna reforma, potrebno nam je orodje, s katerim je mogoče delati. Ko to dobimo, potem nadelo. Še enkrat: Vse drugo je postranska stvar, glavna pa je volilna reforma, in sicer taka, ki daje ljudstvu — in to je naša moč — pravico, da si voli toliko zastopnikov, kolikor jih more zahtevati po svojem številu in pomenu v Avstriji.
Ugovarja se nam: ali ne bodo izvoljeni nekateri socijalni demokratje, če si priborimo večjo volilno pravico? Mogoče. Ko so bili v nemški parlament izvoljeni prvi socijalni demokratje, vstane vodja nemškega centruma v kulturnem boju, konservativni in aristokratiški pl. Mallinckrodt ter reče, da bi ničesa ne ugovarjal, ko bi jih še dvanajsto-rica prišla v parlament; kajti ljudski zastop bodi zrcalo ljudstva in ljudskih tokov in socijalni demokratje zastopajo velik del prebivalstva. Plemeniti Mallinckrodt je bil pravičen mož ter je vedel, da se more socijalna demokracija najbolje pobijati, ako njeni zastopniki javno v zbornici obrazlože ter zagovarjajo svoja načela in nasvete. Torej socijalni demokratje v zbornici, ki so bili voljeni po dobrem volilnem zakonu, za nas niso nobeno strašilo. Kar zahtevamo, je in ostane: dober ljudski volilni zakon. Stranka, ki se temu upira, neha biti ljudska stranka."
Kar torej zahteva glasilo krščanskih socijalistov, je najmanj volilna reforma grofa Taafieja, kateri je hotel obdržati zastopnike veleposestva in kurije trgovskih zbornic. Toda Taaffejeve volilne reforme ni megla vsprejeti nobena stranka; ljudske stranke zato ne, ker bi bila še bolj prikrajšana kmetiški in meščanski stan. Mladočehi in antisemitje pa naravnost zahtevajo občno voliluo pravico. Kar se vas tiče, moremo naravnost priznati, da nismo nasprotniki občne volilne pravice, kajti nižji stanovi smejo po vsej pravici zahtevati zastopnike, ki morejo in hočejo v javnih zastopih zagovarjati njihove opravičene zahteve in želje, in ker smo prepričani, da dobimo ravno v slovenskih pokrajinah jačje število zanesljivih volilcev.
V mnogih nemških pokrajinah, posebno pa na Češkem, Moravskem in v Sleziji, je sicer na tisoče delavcev po tovarnah in rudnikih, kateri se dajo voditi socijalnim demokratom. Toda nas tudi to ne more plašiti. V Nemčiji je gotovo še bolj razširjena socijalna demokracija, občna volilna pravica je že več let v veljavi, in vendar sedi še le 46 socijalnih demokratov v parlamentu. In ne spominjamo se, da bi bil ta ali oni član katoliškega centruma obsojal občno volilno pravico. Uvaževati je treba pri tem, da mnogi volilci glasujejo za socijalne demokrate iz same opozicije, dasi ne odobrujejo povsem njihovih načel. Torej tudi nas ne sme strašiti nekaj ščuk med karpi v zbornici.
Pri vsem tem pa ne smemo prezreti, da je velik, velik razloček med delavci kmetijskimi in belimi sužnji po mnogih tovarnah in rudnikih. Pošten, vesten in krščanski kmetiški gospodar je pravi oče ne le svojih otrok, temveč cele družine. On skrbi tudi za marljivega hlapca in deklo v starosti, ako sta mu zvesto služila, dočim se tovarnar-kapi-talist z malimi izjemami ne briga za onemoglega ali postarnega delavca, ki mora na starost z malho v roki trkati na duri usmiljenih src. In ti reveži iščejo pomoči, ti zahtevajo človeških pravic. In kdo more ugovarjati, da njihove zahteve niso več ali [ manj opravičene, ko vidimo, da v zbornicah odločuje le veliki kapital, ki se redi in debeli ob žuljih nižjih, posebno delavskih stanov. Če pa vprašamo kmetiškega delavca, ta si vsaj pri nas še ne želi občne volilne pravice.
Drugače pa je seveda, če to opazujemo s splošnega stališča. Zdravega smisla za skupnost ima sedaj največ četrti stan in zato je tudi najmanj dostopen liberalnim frazam, ki strašijo drugod po svetu. Zato pa bi bila splošna volilna pravica v najširšem smislu v resnici najboljše orožje v boju proti liberalizmu.
Politični pregled.
Kar leži proti severu je pod os o j i; šilo žganja je V« te pijače; kap ur je petrolej; škundra pa pletena canja.
Ce je vol rumenkast, mu pravijo jelen; r u s i n je črnikast vol; kop in je malo belkast in malo rudečkast. Čada je marogasta krava. Tudi človek je čadast, kedar je marogast. P 1 a v k a je temno-siva, sivka bledo-siva in bevša belkasta krava.
Tako, hvala Bogu! Lepše pa vendar ne morem skleniti svojega spisa, nego s pravim pravcatim ogo-vorom v rovtarskem narečju. Poslušajte tedaj:
»Vi ljudje tedaj, ki čemite po grapah ljubljanskih in gorjanskih, pridite k nam v Rovte. Naši golci niso tako visoki, da bi vam vetrovi j e b e z glav pometali. Ne mislite, da je pri nas samo š a v j e, tu najdete vse krasote, in če niste kaki posebni b r ž m a j d k i, bodete gotovo kontent. Mi Rovtarji nismo kaki preteti ljudje ali z a-n i k e r n i k r e m p 1 j i, mi smo ljudje, da nas je veselje pogledati. Vsacega sprejmemo prijazno, kdor se šteje, da je dober človek in ne kaka ž u v a 1. Kdor je pa kaj n a g n A n ali n a m e d č n, tega bomo pa malo resasto pogledali, druzega pa blez ne bo nič".
V Ljubljani, 26. julija.
Južno Tirolsko. Liberalni listi začeli so ugovarjati avtonomiji južne Tirolske, za katero so še nedavno bili tako naudušeni. Glavno levičarsko glasilo je nakrat iznašlo, da za odločitev južne Tirolske od severnega dela dežele ni nobene gospo darske, upravne in sploh nobene politične potrebe. Kako to, da so se liberalci nakrat tako premislili. Neki list je sprožil misel, da bi se potem dosledno morale jednake vredbe dovoliti tudi štajerskim Slovencem. Ker so razmere na Štajerskem in Tirolskem zares precej podobne in ker poleg tega proti samo upravi južne Štajerske še ni kacih iredentovskih po mislikov, kakor so proti samoupravi južne Tirolske, mislijo si liberalci, naj se še tirolskim Italijanom odreče samouprava, da je štajerskim Slovencem ne bode treba dati.
Zveza Nemcev na Češkem. To društvo je te dni osuovalo svojo podružnico v Liberci na Češkem. Na tem shodu se je marsikaj govorilo in je mej drugim jeden govornikov izpovedal, da je prvotno bilo v pravilih, „da je namen društvu gmotno posest nemškega naroda na Češkem braniti in zagotoviti." Namestništvo pa teh pravil ni potrdilo, ter je v njih videlo političen značaj društva. Zato se je pa pozneje določil pomen zvezi pospeševati duševno in gospodarsko blaginjo nemškega prebivalstva. V kolikor bi se zmerno držala zares označenih dveh namenov, ji tu Cehi ne morejo opravičeno oporekati. Nemci imajo pravico braniti svojo posest, in pospeševati gospodarsko blaginjo, samo po drugam ne smejo posegati in Cehov izpodrivati.
Dopolnilna volitev v Ljubnu. Dopolnilno volitev v Ljubnu na Stajarskem se nikakor ne dovrši brez boja. Protisemitje se že napravljajo za boj proti liberalcem. Njih glasila pišejo, da se mora židovski liberalizem popolnoma pomesti iz zelene Štajerske. Tudi liberalci so že v skrbi, da bode dr. Heilsbergov naslednik protisemit in svoje somišljenike opominjajo, da naj vsekako vsi pridejo volit. Liberalci sicer trdijo, da stvari zanje ne stoje slabo, ali protisemitje pa delajo. V nekaterih krajih bodo pa tudi konservativci dobili nekaj glasov, tedaj to ne pride v poštev. Na Stajarskem liberalci vidno zgubljajo vpliv. Izpodrinili jih bodo povsod nemški nacijonalci ali protisemitje. Štajerci zlasti v gospodarskem oziru nikedar niso bili za liberalno po-litiko. Vsaj vidimo, koliko se gospodarski uazori grofa Wurmbrapda ločijo od nazorov drugih liberalcev.
Avstrija in Bolgarija. Ogerskem u listu »Nemzet" piše se z Dunaja, da v vnanjem mini-sterstvu niso zadovoljni s prevratom v Bolgariji. Stambolov je na Dunaju veljal za značajnega in odločnega človeka, v tem ko sta Stojilov in pa knez slaba. Zraven tega si pa knez prizadeva, da bi dobil priznanje Rusije. Zaradi tega ruske tendence vedno bolj prevladujejo v Bolgariji. Na Dunaju se nadejajo na sobranje, da se upre ruskemu vplivu. — Mi ne vemo, je li dopisnik mažarskega iista dobro poučen o mišljenju ministerstva vnanjih stvarij, ali zdi se pa nam, da je neopravičena bojazen, da bi ruski vpliv zavladal v Bolgariji. Knez se pač na-
deja, da ga prizna Rusija, ali to ostane pri samem upanju.
Rusija in Srbija. Ruski listi konstatujejo, da je zanimanje za Srbijo v Rusiji vedno manje. Milan ne pride več na prestol, ker tudi Avstrija misli, da bi b,l njegov povrat nevaren. Nam se ne zdi čudno, da v Rusiji niso več navduSeni za Srbe To navdušenje je bilo le tako dolgo, dokler so se nadejali, da imajo v Srbiji zavoruico proti Bolgariji. Vsled notranjih zmešnjav Srbija več dosti ne more vplivati na balkansko politiko. Tudi ni v Srbiji nobene stranke, katera bi bila brezpogojno za Rusijo. Radikalei so le tedaj prijazni Rusiji, kadar so v opoziciji, kadar so pa v večini, se pa malo ozirajo na ruske želje, liberalci pa tako nimajo vpliva v deželi. Naprednjaki pa tako niso bili nikdar za Rusijo. Mej balkanskimi državami ni nobene, katera bi bila posebno vneta za Ruse, najbolj morda še Grki.
Italijani v Afriki. Kasalo so vzeli Italijani v sporazumljenju z Angleži. Angležem je baje na tem, da se uniči sudanska moč in odpro poti njih trgovini. Svojih vojakov pa niso morali pošiljati v te boje, za to pa zanje dela opravljajo Italijani. Dobiček bodo naposled že spravili Angleži. Trgovino nase potegniti sj dobro razumejo-Albionovi sinovi. V Italiji se pa utegnejo kdaj še kesati, da so se v to stvar spustili, ker bode jih stala mnogo ljudij m denarja. Sudanci tudi še niso uničeni. V kratkem je pričakovati novih bojev. Italijanske čete so že odšle v večjem številu dalje od Kasala preganjat sovražnika. V teh divjih krajih je pa sovražnika preganjati silno težavno in nevarno delo.
Dnevne novice.
v Ljubljani, 26. julija.
(Katoliško tiskovno društvo) je imelo danes svoj občni zbor v dvorani knezoškofijske palače ob 10. uri. Zbralo se je blizu 50 društvenikov iz Ljubljane in z dežele. — Zborovanje pričel je društvu predsednik g. profesor Zupančič s primernim nagovorom do navzočega mil. g. knezoškofa in zbranih društvenikov. V svojem nagovoru poudarja lep napredek društva, ki se kaže v tem, da ima tiskarna vedno več dela in da je v kratkem času svojega obstanka pospela se na drugo mesto izmed šestih tiskarn ljubljanskih. Omenja dalje koristno delovanje Katoliške tiskarne, ki skuša vstrezati po svoji moči društvenemu namenu z izdavanjem koristnih knjig in časopisov razširjati med Slovenci versko in narodno zavest in prepričanje. Posebno veselo je po njegovih besedah to, da si od društva podpirana časopisa »Slovenec" in »Domoljub" vedno več tal pridobivata, da poslednji že šteje 7600 naročnikov in da ne mine skoraj dan, da bi se ne oglasil kak nov naročnik. Bere se ta priljubljeni list ne le v Avstriji, ampak tudi zunaj nje. Pa tudi v Ameriki in Afriki ima naročnikov. — Iz tajnikovega poročila posnamemo, da je imelo društvo 426 udov, med njimi 85 dobrotnikov, 131 ustanovnikov in 210 letnikov. Izdalo je na svoje troške devet knjig, in podpiralo časopisa »Slovenca" in »Domoljuba". — Posameznih nasvetov ni bilo; le zaradi tiskovin je omenil gorjanski župnik č. g. Ažman, da naj bi se obrazci raznih matičnih listov v prihodnje tako tiskali, da bi prostor za kolek prišel v prvo vrsto, in duh. svetnik g. Sajevic je izrekel željo, da naj bi bil papir takih listin bolj primeren, ne tako trd in pregladek. — Ko so se mil. g. knezoškof s pri-znavajočimi besedami zahvalili g. predsedniku in odbornikom za njih velik iu požrtvovalen trud in ko so zbranim podelili svoj višjepastirski blagoslov, je bil zbor sklenjen ob 11. uri. — Obširno poročilo objavimo v prihodnji številki.
(Osnovalni shod drnštva za krščanstvo umetnost) vršil se je danes takoj po občnem zboru tiskovnega društva. Zborovanje je otvoril predsednik osno-valnega odbora preč. gosp. kanonik in stolni župnik J. Plis.. V svojem nagovoru je omenjal, da se je želja po takem društvu že več let razodevala, na novo jo je zlasti vzbudil prvi slovenski katoliški shod. Lansko leto se je osnoval pripravljavni odbor, kateri je izdelal pravila in jih poslal preč. knezoško-fijstvu v odobrenje. Mil. g. knezoškof so prevzeli pokroviteljstvo društva. Deželna vlada je potrdila pravila 11. junija tekočega let. - V društvo seje vpisalo takoj 49 udov. V odbor je bilo izvoljenih nastopnih 15 p. n. gg. kateri so sprejeli od 42 oddanih glasov : Fr. Falleschini 15, kan. Flis |43, prof. Gnezda 38, P. Kalist 40, Matjan jun. 37, kustos Miillner 38, župn. Sitar 39, prof. bog. Smrekar38,
kan. Sušnik 36, knezoškof. tajnik Šiška 35, vodja Subic 39, podobar Vurnik 39, prof. Zeplihal 35, prof. T. Zupan 28 in prof. bog. Zupančič 39. — Mil. gosp. knezoškof so v daljšem nagovoru izrazili svoje veliko veselje, da se je tolikanj potrebno društvo osnovalo. Dela ga čaka obilo zlasti v naši škofiji, ker se po cerkvah veliko dela. Razložili so pa tudi načela, po katerih naj se društvo ravna. Ono naj ne bode samo društvo za cerkveno, ampak sploh za krščansko umetnost. Slednjič so navzočim podelili svoj nadpaslirski blagoslov.
(O slovenskih vsporednicah celjske gimnazije) objavlja .Ceškd Politika" z dne 24. t. m. daljši uvodnik pod zaglavjem „Borbe in težkoče Slovencev", završujoč članek svoj nastopno : .Kako se bo zavr-šila ta velika akcija za štiri razrede slovenske na jugu in štiri na severu, se doslej, kar je umevno, še ne ve. Tajnosti koalicije ni možno tako lehko uganiti. Vender jasno je toli, da bodo obe slovenski terjatvi obtežilni skušnji koalične mogočnosti. Ne vzdržite li teh dveh šol, prišli bodo Slovenci z drugim vprašanjem : morejo li dalje prinašati ta jarem, ali se pa postaviti na ono stran, kjer stoje vže mnogi izmed njih, med nasprotnike koalicije. Ker je Ho-henwartov klub vzprejel celjsko akcijo za svojo lastno, možno, da to ne bode ostalo brez vpliva na klub. Slovenci so mali narod, toda v avstrijski državi zav-vzemajo tako važno mesto od obale Jadranske do severa, da mora priznati vsak pravičnik, da so njih narodne koristi zajedno koristi avstrijske države. One so ali bi morale biti prav za prav utrdba proti la-honstvu in nemštvu. Krivice, ki se njim gode, so krivice, katere občuti i država ali jih bode občutila. Radi tega smo tudi uverjeni, da nastane doba i za njih terjatve, in ne samo za poslednje, temveč vsemu narodnemu programu. Za koalicije, kakor je videti, se pa to ne bode dogodilo."
(Koroški „bauernbnnd") je zboroval dne 15ega julija v Beljaku. Pa bilje .bauerntag" brez .pavrov", ker prišli so večinoma le mestni gospodje, kojim so kmetske težnje deveta briga in pa precej — socialdemokratov. Bauernbundarji pokazali so se tu zopet v vsi svoji liberalni onemoglosti. S tem da mlatijo trohnjivo liberalno slamo in premlevajo puhle, že stokrat ovržene fraze, na rešijo nobenega kmeta in niti ne privabijo mačka izza peči 1 Nad Slovenci se je razkoračil znani posl. O r a š , ki je besedičil neki govor, katerega bržkone niti sam ni urael, katerega pa gotovo sam ni napravil. Izvestna gospoda, ki pri nas nosi zvonec, se namreč prerada šopiri s tujim perjem, ker lastnega — nema. Razkoračil se je mogočno nad Slovenci in se zaprisegel, da jih hoče kar trumoma poditi iz državnih služb 1 No, .parturiunt montes . . .", tukaj pa bržkone niti drobne miške ne bode na dan I O stvari še spregovorimo !
(Predstojnici nunskega samostana nršnlink v Ljubljani), velečast. g. M.Antoniji Murgel, priznalo je ministerstvo za bogočastje in nauk pravo učiteljske usposobljenosti za zasebne meščanske šole iz jezikovno-zgodovmske skupine.
(Iz lavantinske škofije.) Na praznik sv. Ignacija dne 31. t. m. bode obhajal svojo sekundico velečastiti g. Jurij Rantaša, župnik v Št. Jurju na Štajerskem. Slavnostni govornik bode preč. gosp. kanonik dr. J. Križanič. — V nedeljo 29. bode preč. gospod kanouik dr. J. Križanič blagoslovil prenovljeno farno cerkev v Sromljah pri Brežicah. — Prevzvi-šeni knezoškof je 25. t. m. posvetil 16 novomašni-kov. 21. t. m. je podelil 19 bogoslovcem tonzuro in 4 nižje redove.
(Odlikovanje) Njegovo Veličanstvo presvitli cesar, je dovolil, da bode naš rojak kandidat filozofije, g. Jakob Zmavec, sub auspiciis imperatoris proglašen na dunajskem vseučilišču doktorjem filozofije oziroma doktorjem prava.
(Ples.) Bilo je 8. t. m. ko so obhajali Gorenje Košauei cerkveno žegnanje ali shod. Ta dan, kakor je tukaj navada, imajo v svoji podružnici sv. mašo pa le pod tem pogojem, da se popred oglase glavni možje iz vasi pri č. g. župniku, da ne bodejo imeli plesa tisti dan v svoji vasi; drugače je sv. maša v farni cerkvi. Ali v tej vasi možje ne storijo tega, kajti greh bi bilo menda, da bi bila naša mladina tak dan brez plesa; rajši se pusti sv. maša in tako se je tudi zgodilo. Ne bodem našteval kvantarij, katere je mladina ta dan doprinašala, naj omenim samo to, da so prostor za ples napravili pod milim nebom, in ker je bilo slabo vreme, napravili so zgoraj plešišča prav lepo streho; bila je namreč iz samih starih žakljev tako lepo sestavljena, da je
bila vredna občudovanja. In spodaj se je prav lepo sukala domača mladina, ker ni bilo zadosti ta dan, namreč v nedeljo porabili so še drugi dan za to delo in popoludne druzega dne treba je bilo se še pokazati v farno vas, da nas tudi tam vidijo, kako čvrsto da znamo ta lepi obrt. — Kedo bode ukrotil to pogubno strast?
(Posojilo za nova poštna poslopja,) med katerimi se nahaja zgradba novega poštuega in brzojavnega poslopja v Ljubljani in Celju, vzela bode vlada pri .Prvi avstrijski hranilnici" na Dunaju, in sicer 1,385.755 gld.
(Nezrelo sadje). Na trg jelo se je donašati raznega sadja, vipavskega in domačega. Kakor skušnja uči, nahaja se mej njim obilokrat tudi mnogo sto-prav na pol zrelega, ki je zdravju dokaj škodljivo. Zbog tega opozarjamo si. policijo, da take malovestne prodajalce skrbno nadzoruje in jim tako kvarljivo blago odvzame ter jih primerno kaznuje.
(Vojaška vest.) Nadporočnik v 25. domobranskem batalijonu v Ljubljani, g. Viktor Thierfel-der, premeščen je k 23. domobranskemu batalijonu v Ljubno, na njega mesto od tam pa pride nadporočnik g. Ivan Korinič.
(t Jan Trokan.) Umrl je v Kostelnem na Slovaškem dolgoletni starina nitranski, rodoljub, duhovnik, ljudski prijatelj in slovaški prijatelj č. g. Jan Trokan v visokem veku. Rajnik je bil vse življenje svoje delaven v probujenje in povzdigo slovaškega ljudstva. Pisaril je mnogo in pesnikoval. Zložil je med drugimi i krasno pesem .Piseft na hrobech", katero je posvetil spominu slovaških junakov, padlih 1. 1848—49 v boju zoper mažarske puntarje.
(Zdravje v Ljubljani.) Od 15. do 21. dne julija je v Ljubljani bilo 17 novorojencev, 12 umrlih. Umrl je 1 za davico, 3 za jetiko, 1 za vnetjem so-pilnih organov, 2 za žel. katarom, 2 vsled starostne oslabelosti, 2 za različnimi boleznimi. Mej umrlimi so 3 tujci in 5 iz zavodov. Zboleli so 3 za ošpicami, 1 za škarlatico, 4 za davico.
(Osebna vest.) Dne 23. t. m. bil je v Gradcu povišan za magistra farmacije g. Andr. Bohinec iz Laporjev.
(Ajdovska predilnica) se zopet zida. Nekoliko zvišali jo bodo in po novejšem zistemu prenaredili. Tudi stroji so že naročeni, kakor jih tehnika sedaj kot najboljše priporočuje. Do 100 delavcev ima zaslužek, če tudi ne tak kakor prej, a vsaj stradati ni treba. V novem letu bode že morda vse tako dovršeno, da se delo v nji zopet prične.
Osrednji odbor avstrijskega planinskega društva) bode pri letošnjem občnem zboru v Mona-kovem priporočil 50.000 mark podpor, mej drugimi podružnici „Celje" 600 mark za popravo koče na Korošici, za popravo potov 390, za pot Ojstrica-Skarje-Klemenček 340, za razširjatev koče .Okr-sesel" 1525, sekciji .Kranjsko" 1700 mark za razširjatev Dežmanove koče, sekciji .Beljak" za pot na sv. Višarje in neko kočo 1000, sekciji .Primorsko" 1000 mark za raziskavanje podzemeljskih jam.
(Umrl) je v Gradcu g. Edvard č i k, umirov-ljeni c. in kr. polkovnik, v 76. letu dobe svoje.
(Darilo). Odbor .zaveze gasilnih društev" je v svoji seji 22. t. m. podaril g. K. Achtschinu za njega zasluge pri gas. društvu dijamanten prstan.
(Pozabil) je nekdo v nedeljo v večernem vlaku z Gorenjskega v Ljubljano dve fotografiji in potr-jilno pismo za posvečenje križevega pota. Dotične stvari so sedaj v uašem vredništvu, koder naj se blagohotno dotičnik oglasi.
(Na smrt na vešale obsojen) je bil. kakor se nam poroča iz Oseka, dne 24. t. m. Filip Pavič, kateri je dne 17. aprila ustrelil gospo Ano Stross-mayer, soprogo nadzornika škofa Strossmayer-ja zve-rinjaka. Sodišču predsedoval je sodnijski svetovalec Unfogl, zagovornik je bil odvetnik Plachte, javno obtožbo je zastopal državnega pravdnika namestnik Kelesceny. Zatoženec je obstal in obžaluje zlodejstvo.
(Amerikanski hotel.) Ob cesti v Sauta Kruz v Kaliforniji je gotovo najoriginalnejši hotel na svetu — namreč votlo deblo starega drevesa, katero meri 21 metrov v obsegu. Okolica je pokrita z ovijav-nimi rastlinami, pod katerimi se nahaja jedilna dvorana. V deveterih druzih votlih drevesih so spalno sobe in v jednem izmed njih celo knjigarna.
(Čudna postelja.) V Obertrumu ga je hlapec Ant. Strobihler v nedeljo zvečer le preveč pod kapo dobil. Nadelan kakor kanon zibal se je proti domu. Dekla je tu imela pripravljenega polne kodunje testa, ker je bilo zjutraj kruh peči. Naš znanec
pride v čumnato, se sleče in vleže toda ne v svojo posteljo ampak v kodunjo. In ker se mu je vendarle postelja čudna zdela, se je parkrat dobro obrnil predno je zaspal. — Zjutraj na vse zgodaj pride dekla, da bi testo pregnedla. Toda joj I Iz kodunj ste štrleli dve s testom pokriti nogi. Prestraši se in začne upiti, da je sam peklenšček v kodunjah. Vsa hiša je naenkrat po konci, in ko se trepetajo bližajo čumoati, sliši se globoko smrčanje iz nje. Jeden se vendar ojači in gre notri, kjer spozna Strobihlerja. Le s težavo so ga zbudili in iz testa spravili. Ali je dekla potem iz tega testa kruh spekla ali ne — ne vemo.
(Posebni vlak v Postojino) Prirediteljstvo posebnega vlaka, kateri bode vozil iz Celja v Postojino v nedeljo, dne 12. avgusta, o kaki prepovedi še ničesar ne ve! Dotična včeraj nam došla vest, o katerej smo poročali v včerajšnjem listu, torej še ni popolnem jasna.
(Polmjšanje.) Iz občinstva nam dohaja nastopna pritožba: V Gruberjevem kanalu, — pričenši pod brambovsko vojašnico pa do Hradeckega mostu, koplje se slehern večer mej 7. in 8. uro, t. j. še pred mrakom, več odraslih dečakov, rokodelskih pomočnikov kakor tudi vajencev, ki se na obrežju slačijo in zatem brez vsakoršne kopalne obleke v Ljubljanici kopljejo, dočim se ondu sprehajajoče občinstvo nad obnašanjem teh ljudij pohujšuje. Umestno bi bilo pač da vzame te mlade ljudi mestna policijska straža vsak dan nekoliko — na .muho" in napo-minano početje uduši.
Društva.
(Moška šentjakobska trnovska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani), ima v ponedeljek 30. julija 1894 ob 6. uri zvečer v prostorih katoliške družbe, Staritrg št. 13 svoj občni zbor. Dnevni red : 1. Nagovor prvomest-nika. 2 Poročilo zapisnikarja. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev prvomestnika in njega namestnika. 5. Volitev zapisnikarja in njega namestnika. 6. Volitev blagajnika in njega namestnika. 7. Volitev zastopnikov k veliki skupščini. 8. Volitev dveh pregledoval-cev računov. 9. Posamezni nasveti.	Odbor.
(Prvi občni zbor) Savinske podružnice .Slovenskega planinskega društva" bode v nedeljo, dne 29. julija 1894 ob 4. uri popoludne v gostilni g. Alojzija Goričarja v Mozirju. Vspored : 1. Pozdrav načelnika. 2. Pre-čitanje potrjenih društvenih pravil. 3. Poročilo o dosedanjem delovanju. 4. Poročilo blagajnika. 5. Črtice iz Savinskih planin, govori g. Fr. Kocbek. 6. Volitev odbora. 7. Nasveti in predlogi.
(Podružničen shod v Zopračah na Koroške m.) Podružnica sv. Cirila in Metoda za Rožak in okolico je imela dne 22. t. m. sijajen shod v Zopračah nad Vrbo, kjer se je dnč 18. sept. 1870 1. ob navzočnosti 10.000 Slovencev vršil zadnji slovenski tabor na Koroškem. Na shod je prišlo kakih 300 poslušalcev, večinoma krepkih kmetov. Prvi govornik je pojasnjeval potrebo dobro urejene slov. šole za naše ljudstvo in navajal razloge, zakaj se potegujemo za versko in narodno šolo. G. Viljem R o h r m a n, pristav na kmet. šoli na Grmu, je izmel izboren in vsestransko dovršen poučen govor o živinskih bolezuih. Poznati naš ljudski govornik g. F. Kandut je govoril o Ciril-Metodovi družbi, njenem namenu in potrebi. Po zborovanju bila je živahna prosta zabava, pri kateri je sodeloval „Go-rotan".
Telegrami.
lil, 26. julija. Cesarica je zjutraj semkaj prišla. — Zjutraj je tudi semkaj došel učni minister Madejski.
Dunaj, 25. julija. (Kolerno poročilo.) V političnem okraju Horodenka sta dve osebi zboleli za kolero in dve umrli, v političnem okraju Husiatyn je jedna oseba zbolela, v okraju Borszczow je sedem oseb zbolelo, 1 umrla in 1 ozdravela, v okraju Zaleszczyki je pa 12 oseb zbolelo, 8 umrlo in 4 ozdravele.
Inomost, 25. julija. Shod nemškoav-strijskih učiteljev priredil je patrijotično demonstracijo pred Hoferjevim spomenikom. — Nasprotje mej nemškimi učitelji s Oeške in drugimi nemškimi učitelji se je poravnalo. Prvi ostanejo še nadalje pri nemškoavstrijski učiteljski zvezi. Sklenilo se je, prositi vlado, da bi se učitelji zjednačili z drugimi uradnimi osebami. Predsednikom nemškoavstrijske učiteljske zveze izvolili so zopet Katschinko.
Sredeo, 26. julija. „Svobodno Slovo" piše, da bolgarska vlada zahteva od ru-
mlinske, da ji izroči v Tulcei zaprtega Bel-čevega morilca Teodorja Arnauta.
Belgrad, 25. julija. Avstrijski poslanik baron Thomel je odšel na dopust. Mej dopustom bode posle vodil poslaniški tajnik Macohio.
Pariz, 25. julija. Zbornica poslancev je zavrgla vse dostavke k 5. in 6. članu proti-anarhističnega zakona in vsprejela ta dva člana. Socijalisti so v zbornici razgrajali.
Pariz, 25. julija. Včeraj so zaprli tudi nihilista Lazarjeva, kateri je bil obsojen v 201etno delo v sibirskih rudnikih.
Pariz, 25. julija. Avstroogerski veleposlanik grof Hoyos je od tukaj odpotoval.
Koburg, 25. julija. Princesinja Klementina je semkaj prišla s svojo sinaho, soprogo kneza Ferdinanda.
Kolonja, 25. julija. „Kolnische Zeitung" poroča, da bivši srbski kralj Milan po najnovejših dispozicijah ne pojde v Karlove Vare. Ko opravi svoje stvari v Parizu, se takoj povrne v Belgrad.
Kolonja, 25. julija. „Kolnische Zeitung" je izvedela, da dne 18. aprila 1885. leta sklenjeno pogodbo mej Kitajem in Japonom ima določbo, ki opravičuje japansko postopanje. Po tej pogodbi imate imenovani državi pozvati korejskega kralja, da da dovolj vojakov izvežbati, da bode mogel sam skrbeti za javno varnost. Izvežbanje vojakov mora kralj izročiti tujim častnikom, a vendar se omenjeni državi zavežete, da nobena v ta namen ne pošlje nobenega svojega častnika na Koreo.
Frankobrod, 25. julija. Francoski afriški potovalec Lionalde je poslal »Frankfurter Zeitung" neko izjavo, v kateri oporeka neresničnemu poročilu o njegovih izjavah o nemški Afriki. On se ni nikdar gra-jalno izrekel o nemških uradnikih. Bil je tudi od nemških uradnikov povsod prijazno vsprejet.
Kristijanija, 25. julija. Parlament se je zaključil.
Madrid, 25. julija. Proti Mindanau se pripravlja vojska.
Madrid, 26. julija. Velik vihar napravil je mnogo škode na severozapadu in v središču Španije.
Peterburg, 25. julija. Poroka nadvoj-vodinje Ksenje bo dne 6. avgusta.
London, 25. julija. Iz Jokohame prihaja poročilo, da se Japanci približujejo kitajskim postojankam in je vsak čas pričakovati boja.
Fez, 26. julija. Sultan je dal brata Muleja zaradi udeležbe pri neki zaroti zapreti.
Tientsin, 25. julija. Tukajšnji uradni krogi ne pripisujejo nobenega pomena boju mej korejskimi in japanskimi vojaki v Soe-ulu. To ne bode imelo nobenih posledic.
Washington, 25. julija. Mej angleško in ameriško vlado so se vršili pogovori zaradi Koree. Ameriška vlada je izjavila, da je odposlala vojne ladije le v varstvo ameriških podložnikov. Tukaj se pa vendar govori, da ima vlada druge namene.
Umrli no:
25. Helena Atzler, voj. rač. oficijala hči, 3 mesece, Kri-ževniške ulice 9, otrpnjenje možgan.
V bolnišnici: 23. julija. Matija Žonta, gostaC, 66 let, kon. katar v črevih.
Tujci.
24. julija.
Pri Slonu: Philipp, Heincz, Latinak, Goldfarb, Schatzy z Dunaja. — Modestin, Kastell, Dereani v Reke. — Deutsch iz Boglara. — Grill iz Št. Florjana. - Lowenthal iz Korneu-burg-a. — Hofbauer iz Gorenjega Grada. — Schreiber in Hollander iz Lundenburg-a. — Podobskj iz Gradca
Pri Maliiu s Lichtenfels, Stich, Jahn, Messing z Dunaja. — Wasiljevič iz Lonča. — Radna iz Budimpešte. — Hakes iz Zagreba. — Neumann iz Gradca. — Tossini, Ju-riskovich, Malgarini iz Trsta. — Moravetz iz Lipe. — Jonko iz Kočevja. — Simon iz Maribora. — Czermak iz Gospiča.
—	Dax iz Pečuha.
Pri bavarskem dvoru: Candusso iz Trsta. — Cvek iz Kamnika. — Zakrajšek z Vrhnike. — Štritof, Poterin iz Starega Trga. — Krenu z Dunaja. — Kermavner, profesor, iz Gradca. — ŠeSek iz Novega Mesta.
Pri avstrijskem caru: Batistič iz Bakra. — Oswald iz Gradca. — Jeglič od Sv. Križa. — Benedikt iz Bleda.
Pri Juinem ko/navoru: Fitzenhajen, Hemens iz iz Draždan. — Kulak, Škalond Hradca. — Ramor iz Trsta.
—	Lukas z Dunaja. — Vojta iz Kraljevega Gradca.
Vremensko sporočilo.
a rt a	Cas	Stanje		Veter	Vre m e	> <tt u ° 3 'C JI B
opazovanja		zrekomere t mm	toplomera po Celsijn			"o0" E S " a
25	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveu.	737-2 735-8 734-1	202 31-9 2H-3	si. svzh. si. zapad	jasno n n	000
-----2--- n
Srednja temperatura 25'1 , za 5-5° nad normalom.
Poslano.
V odgovor „Rodoljubu".
Na predvečer sv. apostolov Cirila in Metoda se je sanjalo nekamu v ali okolu Št. Petra na Pivki. Pač bi se nikedo za to ne brigal, da ni čudni „ma-tador" vse te svoje zmesi raztrobil v zadnji številki resnicoljubnega (!) »Rodoljuba" med svet kar za »golo resnico". Bojaželjni dopisnik bi moral vendar vedeti, da v Št. Petru bivajo še ljudje, kateri marsikaj v glavi obdrže vsaj toliko časa, kolikor ga on potrebuje, da skuje piškavo poročilo kakim lahkovernim čitateljem. In ti vsi dobro vedo, da so vabila in naznanila ob zidovih napovedovala na sv. Petra dan samo tombolo in ničesar drugega in to kar v celem St. Petru. Ce so pa po neumornem delovanju gospoda nadžupana Križaja, (kateri baje veliko govori, a malo stori) — »in njegovih prvih svetovalcev" — (kako neki ti ijudje štejejo, da pri njih ni tako, ko povsod drugod, prvi jeden, ampak so kar vsi prvi!) — „Že mesec dnij poprej pripravljali in vse storili dnevu primerno", se temu prav nič ne čudimo, da so gospodje pri tolikem naporu ob zabavnem prepiru morda pozabili kar na naznanilo veselice, plesa in celo kraja, koder bi se imela vršiti vsa ta domišljija. Mi proti temu prav nič nimamo, ker ne vemo, kaj se vse kuha v Vaših prebrisanih glavicah, vendar pa bi Vas hoteli poprositi, da nam blagovolite naznaniti nam v poduk, kako se deluje z vsemi Štirimi proti veselici, za katero svet niti ne ve ne. Pa menda vendar ne štejete k veselici oni znani tepež in zloglasni »petkovi ples ?" Ce je pa temu tako, vedite, da se moramo čudom čudili, kako so se zamogli »merodsini gospodje pustiti dobro plačati" vkljub precejšnemu skupičku od pijače pri toli človekoljubnem in kakor sami pravite vzajemnem delovanju. »Zares bratsko!" kaj ne da, ko je tudi-napredna Postojna z godbo bila veličastno zastopana" — pa za debelih 40 gold. Dopisnik, pa ne ko bi to z nami vred i Vas ščegetalo ? Pri vsem tem pa lahko nekoga še vprihodnje pozdigujete v tretje nebo in po »nekom" prikrito bijete, bodi
umestno ali ne, le toliko Vam svetujemo, da se ne zaletujte tako nepremišljeno v našo kmetijsko podružnico, ker niste mož za to, da bi nas Vi v svoji zmedenosti klicali na odgovor, kateri bi Vas pa morda vendarle neprijetno dirnil, kadar in koder bi ga čuli. Ko bi bili pa prišli po svojem zadnjem trudu do prepričanja, da Vam teče zelo neokretno pero, da je bolje prijeti za kmetijsko drevo, bi nas vse to veselilo, ker bi vsi imeli mir pred Vami, slavno županstvo bi oprostili s svojo duhtečo kadilnico očitne sramote nas pa s svojim neumestnim „čohanjem" sitne nadlege.	Pivčan.
Zahvala.
Ker mi je o priliki moje nove maše došlo toliko pismenih in telegrafičnih častitek, da se mi ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti, izrekam tem potom vsem najsrčnejšo zahvalo proseč jih, da bi 80 me še nadalje spominjali »osebno v molitvi.
V Kropi, iai 25. julija 1894.
_Valentin Mlinar.
PoStna uradna objava
z dnč 21. julija v uradnem listu slove, da se pri komisijo-nalnem odpretju navadnih retour-pisem od II. polletja 1893 in rekomandovanih retour-pisem za I. polletje 1893 ni uničilo 51 pisem radi vrednostne njih vsebine. Dotični odpoši-ljavci se imajo prijaviti v treh mesecih bodisi na oddajnih postnih uradih ali pa pri postnem in brzojavnem uradu v Trstu.
Priložnostno nakupovanje
glasovirjev.
Radi pomanjkanja prostora je nekaj novih in nekaj dobro ohranjenih glasovirjev po ceni na prodaj in se daj6 tudi v najem.
Ferd. Dragatin
396 2-1 v Ljubljani, Florijanske ulice 50.
Išče se preigran, dobro ohranjen
glasovir
nove vrste od 100 do 200 goldinarjev. Kje, pove upravništvo tega lista. 390 3.3
Najsigurne^še in najboljše
s nalaganje glavnice ^
je v
4% zastavnih pismih gališkega zemljiško-kreditnega društva.
Isti osiguravajo
več nego 4odstotno obrestovanje
ter so
pupilarno varna,
davka in fatiranja prosta,
sposobna za kavcije,
sosebno za vlaganje častniških ženitvenih kavolj;
razven teh prednostij je vrednost vsacih 100 gld. zastavnih pisem osigurana z gld. 25333 hipotekarne vrednosti.
Ta zastavna pisma dobiti so po dnevnem kurzu pri
V I^jii.l>l jiiiii.
295 16
X> ii n a j s k a borza.

Dne 26. julija.
Skupni državni dolg v notah.....98	gld.	40 kr.
Skupni državni dolg v srebru.....98	„	50 „
Avstrijska zlata renta 4 %......122	„	40 „
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 97	„	85 „
Ogerska zlata renta 4%.......121	„	55 „
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	96	„	05 ,,
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1016	„	— „
Kreditne delnice, 160 gld..............362	»	25 »
London vista................124	„	70 „
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.	61	„	20 „
20 mark...................12	„	22 „
20 frankov (napoleondor)............9	„	92'/,,,
italijanski bankovci........44	„	52l/i„
C. kr. cekini......................5	„	90 „
Dne 26. julija.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 °lo zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 5% .
„	„ dolenjskih železnic 4%
				Kreditne srečke, 100 gld........	196 eld. 75 kr			
				i% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140		_	
149 gld.		—	kr.	Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18		_	
lbV	n	25		Rudolfove srečke, 10 gld.......	23		50	
197		—		Salmove srečke, 40 gld........	69			
96	n	45			70		50	
143		—		VValdsteinove srečke, 20 gld......	47		__	
127	n	60	n	Ljubljanske srečke.........	24		50	
107	n	35	n	Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	161		—	
—	n	—		Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3180		—	
67	n	60	»	Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	496		—	
98		70		Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	110		50	
220		—		Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	74		50	
153		85		Montanska družba avstr. plan.....	81		60	
128	n	55		Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	166		—	
98	n	50	n		133	M	25	
SJT Nakup in prodaja fS vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju
najinanjseza dobitk.. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„11 E R C U
Kollzeile it. 10 Dnnaj, Hariahilferstrasse 74 B.
66
3tS"~ Pojasnila "SJ& v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti pf naloženih glavnic.