...............................................Ill
If undelivered return to: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" «117 St. Glair Ave. CLEVELAND, O.
The largest Slovenian Weekly in the United States
of America. Sworn circulation 16,800
Issued every Wednesday. Subscription rate: Por membbers yearly ....$0.84
For nonmembers .........51.60
Foreign Countries -.........$3.0
Telephone: Randolph 3912
......I........ ..................Ill llllllllin
gS>Bfi,© J vriv^jj uiuartn [
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered at Second-Class Matter December 12th, 1923 at the Post Offjce at Cleveland, Ohio, Under the Act of August M, 1111
»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiummuun«
Največji slovenski tednik v Združenih Državah *
Izhaja vsako sredo
Ima 16600 nsročnikov Naročnina:
Za člane, na leto.........„$0.84
Za nečlane __________________si.on
Za inozemstvo _______________S3.0U
NASLOV
uredništva in upravniltvs:
8117 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Telefon: Rs_lolph 3912.
ACCEPTED FOR MAHJNS AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN ^ECTION 1103, ACT OF OCTOBER 8, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918.
Ste v. 8. — No. 8.
CLEVELAND, O., 24. FEBRUAfcJA (FEBRUARY), 1926.
Leto XII. — Volume XII.
CLEVELANDSKE NOVICE.
—Zadnjo nedeljo se je vršila seja novega društva sv. Družine, št. 207 K. S. K. Jednote na Maple Heights, ki je bilo zadnji teden sprejeto v Jednoto. Seja se je vršila v hiši družine Mr. in MiV I^egan, 5099 Stanley Ave. Izvolili so stalni društveni odbor, v katerega so bili izvoljeni: Anton Sterzay, predsednik; Frank Stavec, tajnik; John Fortuna, blagajnik. Nekaj članov je prestopilo v društvo sv. Družine od drugih društev, in več se jih je na novo vpisalo. Društvene seje se bodo v bodoče vršile vsako prvo nedeljo, in sicer v prostorih Mr. in Mrs. Sterzay, katere prostore je družina obljubila zastonj za tekoče leto za društvo. Do sedaj je iz prijaznosti odstopila svoje prostore družina Legan. ast jim!
Vse kaže, da bo hiter in velik napredek, ker so vse družine zelo zainteresirane za novo društvo. Seje sta se vdeležila tudi glavni predsednik in dr. Perko, ki je preiskal več novih kandidatov. Častitamo! Le tako naprej!
—V sredo, 17. februarja je preminul na 6101 St. Clair Ave. eden najstarejših poznanih Clevelandčanov mčd namirJoaip Jaklič. Ranjki je bil v resnici dobro poznan posestnik v naselbini. Dolga leta nazaj je bil zaposljen pri Pennsylvania železnici, kjer se je ponesrečil. Dobival je nekako pokojnino od železnice. Pred 23 leti je pa odprl gostilno na 6101 St. Clair Ave., katero je vodil mnogo let. Zanimal se je za mnogo slovenske zadeve. Mož je bil star 74 let. in zapušča tu soprogo ter enega sinovca na Dunaju. Mrs. Centa, soproga Mr. John Centa je njegova nečakinja. Preosta-lm izrekamo iskrene smipatije. Pogreb se je vršil v soboto zjutraj iz cerkve sv. Vida.
—V petek zvečer. 19. februarja je umrl v mestni bolnišnici rojak Anton šivec, po težki in dolgotrajni bolezni. Ranjki je bil rojen v Rakitni na Notranjskem, star je bil 37 let, in v Ameriki je bival 18 let. Tu zapušča soprogo ter sedem nepreskrbljenih otrok in brata, v starem kraju pa stariše, štiri brate in sestro. Bil je član društva Lipa, S. N. P. Jednote in društva Jutarnja Zora, št. 145 H. Z. 111. Pogreb se je vršil v torek zjutraj 23. februarja iz Slovenskega Delavskega Doma v Euclid, O., v cerkev sv. Pavla, in potem na pokopališče. Bodi mu lahka ameriška gruda. -o-
Enajst mornarjev utonilo.
Port of Spain. Trinidad, 18.
februarja. — V tukajšnjem pristanišču je včeraj zadel potniški parnik "Vandyck" v tovorni pamik "Naparima" vsled česar je utonilo enajst mornarjev slednje označenega paraika.
—Dne 23. februarja je angleški kralj George podpisal znano locarnsko pogodbo, katero se bo shranilo v uradu Lige narodov.
—Kanadska poštna oblast je prepovedala v Kanadi prodajo in pošiljanje ameriškega tednika "Liberty" vsled tega, ker se je ta list nedavno norčeval iz angleškega prestolonaslednika.
TRIDESET LETNICA
DRUŠTVA SV. PETRA, §T. 30, CALUMET, MICH.
Minulo nedeljo, 14. februarja je imenovano društvo praznovalo 30 letnico svojega obstanka.
Društvo je bilo ustanovljeno 23. februarja, 1896 z 44 člani na ustanovni seji, z namenom, da se pridruži pod zastavo K. S. K. Jednote. Društvo je bilo sprejeto v Jednoto 7. aprila istega leta z 97 člani. Meseca julija je poslalo društvo svoje ga zastopnika Frank Sedlarja na konvencijo v Joliet, kateri je bil izvoljen za podpredsednika Jednote in je dobil prihodnjo konvencijo, leta 1897 v našo naselbino.
Prvih deset let se je društvo najlepše razvijalo in napredovalo v številu članstva in finančnem stanju; s tekmovanjem Članstva je imelo oni čas le društvo št. 25 v Clevelandu večje in št. 7 v Pueblo, Colo., blizu enako število članstva.
To so zborovalci raznih konvencij przinavali in naše društvo mnogo, mnogokrat počastili s tem, da so iz njegove sredine izvolili glavne predsednike, podpredsednika, pa podtajnika, enega nadzornika, in danes ura-duje en porotnik K. S. K. Jednote, član našega društva.
Da so se razmere po vsi deželi veliko predrugačile. ve in občuti vsak, v mnogih krajih na veliko boljše, v drugih enako in tudi na slabejše, in k tem spada tudi naša naselbina Calumet in vsaka druga, ki pospešuje bakreno produkcijo, da že celih deset let vedno nazaduje. Mnogo naših vrlih naselnikov in društvenikov si je moralo j)o-iskati nove domove in nas zapustiti in je s tem postavilo naše društvo med število manjših društev K. S. K. Jednote.
Po* zatrdilu veščakov in voditeljev celega gibanja je vrhunec slabe strani minul in se nagibamo k boljšim časom. Rudniška družba je potrošila ogromne svote denarja v izboljšanje produktivnega sistema, lastne železniške proge, ki so zvezane do novih rudnikov v Kewenan county do topilnic. Novi rudniki, ki so veliko varnejši za delavce, se odpirajo in vedno več delavskih moči bo treba. Da pa je v naselbini še našega dobrega katoliškega naraščaja, nam spričuje slavnost 30 letnice društva sv. Petra, ko je na ta dan sprejelo pod zastavo K. S. K. Jednote 60 novih članov in članic obeh oddelkov.
Popoldanska slavnost se je pričela ob 2:30 v cerkveni dvorani, ko je predsednik društva s tremi udarci kladiva naznanil otvoritev jubilejne seje 30 letnice ali 360 redne mesečne seje, in društveni duhovni vodja Rev. L. F. Klojičič izmolil običajno molitev.
Pomenljiv govor je imel predsednik društva brat M. F. Kobe, ko je častital odboru in članstvu na tolikem uspehu za pridobitev novih udov. Želja društva je bila za 30 letnico številki društva 30 K. S. K. Jednote pridobiti 30 novih članov in članic, a ta želja se je po-
* Zelo radosten pogled je bil na nove kandidate, ko so bili pozvani na eno stran dvorane, da naj zasedejo sedeže, v prve vrste so bili postavljeni člani mladinskega oddelka in za njimi odrastli, ki so zasedli 60 sedežev.
Vsako pričujoče oko se je veselo oziraio na to mlado armado, ki se je podala pod katoliško bandero K. S. K. Jednote.
V trajnem spominu bo gotovo ostal vsem navzočim, posebno pa novim članom obrednik sprejema, ki sta ga vodila predsednik društva in gospod župnik. V sredini dvorane pod električno razsvetljenim vencem društvene 30 letnice. Po sprejemnih obredih so bili člani mladinskega oddelka postreženi z oranžami, sladoledom in gor kim prigrizkom. Odrastli člani in njih sorodniki in prijatelji so se vrstili okoli dobro obloženih miz in imeli okusno večerjo, katero so naše vrle sosestre pripravile za 300 oseb.
Vsak se je izrazil, da je večerja in "Coffee" bilo izvrstna in ni se zla&al, našim gostopo-dinjam vsa čast. Ne smem pozabiti pa tudi naših možakov za kulisami, ki so skrbeli, da ni bila pijača samo kava. ampak nekaj močnejšega, ki je dvignilo na odru žagrinjalo in spravilo več govornikov k jedrnatemu govoru, o koristi in dobrotah, katere delijo svojim članom društva in katoliške jednote. Ker so govorniki imeli primerno vsi isto smer in nad vse drugo: slavijenca društva sv. Petra in K. S. K. Jednote na višku zaslug za slovenski narod Ameriki, opustim besedilo njih govora in naj zadostujejo imena% govornikov: Govor je otvoril predsednik in za tem predstavil J. R. Sterbentza, lj&-muta, župnika Rev. Klopčiča, Butala, Mr. Likovič, Cešarek in Sečen (Malko). Prečitalo se je pismene častitke. Med odmorom nam je zapel cerkveni zbor, pod vodstvom F. Simončiča par lepih slovenskih pesmi, kar nas je navdušilo za nadaljno zaba-vanje do poznega večera.
Pred sklepom se je izžrebalo nekaj stvari, ki so bile darovane od članov v prid društvene blagajne in s tem so bili vsi stroški pokriti, ne da bi vzeli iz blagajne en cent.
Splošno mnenje vdeležencev je, da je bil to lep dan društvene zabave, ki se je tudi v najlepši zastopnosti in napredku končpl.
Več družabnih sestankov in večjega spoznanja nam je potrebno in imeli bomo več napredka v društvenem in kulturnem življenju.
• V bližnji bodočnosti ob prazniku patrona bo naše društvo zopet naredilo zabavo na prostem, ker naši novi člani so mladi in želijo letni čas zabave v zeleni hosti. Vas pa, cenjeni sobrat glavni predsednik Anton Grdina in brat glavni tajnik Josip Zalar, svarimo, da ne boste preveč urni z nagradami za nove člane, ker se naša fronta oja-čuje in s pomočjo novih moči lahko mi vprašamo, da smo deležni vsaj enih nagrad.
Za lep uspeh in napredek pri naši 30 letnici naj bo izrečena ponovna zahvala vsem. kateri
REV. A. L BLAZ IH UMRL
REV. AL. L. BLAZNI K, rojen 9. maja, 1883, umrl 17. febr. '26.
dvojila v najboljšo zadovoljnost skupnega Članstva društva sv. I so k temu pripomogli v enem Petra in K. S. K. Jednote. tali drugem oziru; hvala tudi ti-
Dne 17. februarja t. 1. se je Število naših slovenskih delavcev v Vinogradu Gospodovem zopet zmanjšalo za enega. Tamkaj v idilični slovaški naselbini Haverstraw, N. Y., 33 milj oddaljeno od newyorške Metropole ob divni reki Hudson je zadnjih 19 let pa3tiroval naše gore list, Rev. Alojzij Leo Blaznik (hribovski fajmoštet ), kakor se je sam večkrat rid naliva L Kakor razvidno' V njegovega životopisa, si je Rev. Blaznik zaželel mirno zavetje v romantični naselbini Haverstraw pod visokim smrekovim hribom, nedaleč od milijonskega mesta New York; tam, kjer ga bo na spomlad zopet kukavica klicala, čeravno iste ne bo več v hladnem grobu čul.
Ko je Rev. Blaznik dovršil svoje bogoslovne študije, je tedanjemu nadškofu Farleju obljubil, da ne poj de iz njegove nadškofije, oziroma iz Haver-3trawa. In te obljube se je tudi vedno držal; dasiravno mu je bila večkrat obljubljena boljša služba v New Yorku, se naš "hribovski fajmošter" ni hotel na noben način ločiti od svojih dragih slovaških ovčic, tamkaj pod zelenim hribom v Haverstraw. Čislali so ga vsled tega in ljubili kakor svojega očeta. Saj jim je bil tudi vse: dušni pastir, vodnik, svetovalec, pomočnik, tolažnik itd. Glavna stvar pri tem je bila, da je bil najbolj srečen med srečnimi.
Ko smo ga enkrat vprašali, čemu ne gre kam drugam ali v kako večje mesto, nam je odgovoril, da ne menja niti s kakim škofom; tako se mu je vzljubila prijazna slovaška naselbina v Haverstraw, N. Y. Zanjo je torej živel, delal in tudi umrl.
Samo še nekaj mesecev, pa bi bil Rev. Blaznik meseca junija t. 1. na slovesen npčin obhajal 20 letnico svojega mašniškega posvečenja in 20 letnico svoje prve svete maše.
Ko je Rev. Blaznik dne 17. junija, 1906 prvič stopil pred oltar Gospodov, si nismo mi drugi mislili, da ga nam bo kru-
stim, kateri so žrtvovali več ur svojega časa pri enem ali drugem delu v dvorani. Bog in sv. Peter vam naj stoterno poplačajo !
Bratski pozdrav vsemu članstvu našega društva in K. S. K. Jednote. Za društvo sv. Petra, št. 30, Malh F. Kobe, predsednik.
ta smrt ugrabila v njegovih najlepših letih. Da, take slavnost: kot na dan njegove nove maše še Slovenci v New Yorku ne pomnijo; saj vam je bil Rev. Blaznik tndi prvi Slovenec, ki je kdaj pel svojo prvomašniško "plcrijo" v milijonskem mestu New York. O tej slavnosti je na obširno tedaj pisal tudi največji newyorski dnevnik "The World," ko sta prišla njegov oče ih mati iz bele Ljubljane na novo mašo.
Rev. Blaznik je bil rojen dne 9. maja. 1883 v Ljubljani. Njegov oče Lovrenc Blaznik je imel na Starem trgu prodajalno (bazar in trafiko). Kot šestošolec je šel z Rev. Bajcem v Ameriko, študiral dve leti v St. Paul, Minn., in potem v semenišču Dunwoodie, N. Y., kjer je dovršil svoje študije. V mašni-ka je bil posvečen 9. junija, 1906 ix) tedanjem nadškofu J. Farleyu; novo mašo je pa j>el dne 17. junija, 1906. Nekaj časa zatem je bil dodeljen kot kaplan pri češki cerkvi na 81. cesti v New Yorku. zatem je bil pe imenovan župnikom slovaške cerkve Matere Božje v Haverstraw, N. Y„ kjer je ostal do svoje smrti.
Rev. B. Snoj iz New Yorka nam ,ie o njegovi ^smrti in pogrebu po.;lal sledečo poročilo
"Rev. Alojzij Leo Blaznik. župnik v Haverstraw, N. Y., je umrl dne 17. februarja ob pol šestih zjutraj vsled pljučnice Nepričakovano in hitro ga je smrt iztrgala iz naše sredine. Dne 10. februarja je bil še po opravkih tukaj pri nas v New Yorku. Oglasil se je tudi pri nas vesel kot vselej, toda žal zadnjikrat. Vest o njegovi, tako nepričakovani smrti nas je vse zelo pretresla. Pokopan bi moral biti na Kalvariji v Brook-lynu, kjer je imel svet že mnogo let zase pripravljen. Njegovi župljani so pa hoteli, da.počiva v Haverstraw, kjer je bil 19 let nad vse priljubljen in spoštovan ne samo od njih, tem-vfcč celo od drugorodcev.
"Pogreb je bil veličasten, danes, dne 20. februarja. Pomožni škof Dunn je imel pontifikal-no sveto mašo, v znak, kako je. bil pokojnik spoštovan od svo- j jih predstojnikoy. Duhovnikov je prišlo na pogreb 50, nekateri tudi od daleč kot Rev. M. Golob in Rev. Komara iz Bridgeport, Conn., dalje Rev. Josip Škur iz Pittsburgha, Pa
"Bilo je tudi pri pogrebu navzočih veliko šolskih sester in redovnic, raznih društev in celo dva protestantovska pastorja in velikanska množica vernikov. Pri pontifikalni sveti maši zadušnici je pel znani duhovniški kvartet iz New Yorka. Pretresljive govore v cerkvi sta imela Rev. Dr. Mitty in Rev. Kubašek.
"Počivaj v miru, dragi Lojze med svojimi vedno te ljubečim župljani!"
IJev. Blaznik je bil prvi naročnik našega lista že od počet-ka ali za dobo celih 12 let. Večkrat nam je kaj pisal in častital Jednoti k napredku. Njegovo zadnjo častitko in pismo smo prejeli lansko leto za Božič. Bodi mu ohranjen naj blažji spomin! Naj mirno počiva v svobodni ameriški grudi!
PROHIBICDA.
NEWBURSKE NOVICE.
VLADA ZDRUŽENIH DRŽAV
Post je tu, predpustni vrišč
JO NAMERAVA UBLAŽITI, je potihnil. harmonike so
--| umolknile, dvorane pa imajo po-
Washinglon. D. C., 18. feb- čitnice. Nekateri bi radi kar ruarja. — Prohibicijsko vpra- naprej držali svdjo mero raja-šanje postaja zadnji čas vedno j nja, ph to se ne spodobi. Clo-bolj resno. Z ozirom na kritiko vek je razumno bitje, ako rabi od strani protestantovske, tako svoj razum. Razum pa nam tudi katoliške duhovščine, da j govori, da je sprememba tisto, Volsteadova postava povzrocu je ; kar dela življenje zanimivo, več slabega kot dobrega, je na-! Kdo hoče biti petelin na stolpu, stalo tudi med suhimi in mo- ki se noč in dan in neprenehoma krimi kongresniki živahno zani- vrti; poleg tega je pa sedaj čas, manje, da bi sc nekaj v tem po-1 v katerem vsak človek, ki še
gledu ukrenilo.
Pri današnji seji kongresa je kongresnik Joseph T. Deal iz Virginijc ostro žigosal pristaše Volsteadove postave. Tu je omenil nekaj besed iz svoječas-nega govora predsednika Cool-idgea, da ni umestno, če se ne-
zasluži ime kristjan, malo po-stoji, se skloni kvišku od svojih dnevnih naporov in drvenja ter pomisli resno kan; gre. Sedaj je čas pokore. Malo pokore si naložimo s tem, da se odpove-mo hrupnim veselicam.
.Vsekako pa imamo še nekaj
kaj telesu usiljuje, kar duši ni zabave in izobrazbe. Zadnjo po volji. Deal je dalje naglašal, nedeljo smo gledali slike "Poda se z vsiljevanjem prohibi-: tovanje v Rim." Slike so bile cijske postave po nepoštenih I poučne. Kazale so nam mesta suhaških agentih ameriškemu i in kraje, o katerih smo že toli-
Ijudstvu jemlje zajamčeno mu osebno pravico. Glede tega je Deal omenil sledeče:
"Streljalo se je ljudi brez kakega postavnega procesa po suhaških agentih; večkrat samo na podlagi sumničenja kršitve te postave. Najmanj 24 oseb je prišlo na ta način ob življenje in pri vsem tem ni bil še nobeden suhaški agent poklican na zagovor ali kaznovan. Dandanes ni v Ameriki nobc/ moški in nobena ženska varen pred temi suhaškimi volkovi, ki hočejo s silo uvesti nekako moralo v našo družbo."
Nekaj dni nazaj je kongresnik Celler vložil svojo resolucijo, da naj vlada odredi strogo preiskavo, da se krivičnemu i>o-četju suhaških agentov naredi konec; v ta odbor, kojega naj bi imenoval predsednik Coolidge, naj bi bile določene povsem nepristranske osebe. Načrt glede Cellerjeve resolucije ot\>brava celo vrhovni prohibicijski komisar general Andrews.
Iz zanesljivih krogov se poroča, da bo zakladniški department uvedel preiskavo, kaj k!>-ristnega so Združene Države dosegle tekom zadnjih šestih let, odkar je uveljavljena postavna prohibicija.
General Andrews namerava izposlovati potrebne korake, da bi vlada prekupila vso zalogo viške, ko je je še okrog 15 milijonov galon na razpolago; s tem bi imele oblasti več kontrole pri dobavi te pijače, bodisi iz državnih skladišč ali iz distile-rij. Na ta način bi se "boot-leggarstvo" nekoliko omejilo.
Kongres naj uvede strogo preiskavo v delovanju Antisa-loonske lige in Družbe proti prohibicijskemu amendmentu, koje trošijo ogromne svote denarja v prilog, tako tudi v škodo prohibicijej
Dne 25. februarja se bo vršila v senatu ostra prohibicij-ska, debata med senatorjem Ed-wardsom iz New Jersey in senatorjem Capperjem iz držav-Kansas; prv\ je pristaš mokrih, drugi pa suhih. Senator Edvarda je mišljenja, da naj bi se dal« to točko ljudstvu na splošno flS80tsnje pri prihodnjih volitvah.
ko čuli. Posebno so nas zanimali kraji, kakor Lourdes, Genoa, kjer je bil rojen odkrite!j Amerike, Krištof Kolumb, in še posebno smo z zanimanjem zrli, ko so se pokazali grobi ameriških padlih vojakov. Na tisoče križev nad grobovi padlih bo še dolgo pričalo svetu, kam zaide svet, ko prezre zapoved Zveličarjevo: "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe." Ko bi se vedno in povsod ta zapoved držala, bi ne bilo nobene vojske.
Prihodnjo nedeljo pa se nam obeta zof>et zelo zanimiv program. Kazale se bodo slike "Uncle Tom's Cabin." Razume se, da se slike kažejo ob 3. uri popoldne in 8:15 zvečer, to je potem, ko v cerkvi že mine križev pot. Slika, katero bomo gledali v nedeljo, je zanimiva iz tega, ker nam kaže žalostne razmere črnih sužnjev pred Lincolnovem časom. Človek ne more gledati te slike brez solznih oči. Vstopnina je samo 25 centov zvečer, popoldne za otroke pa 10 centov.
Ako se kateremu čudno zdi, da je tako nestalno vreme že nekaj tednov, naj nikar ne pozabi, da ima solnce svoje ošpice. V bolezni pa nihče pravzaprav ni prijazen. Pravijo, da ima solnce pike, mi smo mnenja, da bodo ljudje dobili piko na solnce, Če se bo vedno skrivalo.
Trije slovenski princi so se rodili v času enega meseca. Prvi se je naselil pri družini Jos. Plut, krstili so ga za Gilbert Melchior; drugi je ostal pri družini Anton Lovshe in se mu pravi Franc Peter; tretji pa je William Andrew in se je oprijel Andrej Zagarjeve družine. Sedaj pa naj bodo dekleta brez skrbi, fantov še ne bo zmanjkalo. Iskrene častitke!
Družino Frank Kocjančič je zadela nesreča. Rodila se jim je hčerka, ki je pa takoj zaini-stila svet. Umrl je tudi štiri leta star Albert Stopar, sin udo-ve Plut iz Corlett St. Obema
družinama nase sožalje! •
Tisti ta novi "zauber avtomobil," ki se je zadnje čase pokazal na naših cestah, je last Frank Smrekarjeve družine. Kolikor vemo, so Sc vse telegraf štange po koncu. Congratulations. Frank!
Orudtvena naznanita in dopisi
| 1MB
POPRAVEK
V predzadnji (6) številki "Glasila" je bilo na prvi strani med clevelandskimi novicami poročano o štirih, semkaj v Cleveland došlih rojakih iz Forest City, Pa., vsled tedanje pre-mogarske stavke. Stavka je hvala Bogu, končana. Resnici na ljubo naj bo tem potom omenjeno, da se dotičniki niso jokali pri Mrs. Susman vsled velike bede med stavkajočimi pre-mogarji v Forest City, Pa., pač je njih pripovedovanje o žalostnih razmerah med Slovenci v Forest City vsled premogarske stavke na navzoče goste pri Mrs. Susman tako vplivalo, da so jih drugi istočasno navzoči obžalovali in pomilovali.
Sobrat Josip Panian, tajnik društva Vitezov sv. Jurija, št. 3, Joliet, I1L, se je pritožil vsled našega uredniškega članka, pri-občenega minuli teden, glede nameravane premembe imena naše Jednote iz Kranjska v Ameriška Slovenska Katoliška Jednota. V svoji pritožbi navaja naš izraz v označenem članku: Tem starokopitnežem itd. Uredništvo "Glasila" ni pri tem nikakor mislilo na kakega ustanovnika naše Jednote. Označeni stavek je treba razumeti v pravem smislu. Cast in priznanje sobratu Josip Panianu in drugim ustanovni-kom naše K. S. K. Jednote! ,Ce se bo sploh nameravano novo ime uvedlo, naj ne bo vsled tega nihče užaljen, kajti razmere in čas nas bodo enkrat prisilile do tega, da opustimo pno ne-prikladno ime naše Jednote, besedo "Kranjska."
Uredništvo.
tajniku, ali pa kakemu dragemu odborniku ali organizatorju. Ako pa vi nečete'agitirati, tedaj pa oddajte nam imena in naslove od vaših prijateljev in znancev, in odbor jih bo obiskal. Vendar pa moram opozoriti vse člane, da kakor do sedaj, bodimo tudi v naprej "gentlemani." Ako se kateri izrazi, da je obljubil pristopiti k drugemu društvu, ki spada k naši Jednoti, pustite ga potem v miru, da pristopi, kamor sam hoče. Vsa društva naše Jednote so dobra, in moramo delati roka v roki, ako hočemo, da bo dober uspeh.
Sedaj pa na agitacijo! Vsak naj pripelje enega novega kandidata na prihodnjo sejo. Ako vsi poprimemo, tedaj prav laško v kratkem času dosežemo število 200. Konvencija se bliža. Glejmo, da bomo poslali dva ali pa celo tri delegate. Morebiti se bo kateremu zdelo to nemogoče, jaz pa pravim, prav lahko je to, samo dobre volje in vstrajnosti je potreba. Ležeče je sedaj na vas, dragi društveniki. Brez vaše pomoči je težko kaj doseči, z vašo pomočjo se bo pa doseglo vse* r Sobratski pozdrav,
John Gottlieb, organizator.
Društvo sv. Štefana, št. 1,
Chicago. IH.	- ^
Vsem cenjenim članom in čla-" nicam, kateri niste bili navzoči na minuli redni seji, se naznanja. da je bil izvoljen za bolniškega tajnika sobrat Silvester Hrastar, katerega naslov je: 2123 W. 21st Place. Blagovolite to vpoštevati.
V nedeljo, dne 6. junija bo naše društvo priredilo izlet v St. Mary's pri Lemontu na farmo čč. oo. frančiškanov. Ob 10. uri dopoldne bo v cerkvi Marije Pomagaj sveta maša za žive in mrtve člane našega društva. Po sveti maši bo na hribu zabava. Nastopili bodo govorniki in pevska društva. Preskrbljeno bo vse, kar se potrebuje za tako prireditev, katera bo za razvedrilo in izobrazbo. Cenjena sobratska društva v naši naselbini naj blagovolijo to prednaznanilo vzeti na znanje.
Sobratski pozdrav' vsemu članstvu našega društva in K. S. K. Jednote,
Louis Železnikar. tajnik.
Naznanilo.
Iz urada društva sv. Lovrenca, št. 63, K. S. K. Jednote, Cleveland, O., se naznanja, da bo spoved za velikonoč prihodnjo soboto 27. februarja, in skupno sv. obhajilo v nedeljo, 28. februarja pri drugi sveti maši ob 7:30. Apelira se na člane, da se skupnega sv. obhajila vdeleže polnoštevilno ter prinesite društvene regalije s seboj.
Nadalje se na tem mestu naznanja članstvu našega društva
sklep zadnje društvene seje in sicer, da vsi člani in članice, ka- da naJ bi se irae na»e Jednote
pod vodstvom g. John Kovačič, članom društva sv. Jožefa, mladinskemu. oddelku, članom natega društva pod vodstvom našega člana sobrata Ignacij Ter-šinarja, dalje društvu "Lilija," društvu "Vijolica," društvu "Bratoljub" in tudi vsem onim našim članom, ki so radevolje prevzeli svoje naloženo jim delo na tej veseliei, in hvala tudi članicam društvar sv. Ane, ker so nam dosti pomagale.
Vam pa, dragi stariši, ki ste pustili svoje otroke na vaje, da so nam zapeli tako mične pesmi, se prijazno priporočam še v prihodnje.
Vsem skupaj prisrčna hvala za vdeležbo. S sobratskim pozdravom, George Ritonia, predsednik.
Zahvala.
V	imenu društva sv. Genove-fe, št. 108 se najlepše zahvaljujem vsem cenjenim gostom za obilno vdeležbo pri naši prireditvi dne 26. januarja v "Slovenia" dvorani.
V	prvi vrsti hvala čast. duhovščini in glavnim uradnikom in uradnici K. S. K. Jednote. Nadalje srčna hvala našemu so-sestrskemu društvu Marije Pomagaj, št. 119 K. S. K. Jednote iz Rockdale, ki ste se naše omenjene veselice v tako lepem številu vdeležile. Najlepša hvala celi jolietski naselbini, ker ste nam z vašo vdeležbo izkazali svojo naklonjenost in pripomogli k povečanju naše blagajne. Prav tako hvala članicam našega društva sv. Gonevefe, ki so kaj darovale in delale. Iskrena hvala pevkam, ker so zapele par lepih pesmi. K sklepu še enkrat najlepša zahvala vsem skupaj!
Nadalje uljudno vabim vse članice našega društva, da se vdeležite prihodnje seje dne 7. marca v polnem številu. Na dnevnem redu imamo več važnih točk; najvažnejša je raz-motrivanje, ker se nam bliža XVI. konvencija K. S. K. Jednote.
V	"Glasilu," št. 6 sem opazila.
Društvo sv. Alojzija, št. 17.
Chicago. III.
Vsem članom našega društva se uljudno naznanja, da je bilo na zadnji seji sklenjeno, da gremo na agitacijo za novimi člani. V ta namen se je izvolil organizacijski odbor, obstoječ h treh članov, in sicer: sobrat John Gottlieb, sobrat Martin Kreme-sec in sobrat John Vidmar. Ta odbor jc nekak pomožni odbor starega odbora in ima namen obiskati katoliške Slovence v Chicagu, ki še niso pri naši Jednoti, in jim razložiti pomen nase organizacije,' obenem pa pomagati našim članom pri agitaciji. Veliko je še namreč Slovencev v Chicagu. ki bi pristopili, ako bi se jim pravilno raztolmačilo. To delo bo pa prevzel organizacijski odbor.
Dragi člani našega društva, sedaj na noge! Vsak naj skuša pridobiti kar največ mogoče novih članov. Ako katerega pridobite, pel j i te ga takoj k Dr. Uršiču, spričevalo pa oddajte
teri so zadržani in ne morejo priti na sejo, naj pošljejo svoje otroke šele ob 3:30 plačati asesment. Do sedaj so prišli otroci ravno ob času, ko bi se imela začeti društvena seja, kar pa nikakor ne odgovarja; s tem se trati navzočim članom čas in kvari red.
Na tem mestu se pa tudi opominja nekatere člane, da na domu tajnika se bo pobiral asesment le za oddaljene člane in članice. Velikokrat se pripeti, da je član navzoč na seji. In takoj po seji že pričakuje tajnika na domu, da bi plačal asesment. Prosim torej, naj se to vpošteva.
Nadalje naj pa pripomnim še to, da kadar ima kdo izmed članov kakšno pritožbo, naj ne stresa svoje sitnosti in neoli-kafiosti ob mizo na domu tajnika. Zato so društvene seje. Tajnik pa tudi ni delal sam pravil, čeravno se tajnik pravil mora držati. Saj hvala Bogu. so redki taki člani pri našem društvu, ali še se dobi kakšen tupasem. Upajoč, da se bo to naznanilo vi>oštevalo, ostajam z bratskim pozdravom,
Anten Kordan, tajnik.
premenilo na Ameriška Sloven ske Katoliška Jednota (A. S. K. J.) To se bo določilo na konvenciji meseca avgusta, t. 1., rezultata za danes še ne vemo. Kakor veste, imamo naša nova društvena pravila v redu pripravljena za tisk. Ko bi bila ravno dobro gotova, bi se morale ozirati na novo Jednotino ime; vsled tega bi bila naša društvena pravila nepopolna. Zato vas prosim, da vse to premislite in pridete na prihodnjo sejo, kjer bo lahko vsaka povedala svoje mnenje; doma nima Izmena o tem razmotrivati; od bor pa tudi ne more na seji sam odločevati.
Nadalje naznanjam, da bo naše društvo obhajalo 20 letnico svojega obstanka dne 4. novembra, 1926. Na zadnji seji se je sklenilo, da bi si tem povodom naše društvo omislilo svojo zastavo. Zato pa prihajajte redno na društvene seje, kar se bo na sejah sklenilo, to to treba vpoštevati, čeprav ne bo vsem po volji, S sosestrski mpozdravom. Antonija Struna, tajnica,
la, sem ga morala zopet jaz kot zadnje leto; zato pa drage mi sosestre, skušajte pridobiti kaj novih kandidatinj za prihodnjo sejo.
Odbor društva za tekoče leto je torej sledeči: Frances Dressier, predsednica; Rose Smole, tajnica; Frances Lustik, blagajničarka.
S spsestrskim pozdravom, Rose Smole, tajnica.
P. O. Box 314, Bradley, 111. -o--
Bridgeport, O. — V trideset
Društvo sv. Cecilije, št. 186, Bradley, III.
S tem naznanjam žalostno novico, da je dne 7. februarja tukaj umrla člapica našega- društva, sosestra Mary Dressier, stafa 44 let. Preminula je 11 'ur po operaciji na slepiču. Za-
Zahvala.
Ce mislite, da v Milwaukee samo spimo, vam povem, da to ni res. Na prepustno nedeljo, dne 14. februarja je imelo naše društvo sv. Janeza Evangelista,
H. 65 K. S. K. Jednote v Har- pušča žalujočega moža in pet monie dvorani veselico, ki se otrok, v starosti od 5 do 15 let. je prav dobro obnesla. Bili smo| Pokojnica je bila vedno mar-vsi prav zadovoljni vsled obilne ljiva članica; tako je bila tudi zabave, petja in plesa. Zatorej Izvoljena za tajnico za tekoče se moram zahvaliti vsem tistim, leto; toda žali Bog to delo. je ki so nas obiskali; osobito pa opravljala samo en mesec; tega cenjenim društvom, pevcem in si gotovo ni nikdar mislila. 2i-mladinskemu oddelku našega vela je tiho in ponižno, zato je društva; to so: društvu sv. Jo- pa tudi lepo pripravljena umr-žefa, št. 103 K. S. K. Jednote, la; rajno sosestro priporočam v društvu sv. Ane, št. 173 K. S. molitev in blag spomin. K. Jednote. pevskemu klubu Radi umrle tajnice smo si
"Danica," pod vodstvom g. John morale izvolite drugo; ker pa ni
Mikek, pevskemu klubu "Lira," nobena hotela prevzeti tega de- bolj na kratko. Sredi meseca društvo Friderik Baraga,~da jim
milj od tu oddaljenem mestu Povvhattan je nastala dne 15. februarja razstrelba v ondot-nem premogovniku, kjer je bilo zaposlenih okoli 300 premogar-jev. Ubit je bil en premogar, 23 pa težko ranjenih; ostali so se pa srečno rešili, sreča v nesreči je bila, da ni bilo več ubitih, ker eksplozija je bila tako močna, da je na površju "dipel" popolnoma razdjalo in več poslopij poškodovalo. V kolikor mi je znano, ni med ponesrečenci nobenega Slovenca.
Žalostno je, da v zadnjem času tako pogostoma čitamo o teh groznih nesrečah v premogar-ski industriji, ki se navzlic v sem varnostnim odredbam dogajajo in na stotine ubogih pre-mogarjev postaja žrtev nenasi-tega kapitala. Vzrok je. ker vlada menda nima moči ali jo noče porabiti proti brezbrižnim premogarskim mogotcem, ki gledajo le za svoj dobiček, varnostne odredbe pa ostanejo le na papirju. Ti žalostni dogodki in razmere jasno pričajo, kako potrebne so delavske organizacije; ko bi bili delavci združeni, bi imeli lahko v postavo-dajah uradnike, ki bi v resnici delali za zboljšanje delavskega razreda in dokler tega ne bo, je zastonj pričakovati kaj boljšega, ker Jfregovor pravi, da: Vrana vrani ne izkljuje oči. Zal, da je še mnogo delavcev, ki tega ne sprevidi jo in jim je ljubši komppnijski bič kot pa delavske unije«.
Dne 16. tfčbruarja je začel v tukajšnji bližini zopet obratovati premogorov Gelard, št. 1, ki je počival že 10 mesecev. V splošnem se dela po tukaj šnih rovih komaj polovico časa, obeta se ha spomlad boljših časov; želimo, da bi bilo res in da bi ne ostalo zopet samo pri obljubah.
Rojakom v naši naselbini in okolici naznanjam, da si zopet letos lahko naroče pri meni Mohorjeve knjige do 5. marca. Naročnina stane za prihodnje leto $1.25, ker bo izdala Mohorjeva družba lepše in večje knjige. Upam, da vsi stari naročniki obnove naročnino, obenem pa apeliram na vse zavedne Slovence, da si naroče te lepe knjige, ki nas spominjajo na našo staro domovino in na čase, ko smo z velikim zanimanjem čitali še kot otroci priljubljene Mohorjeve knjige, ki jih ni manjkalo skoro v nobeni hiši. Saj je pa tudi ravno Mohorjeva družba največ storila in pripomogla slovenskemu narodu do prave izobrazbe. Komu ni znano ime nesmrtnega škofa Slomšeka, ustanovitelja Mohorjeve družbe? Že samo spomin na tega velikega moža bi moral navdušiti vsakega Slovenca s spošto-canjem do te koristne in edine slovenske književne ustanove, ki je v dolgih letih dosegla za naš narod neprecenljivih zaslug za narqdno probujo. Zato rojaki, pokažimo, da znamo ceniti naše velike može in njih požrtvovalnost; - in pospešujmo njih začeto veliko delo, ki bo v našo lastno korist in v ponos našemu celokupnemu narodu-
Uljuden pozdrav vsem zavednim Slovencem.
Mihael Hočevar.
januarja je priredilo mlado društvo av. Jožefa, št. 189 K. S. K. Jednote večerjo s prosto zabavo in plesom. Veselica je bila dobro obiskana in je društveni blagajnik zadovoljen tudi s finančnim vspehom. Dvorana Slovenija je bila lepo okrašena; nad odrom se je svetil primeren napis. Zabave so se vdele-žili vsi društveniki ter precejšno število članov društva sv. Barbare, št. 74 in društva sv. Rozalije. Društvo je s to veselico pridobilo tudi nekaj novih članov.
Petnajstletnico ustanovljenja naše slovenske župnije sv. Barbare smo obhajali na posebno slovesen način. Slavnosti so se vršile od 7. do 16. februarja. Najprvo smo imeli slovesno sv. mašo v nedeljo, dne 7. februarja. Se isti in sledeči večer ija je naša mladina priredila krasen "Minstrel Show." Petje je bilo fino in godba izvrstna. Dvorana natlačeno polna. Tudi naši Ogri in Slovaki niso hoteli zaostati pri praznovanju 15. Najprvo so Ogri priredili svoj "Hungarian Get Together Party" z večerjo in plesom. Vreme ' je bilo skrajno neugodno. Grmelo je in bliskalo, da se je vse treslo. Dež je lil, kakor pri občnem potopu. Radi tega vde-ležba ni mogla biti velika. Vendar se jc zbralo zadostno število veselih gostov, ki so se rado-vali pri godbi in plesu. Kmalo za Ogri so si izbrali en večer tudi naši Slovaki. Imeli so svoj orkester. Staro in mlado se je vrtilo po slovaški šegi v prostorni dvorani. Slovaki so najbolj zvesti svojim starim tradicijam.
Konec slovesnosti je bil na pustni torek zvečer z velikim plesom in maškerado. Od vseh krajev je prišla mladina, da se poraduje, predno rfastopi postni čas, čas pokore in zatajevanja. Pet minut pred polnočjo je orkester zasviral zadnji komad in ob polnoči je bila dvorana že temna in zaprta.
Tako smo tedaj zaključili našo 15. letnico z željo, da se še vidimo ob srebrnem jubileju zdravi in krepki.
Vsem, kateri so pripomogli k vspehu teh veselic in zabav, bodi tem potom izrečena srčna hvala.
Zadnjo nedeljo v januarju je naš g. župnik Mažir služil peto sv. mašo v zahvalo ob priliki 54 letnice poroke njegovih sta-rišev. Njegov oče in mati živita na svoje mposestvu pri Sv. Ani v Slovenskih Goricah na tajerskem. Čeprav je oče star že 80 let, mati pa 84, sta še oba dosti trdna in zdrava. Bog daj jubilantoma dočakati še di-jamentne poroke.
Delo v premogokopih je začelo nekoliko popuščati; vendar še ni tako sfabo, četudi so jame natlačene rudarjev, ki so to zimo od vseh strani, posebno iz Pennsylvanije, privreli.
Poročevalec.
Springfield, HI. — Čitatelji
Nadicsk (Slovenija). — Cenjeni gospod urednik: "Glasi-Ib" prejemam redno. Prav veseli nas vse nekdanje člane K. S. K. Jednote, ker ista tako lepo napreduje. Le krepko držite vajeti, ker poštena stvar mora zmagati; pa včasih še onega Zarkotnetarja pri "P." malo po-krtačite.
Izvolite priobčiti sledeče vrstice: Dne 3. februarja, 1926 sse je poročil v Starem trgu pri Ložu rojak Jožef Ule z gosp Frančiško Drobnič, obadva doma iz Loža. Ženin je bil svoje-časno čhin znane štiriperesne »deteljice s Poplar St. v Chis-holm, Minn., nekdanju bandero-noša društva Friderik Baraga, št. 98 K. S. K. Jednote, dobro poznan tudi v Clevelandu. Na njegovi svatbi sta bila tudi druga dva od onega kvarteta, nam-
naj nam ne zamerijo, ako smo reč Anton Bravec, nekdanji zato pot z našimi poročili nekoli-	stavonoša društva Friderik Ba-ko zakasneli. V zadnjem me-	raga' in Alož Komidar, bivši secu je bilo toliko dela, da ni	maršal društva Friderik Barabi lo možno priti do pisanja,	ga. Le četrtega so še pogreša-
Tudi tokrat se hočemo držati li; ni mogel priti, ker ga rabi postavijo v koru, da pevajo in
J vrvi -I via	6mih maiiaiio Jniahi« Vm/lavilr Oa^orrm <!• iio L^IC.	___--__• 1____i •
zastavo nosi, to je Mr. Anton Hace. Na tej svatbi so vsi gostje zaklicali društvu Friderik Baraga v Chisholmu, posebno pa našim ameriškim Ložanom trikrat "Živijo!" Mr. Hacetu pa: Three cheers for you!
S pozdravom,
Alojz Komidar, Vas Nadlesk, pošta Staritrg pri Rakeku.
——o-—
Iz spominov na Slovensko zemljo.
Piše A. C.
Stiški samostan.
(Konec)
Oglejmo si sedaj po tem kratkem zgodovinskem uvodu »še nekatere znamenitosti stiškega samostana.
Stopili smo v nenavadno veli ko cerkev. Mogočen in harmoničen vtis! Malo cerkva sem doslej videl, ki bi tako enotno in silno delovale na človeka. Ta vtis je težko popisati. Zato se nič .ne čudim, če zgodovinarj poudarjajo, da je stiška cerkev najzanimivejša in največja stavba na Kranjskem iz dobe romanskega sloga. Seveda je bila v poznejših stoletjih več krat popravljena in prezidana Ima tri ladje; dolga je nad 60 metrov, šjroka pa 26 metrov Danes je v njej 12 oltarjev, ki jih je dal postaviti zadnji sti ški opat pred razpustitvijo sa mostana, Frančišek pl. Tauffer er. Ta pre lat je cerkvi pre-skrbel tudi postaje križevega pota, ki se še vedno v njej na hajajo. Odlikujejo se po zelc fino izdelanih lesenih okvirjih Zadnja, to je 14. slika, nosi letnico 1766. Skoro iz istih let so tudi klopi v srednji ladji cerkve.
Ne boni popisoval posamez nosti, bilo bi jih preveč, drugi razlog je pa tudi ta, ker se na haja cerkev šele v početkih svoje prenovitve. V letih 1784 1898, ko ni bilo v Stični belih menihov, je cerkev izredno veliko trpela; žugal ji je neizogiben razsul, vlaga in mokrota sta noč in dan izpodjedala in ru šila zidovje in oltarje. Vendar pa naj opozorim vsaj na umetno izklesane nagrobne spomeni ke.
V severnem krilu prečne lad je ter tam se nahajajoči stran ski kapelici sv. Alojzija in pod korom je namreč ohranjenih še nekaj nagrobnih spomenikov 'iz prošlih časov. Nekdaj jih je bilo vsepolno, danes jih je še 12. Najlepši je gotovo spomenik opata Jakoba Reinprechta Dal si. ga je leta 1623 opat sam še pred svojo smrtjo napraviti in postaviti. Visok tri metre širok pa en meter 20 centimetrov ter predstavlja v naravi velikost podobo opata v njegovem ix>lnem ornatu. Spomenik je napravljen iz temnordečega marmorja.
Nekam nenavadna in ta j in-stvena čuvstva se ti vzbujajo, ko stopaš po koru in hodnikih. Na koru ima vsak menih svoj sedež, brevir, velik kakor maš-na knjiga, in leščerbo. Za ci-stercijana se namreč začenja dan ob treh zjutraj. Menihi vstajajo v letu in zimi vsak dan ob treh zjutraj.
'Čemu pa tako rauo?" je vprašal nekega dne avstrijski častnik patra, ki mu je razka zoval samostan, ter je naivno pristavil: "Cesar, ki ima na skrbi toliko narodov, vstane šele ob štirih, vi pa, ki nič ne delate, vstajate sredi noči."
Tako menijo tudi še dandanes posvetnjaki, ki nimajo ni-kakih pojmov o božjih rečeh, niti » namenu človekovem na zemlji. Tisti, ki tako govore, pač ne vedo, da posvečuje ci-stercijan dnevni čas molitvi in telesnemu delu, ki je po samostanskih pravilih tudi predpisano.
Prva pot v teh globokih jutranjih tišinah vodi menihe v cerkev. Kot tajnostne sence jrh vidiš, kako se pomikajo pod mrzlimi, temnimi oboki hodnikov proti cerkvi, kjer se raz-
molijo jutranjice in hvalnice.
Zunaj je noč, vse na zemlji spi, razen hudobije. Tukaj — menih čuje in moli vzvišeno molitev, ki se dviga, že dolga stoletja, vsak dan in vsako noč, vedno ista. "V vseh teh glasovih, ali bolje, v tem edinem, močnem glasu, ki prepeva psal-me in himne z mogočnim odmevom, prihajajočim ne toliko iz prs, kakor iz vročega ognjišča srca, se nahajajo povdarki in izrazi, ki se ne dajo opisati," je vzkliknil mož, ki je videl in slišal te ganljive prizore.
Dnevni red je isti po zimi in poleti. Obedujejo vedno ob četrt na dvanajsto uro dopoldne, večerjajo pa ob šesti uri popoldne. Zvečer ob sedmi uri imajo v cerkvi svoje zadnje molitve in nato nastane nočna tihota, ki je nihče več ne moti. Ob 5. uri zjutraj je vsaki dan prva sveta maša; vsaki dan v tednu ob 8:15, ob nedeljah in praznikih pa ob 10. uri peta konventna sveta maša. Petje je vedno koral, ki ga izvajajo menihi sami. Le ob nedeljah in praznikih pri farni sveti maši ob 6:30 zjutraj poje ljudstvo. Tudi tekom dneva se ob določenih urah shajajo menihi na koru k skupni molitvi.
Ora et labora — moli in delaj — to je cistercijanu staro in drago geslo; vse njegovo življenje je neprestano menjavanje molitve in dela, brezdelje tu zamanj išče prostora. Te častitljive gospode, ki si jih ravnokar videl v koru in pred oltarjem opravljati najsvetejšo daritev, vidiš tudi čestokrat pri delu po travnikih in vrtovih. Celo opat sam ne dela izjeme. Ker segajo početki cistercijanov v tisto dobo, ko so bili naši predniki še neizobraženi in poganstvu vdani, zato so se pečali cistercijani že od svojega prihoda sem posebno s poljedelstvom in živinorejo. Pri svojih samostanih so imeli poleg gozdov, njiv in travnikov vrtove, sadovnjake, hleve, žage, mline in delavnice za vsako ohri. Saj bi drugače sploh ne mogli delati v smislu svojih smotrov. Vse so si morali sami nabavljati. Vsega so morali tudi ljudstvo učiti; le tako so ga privajali k stalnemu bivanju, k ljubezni do dela in grude; le tako^ so ga mogli i kulturno dvigati in s cerkvijo spajati. Ljudstvo raznih del niti umelo ni; zato so morali tudi iz tega razloga menihi sami delati. Enako postopajo še dandanes misijonarji v poganskih deželah.
Take in podobne misli so nam vstajale v duhu, ko nam je hitel pogled na zelene travnike in sadovnjake, kjer stoji drevje v vrstah kakor vojaki, in ko smo stopali po skrbno obdelanem vrtu, ki daje samostanski družini potrebnih zelišč. Kako bi ne bil presenečen, ko vidiš, kako okusno in umetno znajo ti blagi bratje izvrševati svoja dela? In ko se oglasi v zvoniku zvon, se vračajo od dela k molitvi z isto vnemo in istim resnim mirom. To notranjo harmonijo rodi edinole prepričanje, da najdejo Boga povsod in da se lahko pogovarjajo ž njim vsako uro v dnevu.
Da dogotovim to sliko izposodim si |>ero nekega zloglasnega pesnika in pisatelja, čigar govorjenje mora res presenetiti. V tem času, ko imajo redovniki toliko sovražnikov, bo kaj mi-kavo citati jte vrste Viktorja Hugo, ki ga pač ne moremo sumiti klerikalizma. Le-ta piše:
Ljudje se združujejo in prebivajo skupaj; po kakšni pravi-Po pravici do združevanja. Zapro se v svoje stanovanje; po kakšni pravici? Po pravici, hoditi okoli, ki zapopa-da tudi pravico, doma ostati. In kaj počenjajo doma? Govorijo tiljo, oči imajo povešene, delajo. Odpovejo se svetu, mestom, pollenosti, nasladnosti, nečimur-nosti, napuhu, sebičnosti Oblečeni so v raskavo volno aii ra-ševino. Niti eden izmed njih nima ničesar svojega. Ako se jim pridruži kdo, ki je bil bogat,
(Dalje na 7. strani)
^GLASILO K. S. K. JEDNOTE." 24. FEBRUARJA, 1926.
Kar mladine je pri drustiu vdanostno se vsa vam klanja srčna so do 'ras čutila, s tem ponižno vam naznanja.
GEORGE WASHINGTONOVA MOLITEV.
Nastopno krasno molitev je poslal nepozabni George Washington dne 8. novembra, 1783 s posebnim pismom vsem guvernerjem tedanjih držav iz svojega glavnega stana v Newburg, N. Y. To molitev je kasneje prvi predsednik Združenih Držav (George Washington) se-stavii v zahvalo Bogu za zmago v revolucijonarni vojni:
"Vsemogočni Bog! Ponižno te prosimo da bi nas držal pod Tvojo sveto zaščito; da bi nagnil srca naših državljanov k pokorščini in ubogljivosti do vlade, da bi gojili bratsko vdanost eden do drugega in obče do vseh sodržavljanov. Prosimo Te, da bi nas milostno pri-vedel do pravičnosti, da bi ljubili usmiljenje, da bi medseboj-izvrševali dobrodelnost; da bi bili ponižni; da bi bili vedno mirnega duha, katerega nam sveta vera po našem Božjem Stvarniku priporoča; brez koje-ga sploh ne smemo misliti, da bi lahko postali srečen narod. Usliši naše prošnje — prosimo Te — po Gospodu Jezusu Kristusu. Amen."
Največja slovenska unijska tiskarna
v Zjedinjenih Državah je vedno pripravljena postreči društvom vseh Jednot, trgovcem \ in posameznikom za vse vrste tiskovin.
NAJNIŽJE CENE TOČNO POSTREŽBO LIČEN IZDELEK
dobite vselej v naši tiskarni. Mi tiskamo "Glasilo K. S. K. Jednote" in mnogo drugih časopisov v raznih jezikih. 28 letna skušnja tiskarstva je i naša učiteljica.
PLAČILNE KNJIŽICE
odobrena od gl. odbora K. S. K. Jednote, najbolj priročne za članstvo K. S. K. J. imamo v zalogi.
ZDRAVSTVENI TEDEN
Ameriška Domovina
V svojem lastnem poslopju
6117 St. Clair Ave CLEVELAND, O.
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE" tSfcSSSSr
1"GLA&1LQ K. S, K, JEDNOTE,1' 24. FEBRUARJA, 1926.^
__1_ ^	A n rrln« i ii«a1« A fmajiiama. t?_____ .111	* .v
Izhaja vsako sredo
Lastnina Kranjako-Slovmske Katoliške Jednot« v Združenih drtavah"
^^■JB&fifi
8117 S t CUIr Am
V *----- !a w ■■■■■tli.. ■ •
uroanifivo m uprivni»r?o. Telefon: Randolph »12.
CLEVELAND, OHIO.
Za (lan«, Za
Naročnlnai
..$0.84
Za inozemstvo
.41.60
-$3.00
OFFICIAL ORGAN
of the -
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest •( the Order. Issued every Wednesday.
OFFICE: 0117 St Clair Ave.	CLEVELAND, OHIO.
Telephone: Randolph 8812.
ska2im0 svojo hvaležnost.
Zopet prihajam, zopet sem tu in napolnjujem predale, za nekatere, takorekoč za mnoge, bom zapisal v veselje, drugi bodo pa kot ponavadi škripali z zobmi in stiskali jeze pesti, češ: "Že zopet pisari ta nepotrebni pogrebnik, kateri nam toliko brige in sitnosti dela."
Za danes sem se odločil napisati nekaj o hvaležnosti, priznanju in dolžnosti. Komu hvaležnost in priznanje? Našemu borcu, "Amerikanskemu Slovencu!" In zakaj pa ravno temu in sedaj? Zato, ker je ravno sedaj zato čas in pa zasluga. Namenil sem se napisati v počast 35. letnici "Amerikanskega Slovenca" nekaj vrstic, in sicer iz dveh vzrokov. Namreč: iz spoštovanja Ifr-frvaležnosti. Iz spoštovanja mu lahko častitam kot katoličan, v katerega kolonah sem tolikokrat čital verske resnice tedensko, kakor hrana za telo, četudi ni bilo mogoče ob ne deljah cerkve narazpolago, je bil pa nadostilo "Amerikanski Slovenec" v mnogih krajih. In v veliko zaslugo mu je prištevati "starost," za vsa dolga leta, v katerih je spremljeval svoj rod, za katerega je bil osnovan in ustanovljen.
Hvaležnost in priznanje pa ne zadostuje samo od nas posa meznikov, pač pa smo jo dolžni dati in izreči tudi v skupnosti, kot katoliški narod in pa katoliška organizacija.
Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota je pa še posebno dolžna izreči in izkazati priznanje in zahvalo "Amerikanskemu Slovencu" za sodelovanje vseskozi od njenega postanka, kajti omenjeni list je bil njen varuh (guardian), spremljevalec in njen tovariš vsa dolga leta. Zadnje čase pa je postal njen največji zaščitnik, ki se je zavzel odločno za Jednoto. V kolonah "Amerikanskega Slovenca čitamo dan za dnem navdušene članke, v katerih se ljudstvo vabi v našo Jednoto, v katerih se naše ljudi podučuje za dobre in pravične stvari in priporoča naša K S. K. Jednota. In ako računamo danes, da "Amerikanski Slovenec izhaja nekaj nad 5,000 izvodih, potem lahko trdimo, da ga Čita petkrat toliko ljudi. Prav lahko si predstavljamo, da je nam v zadnjem času "Amerikanski Slovenec" silno veliko poma gal povzdigniti število novo pristoplih v našo Jednoto* In kako ne? "Amerikanski Slovenec" prihaja v katoliške hiše, kamor naše "Glasilo" še ne prihaja, kjer še nimamo mogoče nikogar v naši Jednoti. "Amerikanski Slovenec" nam pripravlja pot, po kateri jih dobimo v Jednoto. Radi tega je naša dolžnost, da to vpoštevamo in cenimo, in da to dobro delo tudi z dobrim poplačamo.
In kako naj mi to izpolnimo? Prav lahko! Ravno sedaj je čas zato. Ta mesec je katoliškega časopisja kampanjski mesec, to se pravi, da je čas, v katerem se poživljajo katoličanje na svoje verske dolžnosti, da pridobivajo novih naročnikov za katoliški časopis.
Zgoraj sem našteval, da je že naša dolžnost iz gmotnega ozira, brez da sem kaj računal še na dolžnost kot katoličana. S tem smo pa še dvakrat in tembolj dolžni sodelovati.
Noben ni izvzet, vsi smo dolžni sodelovati, kolikor zamore-mo in kjer le zamoremo, in sicer iz dvojnega stališča: * Namreč iz stališča kot katoličanje sploh, in drugič pa kot člani in članice K. S. K. Jednote, kateri '"Amerikanski Slovenec" tako krepko pomaga do naraščaja s spodbudnimi članki.
Naša nehvaležnost bi bila, ko ne bi ničesar storili v ta namen. In ker nas jt tako velika armada v K. S. K. Jednoti. tudi lahko veliko storimo. Nehvaležnost bi bila tudi velika, ko bi mi samo pustili in čakali, da bi "Amerikanski Slovenec" samo za nas pisal in agitiral, mi bi pa v zaslugo zato ničesar ne vračali. Zgledalo bi, kakor da bi mi darove sprejemali, pa bi se zanje nehvaležne izkazali.
Same besede pa tudi ne zadostujejo za povrnitev. Storiti je treba kaj več, kaj boljšega in koristnejšega za "Amerikanskega Slovenca."
V	imenu K. S. K. Jednote se v hvaležnosti obračam do vas, Jednotino članstvo, da v teh časih, ko se vrši v ta namen kam panja, in še	;o taka kampanja, ki je bogato poplačana z nagradami za v e, kar kdo stori v ta namen. Za tako delo se splača potruditi. Večjega in boljšega dela ne morete doprinesti za dobrobit naroda, kakor če jih pridobite, da postanejo na ročnikf katoliškega lista in da ga čitajo. Kaj to velja in pomeni, to bom napisal na drugem mestu; tukaj naj velja le to, da je nas vseh dolžnost, da pomagamo kjerkoli mogoče "Amerikanskemu Slovencu" do novih naročnikov. Jaz sam sem si naredil načrt, da bom pridobil deset novih naročnikov. Storite vsi ne kaj in po v$ak po svoji moči.
V	Ameriki so kampanje za vsako stvar. Hočemo imeti bolnišnico, skličemo kampanjo; cerkveni bazar, tudi kampanjo. Se celo narodni domovi se zbirajo s kampanjo. Vse dobre in potrebne stvari se zbirajo s kampanjo. Ali ne bi bilo prav dobro in potrebno, da bi se tudi v ta namen malo zdramili in priredili eno kampanjo v vseh krajih, kjer je več našega ljudstva? Prav dobro in potrebno bi bilo; s tem ne bi samo pomagali "Amerikanskemu Slovencu," pač pa tudi naši Jednoti do številnejšega članstva.
Prav toplo priporočam našim društvom, da skušajo kjerkoli mogoče upeljati kampanje, v katerih bodo obenem agitirali za "Amerikanskega Slovenca" in pa za svoja društva. Na obeh straneh so lepe in bogate nagrade. In s tem storite pa se najboljše dobro delo, ker s tem pridobite ljudi za dobre časopise in pa za najboljšo in najzaslužnejšo slovensko organizacijo K. S. K. jednoto. Anton Grdina, glavni predsednik. ~ ".....O
Njih zfodovtaa in naboina vsebina. (Sestavil Iv. Z.)
Dušo vsakega naroda, tako tudi dežele se lahko spozna po njunih narodnih himnah ter po patrijotičnih in narodnih pesmih.
<Mi, ameriški Slovenci kaj radi prepevamo naše mile slovenske narodne pesmi, ki so po zatrdilu veščakov med vsemi drugimi najlepše na svetu. Prepevati tukaj v naši novi domovini kako jugoslovansko narodno himno, nima za nas pomena, ker smo prisegli vdanost in zvestobo naši mogočni zvezdnati zastavi. Ce pa na primer zapojemo "Lepa naša domovina," nočemo s tem javno ;kazati, da smo podaniki Jugoslavije, ampak besedilo te pesmi lahko v .gotovem smislu obrnemo na našo novo domovino, Ameriko, kajti mi ne moremo trditi, da je bila Amerika imovina naših starih dedov. Med- nami je pač najbolj znana in tudi priljubljena patrijotična pesem "Slovenec sem;" isto lahko naš rojak poje po celem širnem svetu, ali "Kje dom je moj?" Tako tudi še nismo pozabili naših krasnih cerkvenih domovinskih in lju-bimskih pesmi in ne naših zdra-vic, dasiraVno slednje več ne spadajo v kako suho deželo.
Prav je in umestno, da se kot podaniki Združenih Držav v Ameriki nekoliko bolj natanko spoznamo z našimi ameriškimi narodnimi himnami in patri-jotičnimi (domoljubnimi) pesmimi, katere kaj radi prepevajo naši, tu rojeni sinovi in hče-re.
Prvi ameriški naseljenci v raznih kolonijalnih pokrajinah še niso imeli svoje lastne narodne himne. Ker so te kolonije tedaj spadale k raznim evropskim državam: Angliji, Španiji, Franciji, itd., so bile naravno zanje v veljavi narodne himne dotičnih držav. Te, tuje himne se je ovrglo še po znanem Proglašen ju neodvisnosti, ko se je tedanjih 13 kolonijalnih držav odcepilo izpod tujega jarma.
Prva in. najstarejša patrijotična pesem je "Hail Columbia," katero je zložil leta 1798 domoljubni Joseph Hopkinson. Ker se je istočasno vršila vojna med Anglijo in Francijo, je en del ameriškega ljudstva simpatizi-ral z Anglijo, drugi pa s Francijo. Tedaj je neki Gilbert, po poklicu igralec svetoval Hopkin-sonu, da naj zloži primerno patri jotično pesem, kar je slednji v resnici tudi storil. Naslov tej pesmi je dal "Hail Columbia," kjer je izražen pravi ameriški duh, neodvisnost ali kak vpliv od zunaj. Ta pesem je leta 1798 mahoma zaslovela po vseh, krajih tedanjih Združenih Držav. Napev pesmi je bil vzet iz "Predsednikove koračni ce" (The President's March), katera je bila uglasbena leta
Angleži ujeli Amerikanca Francis Sčott Key-a ter ga odvedli na neko bojno ladjo, odkoder je lahko opazoval bombardiranje gorioznačene trdnjave trajajoče vso noč. Ujeti Scott Key je dobil pri tej priliki inspiracijo, da je zložil prvo ameriško himno; imel je namreč priliko opazovati kako ponosno je'še drugo jutro plapolala naša ameriška zastava nad trdnjavo Mc Henry, katere Angleži niso mogli zavzeti. Key je to pesem zložil na skritih malih listkih papirja; ko je bil pa enkrat zatem izpuščen na svobodo, je označeno pesem prvič obelodanil v nekem listu v Baltimore, uglasbil jo je pa John Stafford Smith.
Preidimo zopet na zadnjo kitico te najbolj znane ameriške himne, pa se bomo prepričali, da vsebuje tudi ta nekaj nabožnega besedila. Označena kitica se glasi:
"Blest with vict'ry and peace, may heaven's rescued land,
Praise the Pow'r that hath made and preserved us a nation Then conquer we we must, when our cause it is just,
And this be our motto: 'In God is our trust!" (etc.)
(Hvali moč (Boga), ki je nas naredil in ohranil kot narod.
Potem moramo mi zmagati, če je naš vzrok (namen) pravičen.
1 In to naj bo naše geslo: "V Bogu je naše zaupanje!")
Ali ni to krasen zaključek naše ameriške himne? Našim naprednjakom ta pesem ni po-volji, ker ne priznavajo in ne zaupajo v Boga; radi tega jim je ljubša "Marseljeza," francoska narodna himna.
Zdaj pride pa na vrsto druga, zelo priljubljena in znana ameriška. himna "America," koje besede je zložil Samuel Francis Smith, doktor bogoslovja leta 1831 še ko. je bil študent na Andover akademiji. Arijo te pesmi se je povzelo po angleški himni "God Save the King."
Četrta, ožiroma zadnja kitica te himne se glasi sledeče:
"Our fathers' God, to Thee, Author of liberty, to Thee we sing:
Long may our land be bright, with freedom's holy light.;
Protect us by Thy might, Great God, our King!"
(Bog naših očetov, k Tebi, začetniku svobode, k Tebi pojemo:
Dolgo časa naj bo naša dežela razsvetljena s sveto lučjo svobode;
Čuvaj nas s svojo močjo, Veliki Bog, naš Kralj!)
Najbolj nabožna narodna himna, oziroma ameriška patrijotična pesem je gotovo znana "The Battle Hymn of Republic," besede Julije Ward Howe. Zložila jo je leta 1862, ko se je nahajala na obisku v Washingto-po-(nu; melodija je povzeta po pesmi "John Brown's Body."
Oglejmo si tudi zadnjo krasno kitico te pesmi, ki se glasi: "In the beauty of the lilies
cali verna druša našega Amerikanca, da tudi v teh pesmih ne pozabi na Boga. Iz vsega tega lahko sklepamo, da jp naša Amerika vdana Bogu, čeravno jamči v svoji ustavi vsakemu svobodo verskega prepričanja. To tudi vedno javno kaže s tem, da se pred vsakim zasedanjem senatske in kongresne zbornice moli; najbolj pa to, ker imajo Združene Države prekrasno narodno geslo na kovanem novcu: "In God We Trust" (V Boga zaupamo.)
o-
Zdravniški nasveti.
PUe Dr. Jm. V. Črtkali vrhovni zdravnik K. S. K. Jednote
1789 povodom ustoličenja prvega predsednika George Wash- i Christ was born across the sea.
ingtona.
With a glory in His bossom
Ta pesem se pričenja z vzkli-lthat transfigures you and me;
kom: ,rHaiI Columbia, happy land!" (Slava ti Kolumbija, srečna dežela!) Tretja kitica se nanaša na predsednika George Washingtona. V sedmi vrsti je lepo označeno, da je njegovo upanje obrnjeno proti nebesom in Kolumbiji (His hopes are fixed on Heaven and you). N (
Prva oficijelna ameriška himna "The Star Spangled Banner" (Zvezdnato bliščeče bandero) je prišla v javnost leta 1813. Zgodovina postanka te pesmi je jako zanimiv«, zato je pa ta himna najbolj znana in priljubljena* med ameriškim narodom, tako vsled lepega besedila, kakor tudi vsled krasnega napeva.
Kakor znano, se je'vršila dnč 13. septembra, 1814 huda odločilna bitka med Angleži in Ame-rikanci za obmorsko trdnjavo McHenry, nedaleč od mesta Washington. V tem boju so
As He died to make men holy, let us die to make men free, while God is marching on. Glory! glory! Halelujah!, etc His truth is marching on." (V krasoti lilij je bil Kristus rojen onstran morja.
S slavo v Svojih prsih, ki iz-preminja tebe in mene.
Kakor je On umrl, da bi ljudstvo posvetil, taki umrimo še mi, da bomo ljudstvo osvobodili, dokler Bog naprej koraka!
Slava! Slava! Aleluj«! Njegova resnica koraka pred nami!) .	»
Tudi v pesmi "Flag of the Free" (Zastava svobode) najdemo v drugi kitici lepo nabožno besedilo:
—"Chosen of God, while Hip mi'gh]b' w!e adoVe." (Islbrana% od Boga, dokler častimo Njegp-moč.)
Se mnogo drugjh znanih ameriških patrijotičnih pesmi bi se lahko navedlo, is katerih se zr-
Kako se zamoremo obvarovati jetike.
Jetika je bolezen, katero povzročajo posebne kali (klice) na tem ali onem delu človeškega telesa, najrajši pa v pljučih. Prva znamenja jetike (tuberkuloze) so: izguba teka do jedi, izguba na telesni teži in moči, kašelj, pljuvanje, vročnica, vnetje rebrne mrene (pleurisy), potenje po noči in pljuvanje krvi. Vsi ti znaki jetike se pa običajno naenkrat ne pojavijo.
Proti jetiki se je poskušalo že raznolična zdravila, toda do danes še niso iznašli absolutno pravega. Radi tega je vsakemu takemu bolniku svetovati, da naj se ogiba vseh "patentnih" medicin, katere se lažnjivo oglaša, 'da so uspešna tudi za jetiko. Vsa taka zdravila so samo prevare, ki jemljejo bolniku dosti denarja in časa.
Že Stevi'no zdravnikov se bo ri proti tej bolezni; toda koncem konca so prišli s svojimi poizkusi do zaključka, da je najboljše sredstvo zoper jetiko le tole: Telo je treba tako utrditi, da se bo lahko samo kontroliralo in ustavljalo razvoju te bolezni; končno pa, da bo telo isto pregnalo. Na kak način zamoremo naše telo utrditi? Živeti moramo previdno in zmerno, gibati se na prostem zraku, paziti na vživanje redil-ne hrane, privoščiti si reden, počitek in redno gibanje.
Življenje na prostem.
Ker je zrak na prostem mnogo bolj čist kot v hiši, bi morali bolniki v to svrho vpora-biti vsako minuto zunaj na svežem zraku. Naše telo potrebuje samo čisti zrak, okužen zrak (s smradom, sapo ljudi in živali in drugimi strupenimi snov mi) škoduje telesu. In ker s tem manjša odporno silo, se vsled tega izpostavlja napadom bolezni, na primer jetike. V vsakem prostoru, kjer se naha jajo ljudje ali živali, sfe nabere dosti slabega zraka, katerega povzročajo strupene kali (klice). Če imate v sobi vedno stalno (trajno) temperaturo, je to prav; toda vedno menjavanje z mrzlega na toplo in naobratno (peči ali radiatorja), pa pospešuje prehlad. Zunaj na prostem se vam ni treba bati mraza, kajti v takem vremenu se lahko primerno oblečemo, glavna stvar je, da vdihujemo dosti svežega zraka. Ako vas ne vleče ven na prosto, pazite, da ne bo vaša soba slabo prezračena (ventilirana); glejte; da bo prihajalo v njo dosti svežega in čistega zraka. Vsak vdihljaj slabega zraka, osobito prihajajoč od drugih bolanih oseb,j škoduje zdravju in zadržuje okrevanje. Radi tega ne odlašajte s tem, dokler vsled slabosti ne boste mogli iti več ven-kaj na prosto, da boste prisiljeni ostati vedno v hiši, ampak porabljajte vsako priliko za uživanje svežega zraka na prostem.
(Dalje prihodnjič) ' -o-
b urada duhovnega vodje.
Bral sem, da sc je nekoč upr-»kupica vojakov. Kaj take-'v #nopeni armadi ne more prenašati in zato je bila tudi ta divicija obsojena, da bo deci-mirana, to se pravi, vsak deseti vojak bo plačal za upor s svojim življenjem. Med obsojenci
je bil tudi starejši izmed dveh bratov, ki sta bila tačas pri vojakih. Bila sta sinova dobre hiše in baš starejši je bil ljubljenec očetov, ker je imel postati naslednik na očetovem do-mu.
Ko torej vidi drugi brat, kaj se je zgodilo in da je njegov brat, če po lastni krivdi ali ne, med obsojenci, je bil silno žalosten. V smrt bo moral njegov brat, katerega je goreče ljubil. Srce se mu je krčilo tembolj, ker je vedel, kako iskreno ga ljubi tudi oče. Vedel je, da bo vest o sinovi strašni usodi očeta spravila v grob. Zato se kratkomalo odloči, da gre do poveljnika armade in ga prosi, naj zamenja njega za brata. On hoče biti na mestu obsojenca, njegov brat pa naj gre prost domov, ker drugače bi oče žalosti umrl.
Poveljnik se je čudil tej brezmejni ljubezni sina in očeta, oziroma brata do brata. Takoj veli poklicati obtoženca predse in mu pove, da mu je kazen radi vrlosti njegovega brata odpuščena ter da oprošča oba na-daljne službe in jih pošilja domov.
Ta zgodba se mi zdi enaka, če že resnična ali neresnična zgodbi našega odrešenja.
Človek je grešil! Človek bi moral zapasti kazni večne smrti. Pa Sin božji, brpt naš — smo namreč otroci božji tudi mi — se je "voljno grešnikom v roke dal," in prejel smrtno obsodbo mesto nas. Zato je šel "gori v Jeruzalem," da se tam izvrši smrtna obsodba, da poti krvavi pot, da je bičan, s trnjem kronan in da umre na križu. O človek, ali ti ne da to misliti? Ali se ne boš vprašal: kaj je neki na tem ležeče, da si Sin božji radi tebe naloži tako strašno nalogo?
Od tega j? odvisna tvoja večna sreča ali nesreča. 1 To je, kar žene tvojega Odrešenika v tako strašno smrt. Ako On ne poravna dolga, večno mora človeštvo ostati dolžno Božji pravičnosti terjbiti zavrženo v "zunanjo temo, kjer bo jok in škripanje z zobmi." Sin božji vidi, kako nedomestljiva je izguba Boga in nebes. On vidi, kako strašne so muke zavrženih. Te nesreče te hoče obvarovati, zato gre, da pretrebi vse, kar človeška narava le prenesti more. Hoče pa tudi tebi pokazati, kako neizmerno te ljubi. Z ljubeznijo te hoče tako močno prikleniti nase, da te ne bo mogla odtrgati nobena moč, še tako hude skušnjave. Tvoja ne-umrjoča duša mu je čez vse draga, bolj kot njegovo življenje.
Ali poznaš sedaj vrednost in ceno svoje duše? Koliko pa ti ceniš to dušo, katere nalogo imaš zveličati? Koliko si že storil zanjo? Koliko pa si pripravljen storiti v bodoče? Pomisli !
Prihodnjič navedem slučaje, po katerih razni ljudje cenijo svoje nemrjoče duše.
Cenjenim društvom v blagohotno vpeštevanje.
1.	Vsem cenjenim društvom se tem potom naznanja, da se je pričel čas za velikonočno spoved s nedeljo, 21. februarja, konča se pa' z nedeljo sv. Trojice, 30. maja. V teh treh mesecih je dolžan vsak katoličan prejeti zakramente sv. pokore in sv. obhajila.
2.	Vsako društvo naj ima skupno sv. obhajilo sna en dan, kjerkoli je to mogoče. Naznani naj se vsem svojim članom in članicam pravočasno, kdaj se to vrši,
3.	Kjer so slovenske župnije, se morajo društva ravnati natančno po navodilu domačega župnika. On je njih duhovni vodja, pa naj je član Jednote ali pa ne.
4.	Jednota bo letos preskrbela spovedne listke samo za kraje, kjer ni slovenske župnije.
5.	Društva so odgovorna za člane in članice na potnih listih. Zato naj zahtevajo spričevala od takih članov in čla-
nic. Taka spričevala morajo biti potrjena od duhovnika.
6. Vsa društva, katerim bodo poslani listki iz urada vrhovnega duhovnega vodje, naj pošljejo iste po opravljeni dolžnosti zopet na urad duhovnega vodje, 3547 E. 80th St., Cleveland, O. Rev. J. J. Oman. duhovni vodja K. S. K. J.
-L—o-
Državno prenočišče v Zagrebu.
Izseljeniški komisarijat v Zagrebu javlja, da ureduje uprava državnega prenočišča za izseljence in povračevalce in izseljeniški nadzornik v Zagrebu v Mihanovičevi ulici št. 4, nasproti glavnemu kolodvoru. Namen državnega prenočišča je, da daje izseljencem, ki se bodisi vračajo, ali pa odhajajo v prekomorske dežele, ceneno prenočevanje (5 do 8. dinarjev) in da jih varuje izkoriščanja od strani raznih brezdušnih elementov. Dokler bivajo v prenočišču, stoje izseljenci pod pažnjo državnih izseijeniških organov, ki so dolžni dajati jim vseh izseijeniških vprašanjih brezplačna navodila in informacije; večjim izseljeniškim skupinam bodo tudi referenti iz-seljeniškega komisarijata dajali predavanja o razmerah v deželah, v katere se selijo, nagla-šajoči pri tem važnost koraka, na katerega so se odločili.
Nasveti za dolgo življenje. Neki zdravnik v Chicagu je dal sledeča štiri navodila za one, ki hočejo dolgo živeti:
1.	Brzdaj svoj temperament. Če si kaki strasti preveč podvržen, skušaj se premagati. Strah in razburjenost ti krajšata življenje. Ne jezi se, ter bodi vedno resen.
2.	Bodi zmeren pri jedi in pijači; požrešnost škoduje tvojemu zdravju. Daj več prednosti zelenjadi in sočivju kakor pa mesnim jedilom.
3.	Izpiraj si usta večkrat čez dan in izmivaj si zobovje.
4.	Delaj! Ne straši se. trdega dela; vendar ne delaj predolgo in prenaporno.
. Pošiljanje denarja v pismih.
Ministrstvo za pošto in brzo-jav v Jugoslaviji naznanja:
Dasi je že od 1. januarja, 1924 v veljavi zamenjava poštnih nakaznic izmed Združenih Držav, oziroma izmed Kanade in naše države, se vendar še vedno dogaja, da pošiljajo izseljenci v domovino denar in druge vrednosti v navadnih ali priporočenih pismih. Ker~~5trj taka pisma na poti pogostoma spolirajo, trpe izseljenci vsled tega občutno škodo. Najbolj zanesljivo in najcenejše je pošiljati denar po poštni nakaznici.
-o-
Nekaj čudnih imen.
Svinčniki ne vsebujejo nobenega svinca, turške kopeli so na Turškem neznane, "Irish stew" ne uživajo na Irskem, kitajski chop-suey" je neznan na Kitajskem, Java kava prihaja iz Južne Afrike, bruseljskih preprog ne izdelujejo v Bruselju, v pečatnem vosku ni nobenega voska, takozvane krtače iz dro-medarjeve dlake so narejene v resnici iz dlake veveric. Samo Trinerjevo grenko vino je absolutno zvesto svojemu imenu. Je nekoliko grenko vsled takih zelišč, korenin in skorje, ki tvorijo vsebino tega vina; toda vseeno je to vino prijetnega okusa. Dalje vsebuje isto čisto rdeče kalifornijsko vino, ki utrjuje kri. Je izborna želodčna tonika za ljudi vsake starosti. Mr. Paul Kovač nam je pisal iz Amherst, W. Va., 10. decembra-sledeče: "Trinerjevo grenko vino je zelo uspešno in koristno zdravilo. Jaz imam tako iz-boren okus kakor kak mladenič, čeravno sem star že nad 50 let. Jaz to vino priporočam vsem rudarjem v tej okolici." Trinerjevo grenko vino izčišča želodec. vrača zdrav okus in utrjuje ves sistem. Ako ga ne dobite v bližnji lekarni, naročite ga naravnost od Joseph Triner Co., Chicago, HI. (Adv.)
K. S* K.
& m
Hiii»»»titiiiiii.j»««.».......T1q..T..».ii.«iiinji
JEDNOTA
junn orane*, iui^ n. tsroaaway, jonet, hi. vodja: Rev. J. j. Oman. 3547 E. 80th St., Cleveland, Ohio, zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, R. 303 Amer. State Bank Bldg. Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1804. Inkorporlrana ? Jolietu,
driavi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST\ JOLIET, ILL. Solventnoat aktivnega oddelka znaša 100.28%; solventnoet mladinskega oddelka znaša 124.18%. Od ustanovitve do 1. januarja, 1926, znaša skupna izplačana podpora $2,654,262. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 East 62nd St., Cleveland, Ohl*.
I.	podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave., PueMo, Colo.
II.	podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Minn.
III.	podpredsed. Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet I1L Pomožni tajnik: Steve G. Vertfn, 1004 N. Chicago St., Joliet, I1L Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111
Duhovni vodja: Rev^ J. * ~ -----
Vrhovni
600 ____
NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, 26—10th St., North Chicago, IlL John Jerich, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo, johrn Zulich, 15301 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio.	•
Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. Martin Kremesec, 2004 Coulter St., Chicago, 111. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa.
PRAVNI ODBOR-John Dechman, Box 529 Forest City, Pa. John Murn, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo, Colo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 3117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 3912.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, IlL. dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. _ i
Imenik krajevnih dr. K. S. K. J, in njih uradnikov.
St. l.-DRUSTVO SV. ŠTEFANA, CHICAGO, ILL. — Predsednik John Zefran,x 2723 W. 15th St. Tajnik Louis 2eleznikar, 2112 W. 23. Place. Blagajnik Frank Grill, 1818 W. 22nd St. Bolniški tajnik John Gottlieb, 1845 W. 22 n d St. Redna seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu v dvorani cerkve sv. Štefana.
St. 2-DRUŠTVO 8V. JOŽEFA, JOLIET. ILL.— Preds. Jacob Šega, 811 N. Hickory St. Tajnik Louis Koš-mrl, 1004 N. Hickory St. Blagajnik John Fiiak, 1203 Elizabeth St. Seja se /rši vsako prvo nedeljo v mesecu v •tari šoli.
St. 3.-DRUŠTVO VITEZOV SV. JURIJA, JOLIET. ILL— Preds. John Nemanich, 302 Stone St. Tajnik (oseph Pa-nian. 1001 N. Chicago St. Blagajnik Frank Pire, 314 Smith Ave. Mesec, seja se vrši vsako drugo nedeljo v stari šoli.
St. 4.-DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, TOWER, MINN. - Preds. George Nemanich, Box 741, Soudan, Minn. Tajnik Fr. Schweiger, Box 835, Soudan, Minn. Blagajnik Joseph Erchul, Box 665, Soudan, Minn. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani v To-verju.	~ ^
St. 5.- DRUŠTVO SV. DRUŽINE, LA SALLE, ILL. — Preds. Alois Be-denko st, R. 1. Edwards ave. Tajnik Jos. Spelich, R. F. D. No. 1. Blagajnik Joseph Gende, 70—2nd St. Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v slovenski cerkvcni dvorani.
St. 7- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, PUEBLO ,COLO. — Preds. John D. Butkovich, 1201 S. Santa Fe Ave. Tajnik John Germ, 817 East "C" St. Blagajnik Peter Culig, 1227 S. Santa Fe Ave. Redna seja se vrši vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v lastni dvorani.
St. 8.- DRUŠTVO SV. CIRILA TN
METODA, JOLIET. IU--Preds. Fr.
Terlep, 1407 N. Hickory St. Tajnik Matthew Buchar, 706 N. Broadway. Blagajnik John Kralj, mL, 1205 N. Hickory St. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v atari šoli cerkve »v Jožefa.
St tO-DRUSTVO SV. ROKA, CLINTON, IOWA. — Preds John Stefa-nič, 608 Pearl St., Lyons, Iowa. Tajnik in blag. John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, Iowa. Redna seja se vrši v»a ko drugo nedeljo v mesecu
St. 11- DRUŠTVO SV. JANEZA KRST.. AURORA, ILL. — Predsed Martin Zelenšek, 54 Forest Ave. Taj. Josip FaJfar, 586 N. Broadway. Blagajnik Aug. Werbich, 491 Aurora Ave. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v me-*e:v • dvorani dr. sv. Jerneia.
Su 12 DRUŠTVO SV. JOŽEFA, FOREST CITY. PA. — Preds John Dechman, Box 529. Tajnik Frank ZI-iar Box 672 Blagajnik Gregor Vrhov tek Ro* 506 Redna seia se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani pevskega društva "Naprej".
St. 13.- DRUŠTVO SV. JANEZA KRST BIWABIK. MINN. - Preds John Stopnik, Box 303. Tajnik Mati R. Tometz, Box 81. Blagajnik Joseph E Tometz, Box 81. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v meaecu popoldne ob 2. nri v cerkveni dvorani.
SL 14- DRUŠTVO SV. JANEZA KRST. BUTTE, M O NT. — Predsednik Charles Prelesnik, 511 Watson Ave. Tajnik John Malerich, 321 Watson Ave. Blagajnik John Tekaucich, 422 Wat-son Ave. Redna seja se vrši vsako tre-tjo nedeljo v meaecu * Holy Savior dvorani.
St. 15- DRUŠTVO BV. ROKA. PITTSBURGH, PA. — Predsednik Geo. Verbanec, 1402 Firth St. N. S. Tajnik Vinko Besal, 5406 Butler St. Blagajnik Math Jakša, 5321 Carnegie Ave. Bolniški obiskovalec Anton CurL 1026 Springgarden Ave. N. S. Seja m vrli vsako tretjo nedeljo v mesecu v K. S. Donu.
St. 16-DRUSTVO SV. JOŽEFA. VIRGINIA, MINN. — P ed«. Math Prijanovich, 115 Cheatnut St Tajnik Joe Jakše, 108—5th St. South. Blagajnik Math Jakshe 113 — lat St. N. Sc]a ae vrti vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. nri pop. v prostorih Math Prijanoviča.
St 17- DRUŠTVO - MAS LIE POMOČNICE, JENNY LIND, ARK. — Preds. Alois Kerhltkar, 1-8-9-a R. 3. Fort Smith, Ark. Tajnik in blagajnik John Erien, P. O. Box 57, Jenny Lind, Ark. Redna seja se vrši vaako tretjo nedeljo v meaecu na domu tajnika.
St 20- DRUŠTVO SV. JANEZA KhkI iROnWOOD. MICH. — Pred«, p..-«)v <ru I	»♦ Tainik
Martin BukoveU, 417 So. West St.
Blagajnik Frank Verbos, 301 S. West St. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
št. 21.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, PRESTO, PA. — Preds. John Krek, Box 67 Presto, Pa. Tajnik Frank Primožič, Box 18, Presto, Pa. Blagajnik Jgnac Krek, Box 67, Presto, Pa. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Presto, Pa.
St. 23.- DRUŠTVO SV. BARBARE. BRIDGEPORT, OHIO — Preds. \nton Hochevar, R. F. D. 2., Box 31. Tajnik Ludwig Hoge, P. O. Box 570. Blagajnik Mihael Hochevar, R. F. D. 2, Box 59. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorafni v Bodysville, O.
št. 24. - DRUŠTVO SV. BARBARE, BLOCTON, ALA. — Preds. Marija Radoš, Box 54, Sayreton, Ala. Tajnik in blagajnik Frank Jurjevich, Box 54, Sayreton, Ala. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu na Sayreton.
Št 25.- DRUŠTVO SV. VIDA, CLEVELAND, OHIO. — Preds. Anton Strnisha, 1001 E. 72nd Place. Tajnik \nthony J. Fortifna, 1093 E. 64th St. Blaga j. Ig. Stepic, 1225 Norwood Rd. Bolniški obiskovalec Joe Ogrin, 9020 j Parmalee Ave. V slučaju bolezni naj Se bolnik javi tamo pri dr. tajniku. Red-I na seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani.
št. 29.- DRUŠTVO SV. FRANČIŠKA ŠALEŠKEGA, JOLIFT, ILL. — .Predsednik Martin Težak, 1201 N. ! Hickory St. Tajnik John Gregorich, 1112 N. Chicago St. Blagajnik Peter 1 j. Rozich, 512 Lime St. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v stari 1 šolski dvorani.
št. 30.- DRUŠTVO SV. PETRA, CALUMET, MICH. — Preds. Math F. Kobe, 509—8th St., Calumet, Mich. Tajnik John R. Sterbenz, 174 Woodland Ave., Laurium. Mich Blagajnik John Shutej, 808 Oak Street, Calumet, Mich. Redna "seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani po 1. sv. maši.
št 32.- DRUŠTVO "JEZUS DOBRI PASTIR", ENUMCLAW, WASH. — Preds. Josip Richter, R. 1. Box 97. Tajnik Joseph Malnerich, R. 1. Box 71. Blagajnik Frank Pogorele, R. D. 1. Box 94. Redna seja se vrši v društveni dvorani vsako tretjo nedeljo v mesecu
št 33.- DRUŠTVO MARIJE DEVICE. PITTSBURGH. PA. Preds. Josip Pavlakovičh, 39 Wichell St. Sharp-burgh, Pa. Tajnik Math Pavlakovich, 154—48th St., Pittsburgh, Pa. Blagajnik Peter Balkovec, 4938 Hatfield St. Pittsourgh, Pa. Preds bolniškega oddelka: Josip Adlesich, 5146 Dresden Way, Pittsburgh, Pa. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem Domu na 57th in Butler St.
St. 38.- DRUŠTVO SV. PETRA IN PAVLA, KANSAS CITY, KAN S. — Preds. Geo. Veselich, Sr., 430 N. 5. St Tajnik Peter P. Majerle mL, 415 N. 5th St. Blagajnik Peter Gergich, | 416 N. 5th St. Redna seja se vrši vsako 1. ned v cerkveni dvorani. 515 ! Ohio Ave
St. 39.- DRUŠTVO 8V. JOŽEFA, RIGGS, IOWA. — Preds. Anton Fir, R. F. D. No. 2., Charlotte, Iowa. Taj-, nik in blag. Joseph Lnkežič, R. D. No. 2., Charlotte. Iowa. Redna mesečna seja se vrši četrto nedeljo v Riggs, la.
St. 40.. DRUŠTVO SV. BARBARE, HIBBING, MINN. — Preds. Peter Sterk. 404* R R. St North Tajnik Marko Stark, 114 Park-St. So. Hibb. Blagajnik Peter Majerle, 406 — 2nd Ave. (Brooklyn Location), Hibbing. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Park dvorani.
St. 41.- DRUŠTVO 8V. JOŽEFA, PITTSBURGH, PA. — reds. Josip Lokar, 4908 Hatfield St. Tajnik John Bojane, 209 — 57th St. Blagajnik Joseph Baši, 910 — 56th St. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v K. S. Domu.
St. 42.- DRUŠTVO SV. ALOJZIJA. STEELTON. PA. — Preds. Frank Kochevar, P. O. Box 35©. Tajnik Ant. I Malesich, 404 S. 2nd St. Blagajnik A. i Matjaiič, 360 S. 2. St. Redna seja sc vrti vsako tretjo nedeljo v mesecu v I društveni dvorani.
St 43.- DRUŠTVO 8V. JOŽEFA. jAMACONDA MONT. — Predsednik j Frank Petelin. 620 E. 3rd St. Ta). Johp ; Deržaj, 816 E. Park Ave. Blagajnik George Stokan, 1012 E. 3rd St. Redna mesečna seja fe vrti vsak prvi in tretji torek v Musicians dvorani na
ChStZ DRUŠTVO 8V.FLOBIJANA S. CHICAGO, ILL. — Preda. Frank
Skulj, 9533 Ave. M. Tajnik John Llkovich, 9511 Ewing_ Ave. Blagajnik Martin Shifrer, 9720 Ewing Ave. Redna mesečna seja se vrti vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani na 96th St. in Ewing' Ave.
St 45.- DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, E. HELENA, MONT. — Preds. Steve Juricich, Box 314. Tajnik Joseph M. Sasek, P. O. Box 331. Blagajnik John Smith, P. O. Box 86. Redna mesečna seja se vrti vsakega 14ga v Frank Balkovca prostorih.
St 46,- DRUŠTVO SV. FRANČIŠKA SERAFIN., NEW YORK. N. Y.— Preds. Jernej Habjan, 426 E. 80th St., New York. Tajnik Frank Potočnik, 62 St. Marks PL New York. Blagajnik Valent. Capuder, 102 — 1 Ave., New York. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo soboto v cerkvcni dvorani 62. St. Marks Place, New York City.	1
St 47.- DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, CHICAGO, ILL. - Preds. Josip Faj-far, 1919 W. 22nd Place. Tajnik. Joseph Kobal, 1901 W. 22nd St. Blagajnik Math Kremesec, 1012 W. 22nd St. Redna mesečna seja se vrti vsako drugo soboto v cerkveni dvorani.
Št 50.-DRUSTVO MARIJE SEDEM ŽALOSTI, PITTSBURGH. PA. —Predsednik Math Ivanič, 91 Maple Ave Blawknox, Pa. Tajnik Michael Bahor, 805 — 54th Street. Blagajnik Josip Dolmovič, 1617 Herzel St. N. S. Bolniški obiskovalec John Gašperič, 306— 57th St. Pittsburgh, Pa. — Vsi bolni člani se naj njemu naznanijo, ko zbolijo in ko ozdravijo. — Mesečna seja se visi vsako drugo nedeljo popoldne v K. S. Domu na 57. ccsti.
St. 51.- DRUŠTVO SV. PETRA IN PAVLA, IRON MOUNTAIN, MICH.— Predsednik Jakob Schwei, 504 Grand Blvd Tajnik Anton Podgornik, 1004 W. Ludingt St. Blagajnik Frank Si-kora, 221 E. Ludingt St. Redna mesečna seje se vrši vsako prvo nedeljo v čepen dvorani ob 2. uri pop.
št 52.- DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, INDIANAPOLIS, IND. — Preds. Joseph S. Zore, 772 Hough St. Tajnik Frank Zupančič, 731 N. Ketcham St. Blagajnik Joseph Gačnik, 901 N. Ketcham St. Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Gačnikovi dvorani.
Št 53.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, WAUKEGAN, ILL. — Preds. Frank Jerina, 1120 Wadsworth Ave. No. Chicago, 111. Tajnik Avgust Čepon, 1115 Prescott St., North Chicago, 111. Blagajnik Martin Svete, 1102 Prescott St. North Chicago, 111. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Sve-tetovi dvorani.
št. 55.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, CRESTED BUTTE. COLO. — Preds John Volk, Box 254. Taj. Joe S'cdmak, Box 165. Blagajnik M. Savoren, box 571. Redna seja se vrši vsako drugo soboto v mesecu v M Perkotovi dvorani.
Št. 56,- DRUŠTVO SV. JOŽEFA LEADVILLE, COLO. — Preds. Frank Zatz, jr. 504 W. 3rd St. Tajnik Frank Klun, 516 W. 3rd St. Blagajnik Frank Zaitz, sr. 520 W. Chestnut St. Redna mesečna seja se vrši vsakega 14. v mesecu v društveni dvorani na 527 Elm St.
št 57.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, BROOKLYN, N. Y. — Preds. Alois Češark, 42 Halleck Ave, Brooklyn, N. Y. Tajnik Gabriel Tassotti, 1152 Dean St., Brooklyn, N. Y. Blagajnik Matija Curl, 258 jefferson St., Brooklyn; Redna mesečna seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu na 92. Morgan Ave.
St. 58.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, HASER, PA. — Preds. John Tušar, R. F. D. No. 2. Box 135. Irwin, Pa. Tajnik Jernej Bohinc, Box 24, Export, Pa. Blagajnik Jernej Bohinc, Box 24, Export, Pa. Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v društveni dvorani.
št. 59.- DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, EVELETH, MINN.—Preds. Anton Zakrajšek, 112 Norman Ave. Taj. Fr. Peterlin, Box 802. Blagajnik Anton Fritz, 112 Grant Ave. Meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani.
št. 60.- DRUŠTVO SV. JANEZA KRST. WENONA, ILL. — Predsednik
tosip Oražen, P. O. Box 197. Taj. J. Lovatch, Box 374. Blagajnik Alojz Krakar, Box 285. Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Sv. Petra.
št 61.- DRUŠTVO VITI SV. MIHAELA, YOUNGSTOWN, OHIO. —Predsednik Vinko Žitnik, 617 Fairmont Ave. Tajnik John Bajs, 2 Carnegie Hotel. Eagle St. Blag. Mihael Pav-lakovič, 528 Covington St. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo na 1012 W. Federal St v Hrvatskem Domu.
št. 62.- DRUŠTVO SV. PETRA IN PAVLA, BRADLEY, ILL. — Predsed
John Stua, Box 86. Tajnik Anzelm Lustig, Box 243. Blagajnik Math Gerdesich, Box 476. Redna mesečna seja sc vrši vsako prvo nedeljo v Woodman dvorani.
Št. 63.- DRUŠTVO SV. LOVREN-CA, CLEVELAND, OHIO. - Pred sednik Anton Globokar, 3612 E. 82nd St. Tajnik Anton Kordan, 9005 Union Ave. Blagajnik Ignac Godec, 3555 E. 80th St. Redna mesečna seia m vrti vsako drugo nedeljo v Slov Nar Domu, popoldne ob 1. url.
St 64.-DRUSTVO SV. PETRA IN PAVLA, ETNA, PA., (Pittsburgh, Pa.) — Preds. John Erdeljac 1 Heman Line W. Tajnik John škof, 19 Ganster St. Blagajnik Stanko Skrbin, 110 High St. Odbor bolesti za Etna Pa: John Smolkovič, P. O. Etna. Pa. za Pittsburgh: Imbro Klic, 4824 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa. Seja se vrti vsako prvo nedeljo v Hrvatskem Domu, Etna, Pa.
St 65.- DRUŠTVO SV. JANEZA EVANG. MILWAUKEE, WIS. — Preds. George Ritonia, 307 Grove St. Tajnik Luka Urankar, 467 Park St., Milwaukee, Wis., Blagajnik Frank Francich, 5405 Nat'l Ave. Milwaukee, Wis. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Fr. TomšetovI .dvorani, vogal National in 3rd Aves.
St 69.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA GREAT FALLS, MONT. — Predsednik John Prevolšek, 312—33rd St. N. Tajnik Antoo Golob, Box 146, Black Eagle, Mont. Blagajnik Jakob Stari-ha, 1711—6th Ave. North. Redna me-sečna seja se vrši vsako četrto nedeljo na tajnikovem domu.
St. 70.- DRUŠTVO PRESV. SRCA JEZUSOVEGA, ST. LOUIS. MO — Predsednik BI. Beiobrajdič, 937 Mor. rison Ave. Tajnik Joseph Simomch, 3223 So. 7th St. Blag. John MihelSč,
3918 Oreg. Ave. Seja se vrti vsako 3. nedeljo v mesecu na 1041 Chatsau
V|t 71.- DRUŠTVO 8V. ANIONA PAD. CRABBTREE, PA. — Predsed
Martin Jereb, P. O. Box 92. Tajnik in blagajnik Andrej Jereb, Box 92, Crabb Tree, Pa. Mesečna seji «e vrti vsako prvo nedeljo v prostorih A Jercb-a.
St 72.- DRUŠTVO 8V. ANTONA PAD. ELY, MINN. — Preds. John Pucel, Box 23. Tajnik Joe Palcher ml. Box 385. Blagajnik John Otrin Box 322. Seja se vrti vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. v Slov. Narod. Domu.
St. 73.- DRUŠTVO ,8V. JURIJA, TOLUCA, ILL. — Preds. Ivan Rački, Box 241. Tajnik rn blagajnik John Ro-sich, P. O. Box 354. Redna mesečna seja se vrši vsakega 16. v meseca v prostorih Mike Johanes.
Št. 74.- DRUŠTVO SV. BARBARE, SPRINGFIELD, ILL. — Preds. John Petkovšek, 1212 E. Stuart St. Tajnica Alojzija Kužnik, 1201 So. 19. St. Blagajnik Štefan Lach, 1900 E. S. Grand Ave. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesccu v "Slovenija" dvorani.
št. 75- DRUŠTVO VIT. SV. MARTINA LA SALLE, ILL. — Predsednik
Ignac Jordan, R. R. 3. Box 7 C. Tajnik Frank Malli, R. 1. St. Vincenes Ave. Blagajnik Josip Bregach, 437 Crossat St. Redna seja se vrši vsako 3. nedeljo v slovenski cerkveni dvorani ob 2. uri popoldne.
št. 77.- DRUŠTVO MARIJE VNE-BOVZETE, FOREST CITY. PA. — Predsednik Frank Matos, Box 560. Tajnik John Osolin, Box 492. Blagajnik Victor Lavriha, P. O. Redna mesečna seja se vrši vsako Hrugo nedeljo v dvorani pevsk. dr. "Naprej".
št. 78.- DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, CHICAGO. ILL. — Predsednica Mary Kobal, 1901 W. 22nd St. Tajnica Julia Gottlieb, 1845 W. 22nd St. Blagajničarka Mary Gregorich, 2112 W. 23rd St. Redna seje se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani cerkve sv. Štefana.
št. 79.- DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, WAUKEGAN, ILL. — Predsed. John Cankar, 932 Prescott Street, Waukegan, III. Tajnik Ign. Grom, 834 Wadsworth Ave.. Waukegan. 111. Bta-gajnik John Zallar, 1118 Wadsworth Ave. North Chicago, IlL Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v Frank Svetetovi dvorani.
št. 80,- DRUŠTVO MARIJE ČISTEGA SPOČETJA, SO. CHICAGO. IlL — Predsednica Uršula Kučič, 9441 Ewing Ave. Taj. Louise L. Likovich, 9511 Ewing Ave. Blagajničarka Rose Širne. 9540 Ewing Ave. Redna mesečna &eja sc vrši vsako 3. nedeljo cerkveni dvorani na 96th St. in Ewing Ave.
št. 81.- DRUŠTVO MARIJE SEDEM ŽALOSTI, PITTSBURGH, PA.—
Predsednica Marija Lokar, 4908 Hatfield St. Tajnica Josephina Fortun. 4811 Hatfield St. Blagajn. Mary Ger-!<)vič. 5219 St:«nto^ Ave. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v K. S. Domu.
št. 83.- DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, FLEMING, KANS. — Predsednik Joseph Gerant, R. R. 2. Pittsburg, Kans. Tajnik Anton Skubitz, R. R. -2. Box 64. Pittsburgh, Kans. Blagajnik Frank Lintz, R. R. 2 Cherokee, Kan«. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Frank Speharjevi dvorani.
št. 84.- DRUŠTVO MARIJE SEDEM ŽALOSTI. TRIMOUNTAIN. MICH. — Predsednik Matija Gregorič, Box 54. Tajnik in blagajnik Joseph Judnich, Sr., Box 24, Trimountain, Mich. Redna mesečna seja se vrši tretjo nedeljo pri tajniku.
št. 85.- DRUŠTVO MARIJE ČIST. SPOČETJA, LORAIN, OHIO. — Predsed. Agnes Compare, 1864— E. 29th St. Tajnica Frances Tomazin. 2917 Toledo Ave. Blagajničarka Josie Pogačnik, 3222 Globe Ave. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Virantovi dvorani.
Št. 86. - DRUŠTVO SV .SRCA MARIJE, ROCK SPRINGS, WYO. — Predsednica Johana Ferlic, 211 Sherman St. Tajnica Terezija Potočnik, 674
Ahsay Ave. Blagajničarka Johana For-tuna, Box 288. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenskem Domu ob 2. uri popoldne.
št. 87.- DRUŠTVO 8V. ANTONA PAD., JOLIET, ILL. — Predsednik Matija Krall, 1515 North Hickory St. Tajnik Joseph Horvath, 745 Summit St. Blagajnik Leopold Adamich, 1604 N. Nicholson St. Redna mesečna reja sc vrši vsako drugo nedeljo v stari šoli ob 1. uri popoldne.
št. 88.- DRUŠTVO SV. ALOJZIJA. MOHAWK, MICH. — Preds. George Hribljan, Box 104, Ahmeek, Mich. Tajnik in blag. Josip N. Rozich, P. O. Bo,x 287, Ahmeek, Mich. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo na Ahmeek, Mich., v Leševi dvorani.
št 90.- DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, SO. OMAHA, NEBR. — Predsednik Josip Križmanič, 5601 So. 33rd St. Taj. Anton Krašovec, 3814 V" Street. Blagajnik Josip Lesac, 3U03 W. St. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 4. popoldne v Hrvatsko-Slovenski cerkveni dvorani.
št. 91.- DRUŠTVO SV. PETRA IN PAVLA. RANKIN. P. O. Bmddock. Pa. — Preds. Josip Rudman, Sr. R. F. D. 5. Box 221, Wilkinsburg. Pa. Tajnik Rudolph G. Rudman, 2334 Manor Ave., Swissvalc, Pa. Blagajnik Frank Habich, R. F. D. 5, Box 187 A. Wilkinsburg, Pa. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v hrvatski cerkvcni dvorani v Rankin, Pa.
St. 82.- DRUŠTVO SV .BARBARE PITTSBURGH. PA. — Predsednica Milka Car, 248 Main St Tajnica Marija Novogradac, 4820 Harrison St. Blagaj. Tonka Delat, 4009 Butler St. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani v Bencttu.
St 93.- DRUŠTVO FRIDERIK BARAGA CHISIIOLM, MINN. — Predsednik Frank Shetina, 322 W. Poplar St. Tajnik John J. Sterle, 717 So. 4th Ave. Blag. John Znidaršič, 307 W. Birch St. Seja se vrti vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v Sar-tori dvorani.
št. 94.- DRUŠTVO MAR. 7.DRAV. •IE BOLNIKOV. SUBLET, WYO. — Predsed. John Žibra. Box 163. Tajnik John Krumpačnik, Box 122. Blag. Al. Orpšnik, Box 192. Redna, mesečna seja sc vrti vsako drugo nedeljo v Joe Ra-kunovi dvorani.
St. 95.- DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, BROUGHTON. PA. — Predsednik Fr. Moravč. Box 237. Tainik Anton Ipa-vec, Box 123. Blagajnik John Bruce,
Box 197. Redna mesečna seja se vrli vsako drugo nedeljo v Slovenski dvo rani.
St 07.- DRUŠTVO 8V. BARBARE, MT. OLIVE, ILL. — Predsednik Nick
Curilovič, Box 576. Tajnik Ant. Gor-šič, Box 781. Blagajnik John Biščan.
Box 543. Redna mesečna seja se vrti vsako tretjo nedeljo v K. P. Hali
St.98.- DRUŠTVO SV. TREH KRALJEV, ROCKDALE, P. O. JOLIET, ILL.— Predsednik Anton Krkoč, 223 Moen Ave. Tajnik Josip Juhant, 711 Moen Ave. Blagajnik Alojz Mlakar, 223 Meadow Ave. Seja vsako prvo ned. f mesecu v Mestni dvorani.
St. 101.- DRUŠTVO 8V. CIRILA IN METODA, LORAIN, OHIO. — Preds. John Lešnjak, 1700- E. 32nd St. Tajnik John Juha, 1760 E. 29th St. Blagajnik Frank Zehel, 1661 E. 31. St. Seja se vrši vsako'prvo nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu.
Št. 103.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, MILWAUKEE, WIS. — Predsednik Josip Jeranth, 447 — 51st Ave. West Ailis, Wis. Tajnik Louis Sekula, 426— 52 Ave. West Allis, Wis. Blagajnik Lovro Sečen, 896—60 Ave. West Alia, Wis. Seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu v cerkveni dvorani v West Allis, Wis. ■ št 104.- DRUŠTVO MAR. ČIST. SPOČETJA, PUEBLO. COLO — Predsed. Frances Glatch, 1223 Eiler Avenue. Tajnica Marija Kocman, 1110 Bohman Ave. Blagaj. Ana Princ, 1222 Taylor Ave Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nemcljo v mesecu v Kozja-novi dvorani.
št. 105.- DRUŠTVO SV. ANE, N. YORK. N. Y. — Predsednica Miss Jo sephine Škriba, 8112 Polk Ave. Tajni ca Miss Mary Stare, care Brunncr, 338 E. 25th St. Nfew York, N. Y. Blag. Mrs. Terez. Kovač, 1277 Putnam Ave. Brooklyn, N. Y. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu ob 3. pop. v dvorani na 121 E. 2nd St., New York, N. Y.
št 108,- DHUSTVO SV. GENOVE-FE, JOLIET, ILL. —Predsednica Jean Težak, 207 Indiana St Tajnica Antonija Struna, 1016 Wilcox St. Blagajničarka Mary Golobitch, 211 Jackson St. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v stari šoli cerkve sv. Jožefa.
št. 109.- DRUŠTVO SV. DRUŽINE, AL1QUIPPA, PA. — Predsed. John Fatur, Box 170. Tajnik John Jager, Box 137. Blagaj. Jakob Derglin, Box 13K Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu pri blagajniku.
št. 110.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, BARBERTON, OHIO. — Predsednik Math Mihelčič, R. F. D. 2. Box 182-A. Taj. Jos. Lekšan, 206 Mt. Pleasant Av., Blagajnik Mihael Pristov, 137 Brown St. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v drvorani društva "Domovina" na Mulberry St.
St 111.- DRUŠTVO SV. SRCA MARIJE. BARBERTON, OHIO. — Pred. Anna Brunski, 840 Cornell St. Taj. Jennie Ozbolt, 231 Moore St. Blagaj. Jennie Skerl, 223 Moore St. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Slovenski dvorani.
št. 112,- DRUŠTVO SV. JOŽEFA ELY, MINN. — Predsednik Frank Jerich, Box 884. Tajnik Joseph Agpich, Box 266. Blagajnik Joseph Pcšelj, Box 165. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Joe Skalatovi dvorani.
St. 113- DRUŠTVO SV. ROKA, DENVER. COLO. — Preds. Anton Zalar, 10«» Shady Row. Tajnik Josip Erjavec, 631 E. 49th Ave. Blagajnik Marko Sodja, 1201 E. 22nd Ave Seja se vrši vsak drugi četrtek v mesecu v Domu slovtnskih društev na 4468 Washington St.
št 114.- DRUŠTVO MARIJE MIL. POLNE, STEELTON, PA. — Preds Katarina Zlogar, 536 So. 4th St. Tajnica Mary A. Bratina, 519 So. 2nd St. Blagajničarka Ana Simonič, 370 So. 2nd St. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani dr. sv. Alojzija.
Št. 115.- DRUŠTVO SV. VERONIKE, KANSAS CITY, KANS. — Preds losipina Zupan, 280 N. 5th St. Tajnica Katy Martinčič, 407 N. 5th St. Blagajničarka Katy Gergich, 416 North 5th St. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Cerkveni dvorani na 515 Ohio Ave. . št. 118.- DRUŠTVO 8V. PAVLA LITTLE FALLS, N. Y. — Predsednik John Susman, 4 So. William St. Tajnik Frank Gartner, 15 Ward St Blag. John Slapničar, 74 Ward St. Redna mesečna seja se vrši vsako tretio nedeljo na 18 Seeley St. ob 1. uri pop.
št 119.- DRUŠTVO MARIJE PO MAGAJ. ROCKDALE, P. O. Joliet lil. Preds. Mary Kastelic, 823 Moen Ave. Taj. Terezija Zupančič, 721 Otis Ave. Blagajničarka Mary Boštjančič, 1011 Moen Ave. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v šolski dvorani.
št. 120.- DRUŠTVO SV. ANE, FOREST CITY, PA. — Predsednca Ma-ry Tclban, Box 300. Tajnica Mrs. Paulina Osolin, Box 492. Blagajničarka Mrs. Fannie Maleckar, Box 261. Red na mesečna seja se vrši vmuko tretio nedeljo v dvorani pevsk. dr. 'Naprej'.
St. 121.- DRUŠTVO MAK*JE POMAGAJ, LITTLE FALLS, N. Y. — Predsednica Terezija Masle, 39 Danube St. Tajnica Rafaela Lovrin, 74 Hancock St. Blagajničarka Gertrude Susman, 541 E. Jefferson St. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesccu na 39. Danube St.
št 122.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA ROCK SPRING®. WYO. — Predsed Matevž Feriich, 211 Sherman St. Tajnik Matt Leskovec, P. O. Box 547 Blag. Frank Potochnik Jr. 674 Ahsay Ave. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slovenskem Domu ob 2. uri popoldne.
St. 123- DRUŠTVO SV. ANE, BRIDGEPORT, OHIO. — Predsednica Marija Hoge, R. F. D. Box 29. Boyds-ville, P. O. Bridgeport, Ohio. Tainica Ana Legan, R. F. D. 2, Box 180, Bridgeport, O. Blagajničarka Terezija Sterk. R. F. D. 2, Box 112, Bridgeport, O. Seja se vrti vsako 3. nedeljo v mesecu v Slovenski dvorani v Boydsville, Ohio.
St 124.- DRUŠTVO SV. JAKOBA GARY. IND. — Predsednik John Iva-nik, 1106 Jefferson St Tajnik Geo. Ivanik. 1106 Jefferson St. Blagajnik Tony Gaiba, 1106 Jefferson St. Redna mesečna seja se vrti vsako xadn]o nedeljo na 1106 Jefferson St. St. 126.- DRUŠTVO SV. MARTINA MINERAL, KANS. — Društvene posle vodi tajnik Martin Oberian, Box 72 Mineral, Kans.
St. 127.- DRUŠTVO SV. ANE, WAUKEGAN, ILL. — Predsednica Ana Ar-tač, 004 Wadsworth Ave. Tajnica Franca Terček, 816 Prescott St. Blagaini-
Ave. Seja se vrši vsako tetrto nedeljo
v	mesecu v šolskih prostorih.
St. 128.- DRUŠTVO 8V .BARBARE. ETNA, P. O, Pittsburgh, Pa. — Pred-Ana Novak, 14 Union St. Tajnica Johana Skof, 10 Ganster St. Blagajničarka Roza Borkovič, 64 Maplewood St. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Hrvatsk. Domu na 110 Bridge St. Etna Pa.
St. 13«.- DRUŠTVO SV. PAVLA DEKALB, ILL. — Predsednik Paul Koshir, 1403 State St. Tajnik in blag Math Kaisher, 820 E. Garden St Redna mesečna seja se vrti vsako drugo nedeljo na 1403 State St., ob 9. dop 131.- DRUŠTVO MAR. SV. ROŽ. VENCA AURORA, MINN. — Preds. John Roblek, P. O. Box 14. Tajnik Geo. Simonich, Box 74. Blagajnik Geo. Simonich, P. O. Box ,74. Aedna mes. seja sc vrši vsako 3. nedeljo v Slovenski delavski dvorani; pri-četek ob 9. uri dopoldne.
.Št. 132- DRUŠTVO SV. ROKA, FRONTENAC, KANS. — Predsednik Anton Oražen, Box 143. Tajnik in olagajnik Frank Starcich, Box 410. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v meseca v avstrijski dvorani.
St. 133- DRUŠTVO SV. IME MARIJE, IRONWOOD, MICH. — Predsednica Barbara Stulač, P. O. Box 171. Tajnica Mary Ulasich, 301 Kennedy St. Blagaj. Helena Marfnčič 220 S. West St. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v hiši Joc Marinčiča.
Št. 134- DRUŠTVO SV. ANE, INDIANAPOLIS, IND. - Predsednica Mary Dugar, 919 N. Warman Ave. Tajnica Mary Kocjan, 756 N. Warman Ave. Blagajničarka Frances Stergar, 768 N. Warman Ave. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Gačnikovi dvorani.
št 135- DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, GILBERT, MINN. — Predsednik Anton Erchul, Box 214. Tajnik Jno Pei^on, Box 744. Blagajnik Anton Indihar, Box 337. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu ob drugi uri popoldne v Ant. Indiharje-
vi	dvorani, št. 136- DRUŠTVO SV. DRUŽINE.
WILLARD, WIS. — Preds. Ant. Trun-kel. Box 26. Willard. Wis. Tajnik Lud. Perušek, Box 15, Tioga, Wis. Blagajnik John Bajuk, Box 13, Willard Wis. Redna mesečna seja se vrši po prvi sv. rnaši v pritličju župnišča na Willard, Wis. vsako prvo nedeljo v mesecu.
št 139- DRUŠTVO SV. ANE, T Ji SALLE, ILL. — Predsednica Mrs. Mary Dolanc, 445 Sterling St., La Salle, 111. Taj. Rose Uranich, 1207—6. St., La Salle, IlL, Blagajničarka Mary Baznik, 932—4th St., La Salle 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
št. 140.- DRUŠTVO SV. ROZALIJE SPRINGFIELD, ILL. — Preds. Ana Librič, 1212 E. Stuart St. Taj. Antonija Brešan, 1524 So. Uth St. Blag. An-tonia Bresan, 1524 S. llth St. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani "Slovenija".
št. 143- DRUŠTVO SV. JANEZA KRST. JOLIET. ILL. — Predsednik Joseph Avsec, 205 Stone St. Tajnik Steve G. Vertin, 1004 N. Chicago St. Blagajnik Mathew H. Vertin, 111 Indiana St. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v Šolski dvorani.
Št. 141- DRUŠTVO SV. CIRILA TN METODA. SHEBOYGAN, WIS. Preds. Michael Progar, 2307 N. 8th St. Tajnik John Udovich, 1135 Dillingh Ave. Blagajnik Peter Droll, 715 Ala. Ave. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani.
št 145- DRUŠTVO SV. VALENTINA, BEAVER FALLS, PA. — Preds. Frank Flajnik, 226 Beaver St. (Fall-ston) P. O. New Brighton, Pa. Tajnik Math Malevec, 226 Beaver St. (Falls-toni. Blagajnik John šutej, P. O. West Bridge water, Pa. Redna mesečna seja v^ako 2. nedeljo v H. Slov. cerkveni dvorani v New Brighton, Pa. ob drugi uri popoldne.
št. 146- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, CLEVELAND. OHIO. — Predsednik Joseph Miklich, 3545 E. 81st St. Tajnik Dominik Blatnik, 3550 E. 81st St. Blagaj. Joseph Kenik, 8018 Mansfield ave. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu ob eni uri pop. v dvorani št. 1. Slov. Nar. Doma.
št 147- DRUŠTVO MARIJE POM. RANKIN, P. O. Braddock, Pa. — Predsednica Barbara Gozdanavič. 328—3rd St. Tajnica Mary Sechan. P. O. Box 95. Blag. Agnes Kerchel, P.O. Box 95. Odbornica bolesti Ljuba Buchar, 221—2nd St. Rankin, Pa. Mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerkvcni dvorani.
št. 148.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA. BRIDGEPORT, CONN. — Predsednik Štefan Pucko, 37 Ceres St. Tajnik Anton Kolar, 467 Spruce St. Blagajnik jos. Rezsonja, 320 Hancock Ave. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu .v dvorani Štefan Horvata na 336 Pine St.
št 150- DRUŠTVO SV. ANE, CLEVELAND, OHIO. — Preds. Mrs. Te-reza Yanchnr, 2600 E. 81st St. Tajnica Miss Mary Globokar, 3612 E. 82nd St Blagajn. Mrs. Mary Miklavčšč, 3568 E.* 80th St. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu.
Št. 152- DRUŠTVO SV. MIHAELA. SO. DEERNG, ILL. — Predsednik Luka Matanich, 2524 E. 109th St. Tajnik Fab. Markovič, 10036 Torrencc av. Blagainik Sitne Furlan, 10823 Bcnsley \ve. Redna mesečtm seja se vrti vsa-o drugo nedeljo v Doffy dvorani ob 2. uri pop.
St 153- DRUŠTVO SV. JERONI-MA, CANONSRURG. PA. — Preds Martin Žagar, U Strabane Ave. P. O., Cancmsburg, Pa Tajnik John Pelhan I Box 48, Strabane. Pa. Blagajnik Anton Bevc, mL, Box 218, Canonsburg, Pa. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v' mesecu v lastnih društvenih prostorih.;
št. 154.- DRUŠTVO MARUE MAJ. NIK A, PEORIA ILL. —Preds. Joseph Kocian, 419 S. Park Ave. Tajnik John Mramor, 229 Livingston St. Blag. Josip Kuhel, 819 Easton Ave. Seja se vrti vsako drugo nedeljo v mesecu ob i dveh pop. na 319 Easton Ave.
Št. 156- DRUŠTVO BV. ANE,! CHISHOLM, MINN. — Predsednica Frances Pluth, 216 West Lake St. Taj-! nica Mary Champa, 311 W. Poplar | St. Blagajn. Carolina Baraga, 326 W. j Poplar St. Redna mesečna seja se vrti vsako prvo nedeljo v Recreational Bldg!
St. 157- DRUŠTVO KRALJICE MAJNIKA, SHEBOYGAN, WIS. — Predsednica Mary Turk, 710 Ky. Ave. Tajnica Mary Godec, 522 N. Water St. Blagajničarka Rose Carek, 1334
čarka Franca Drobnič, 843 McAlister, Penn. Ave. Mesečna seja se vrši vsa
ko drugo nedeljo v šolski dvorani.
St 158- DRUŠTVO SV. ANTONA PADOV. HOSTETTER, Pa. — Preds Jakob Povše, Box 141, Hostettcr, Pa. Tajnik John Mikec, Box 42, Pleašant Unity', Pa> Blagajnik Anton Lamov* šek, Box 193, Pleasant Unity, Pa. Redr.a mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Slov. Nar. Domu.
St 160- DRUŠTVO MARIJE ČIST. SPOČ. KANSAS CITY, KANS. — Predsednica Theresa Cvitkovič, 518 Dugarro St. Tajnica Ivana Bratkovič, 418 N. 5th St. Blagajn. Agnes Za-krajšek, 526 Sandusky Ave. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v šolskem poslopju.
St. 161- DRUŠTVO SV. ALOJZIJA GILBERT, MINN. — Predsednik Aloii Verbič, Box 871. Tajnik Mike Seme-ja, Box 353, Gilbert, Minn. Blagajnik Mike Seme j a, Box 353. Redna mesečna seja se vrti vsako tretjo nedeljo % prostorih sobr. Louis Verbich, ob 2. uri popoldne.
št. 162- DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, CLEVELAND, OHIO — Predsednica Helena Mally, 1105 E 63rd St. Tajnica Frances Ponikvar, 1011 E. 64 th St. Blagajničarka Frances Debevec, 6022 Glass Ave Redna sejs se vrti vsaki prvi ponde ljek v mesecu v stari dvorani šole sv Vida.
St. 163- DRUŠTVO SV. MIHAELA PITTSBURGH. PA. — Predsednik Mi-ke Kovačič, 268 Md. Ave., Milvalle, Pa. Tajnik Matt Brozenič, 121 — 44th St Pittsburgh, Pa. Blagajnik Ignac Rudar. 268 Md. Ave. Millvale. Pa. Predsednik odbora bolesti: za člane John Strikič, 15 Long Way, Pittsburgh. Pa. Predsednica odboca bolesti za članice: Barba Lisjak. 110—57th St. Pbgh. Pa. Redna mesečna seja se vrti vsako drugo nedeljo v Ameriško-Hrvatskem Domu, 10 Maryland Ave., Millvale, Pa.
št 164- DRUŠTVO MARIJE PO-MAGAJ, EVELETH, MINN. — Preda Lucille Kapsh, 806 Adams Ave. Tajnica Theresa Krall, 717 Summit St. Blagajničarka Frances Kvaternik, 610 Summit St. Redna mesečna seja sc vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
št 165- DRUŠTVO MARIJA POMOČ KRISTJ., WEST ALLIS, WIS.— Predsednica Mary Marchets, 0328 Hawley Ave. Tajnica Mary Arch, 441 52nd Ave. Blagajničarka Mary Schwi-gel, 458—54th Ave. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesccu v cerkveni dvorani.
St 166. DRUŠTVO PRESV. SRCA JEZUSOVEGA SO. CHICAGO. ILL*— Preds. Anton Ostojič, 9618 Escan. Ave. Tainik Fr. Pleša, 2949 E. 97 St Ave. Blagajnik Milan Plesha, 9018 Burley Ave. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v Cerkveni dvorani na 96. cesti ob 4. popoldne.
št. 167- DRUŠTVO KRALJICA MI RU, THOMAS. W. VA. — Predsedni-ca Ana Kaltnikar, Box 24. Tajnik in blag. John Lahajner, Box 215 Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v J Lahajnarjevem prostoru.
št. 168- DRUŠTVO SV. JOŽEFA BETHLEHEM. PA.—Predsednik Frank Sinko, 909 Laufer Ave. Tajnik Charles M. Kuhar. 513 Ont. St. Blagajn. Math Rogan, 613 E. 5th St. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v Cerkveni dvorani.
št. 169- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, CLEVELAND, (Collinwood), OHIO.— fredseanik Karol bKeoe, tin J t. lttfrd Street. Tajnik Frank Matoh, 16102 Holmes Ave. Blagajnik August F. Svc-tek, 15222 Saranac Rd. Seja se vrši vsak drugi pondeljek v mesecu v cerkveni dvorani.
št 170- DRUŠTV O SV. ANE. CHl C AG O. ILL. — Predsednica Barbara Horvat, 2046 W. Coulter St. Tajnica Antonia Densa, 2730 Arthington St. Blagajn. Rosie Possedi, 1858 W. 22nd St. Redne mesečne seje se vršijo v slovenski cerkveni dvorani vsako drugo nedeljo.
St 171- DRUŠTVO SV. ELIZABETE, NEW DULUTH, MINN.—Preds. Joseph Jakša, 125—98th Ave. West. Tajnik Frank Vesel, 219—101 Ave. W. Blagajnik Anton Cernich, 201 — 98th Ave. W. Redna seja se vrti vsako tretjo nedeljo v mesecu v zakristiji cerkve ob 2. uri popoldne.
št 172- DRUŠTVO PRESV. SRCA JEZUSOVEGA WEST PARK, O. — Preds. Ant. Hosta, st., 13224 Carringt. Ave. Tajnik Joseph Grdina, i3404 Astor Ave. Blagajnik Mike Weisa. 12619 Kirton Ave. Seja se vrti vsako prvo nedeljo v mesecu ob dni|< or pop. v Jug. Del. Narod. Domu.
St. 173- DRUŠTVO SV. ANE, MILWAUKEE, WIS. — Predsednica Ana Spende, 830 Scott St. Tajnica Mary Luksich, 397 Greenbush St. Blagajn. Barbara Stukel. 386 Hanover St. Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v. mesecu v cerkveni dvorani na 4th Ave.
št. 174- DRUŠTVO MAKU h, PO MAGAJ, WILLARD. WIS - Preda Antonija Rakbvec, R. 5. Bx 38, Greenwood. Taj. Mary Gosar, R. 5, Box 30, Greenwood, Wis. Blagajničarka Ivans Artach, Box 35, Willard, Wis Seja m vrši vsako drugo nedeljo v meeecv • pritličju župnišča.
št 175- DRUŠTVO SV. JOŽEFA SUMMIT, IIJ^ — Predsednik Joseph Kerzich. Box 423 Argo. 111 Tainik Pr Pelko, Box 68. Summit III Blagainik nor. Pelko, Jr. Box 68, Summit HI. Seje se vrte vsako prve nedeljo v m* sccu na tajnikovem domu, 7331—50te St Summit IU.
St 176-DRUšTVO MARUE POM A Gaj, DETROIT, MICH. — Predaednik Jos. G. Elenicb, 1444 Ferry Park. Taj. nica Mary Zunich, 130 Winona Av*. Blagajnik Paul K. Madronicb, 1571 Kendall Ave. Seja se vrti vsako prvo nedeljo v dvorani cerkve sv. Jeronima. vogal Oakland in Melbourne Ave.
St 177- DRUŠTVO PRESV. BRCA JEZUSOVEGA, CHESTERTON, lad.
Predsednik Ludvik Stainko, Box 130, Porter, Ind. Tajnik John Flatz, Box 174 Porter, Ind. Blagajnik August Krzna-rič, Box 139, Porter Ind. — Seja se vrti vsako drugo nedeljo v mesecu pri sobr. John Fiatz v Cbestertonu.
St 178- DRUŠTVO 8V. MARTINA CHICAGO, ILL. — Preds. Al. Nece mer, 1983 W. 22nd St. Tajnik John Turner, 2020 W. 23rd St. Blagainik Steve Zupčič. 1904 W. 22nd St. Šeja se vrti vsako drugo nedeljo v mesecu v šolski dvorani župnije Sv. Štefana, 22 Place, So. Lincoln St.
«t 17Q - T»Ri!iTVO 8V. ALOJZI-Ja, ELMHURST, ILL. — Predsednik Charles Remec, P. O. Elmhurst 111. Tajnik J. Koinel. R.F.D. 1. Villa Park, IU. Blagajnik Rafael Rebek, P. O. Elmhurst. 111. Frank Vertovec in Mary Kerkoč, bolniška obiskovalca. Seja sc
vrti vsako drugo nedeljo v mesecu naj St. 203.- DEKLIŠKO DRUŠTVO 8vJnem življenju	Potem pa je
vstala lakota v tisti deželi, in on je začel pomanjkanje trpeti.
St. 180.- DHLS'! V O SV. antona t St. 204.- DRUŠTVO MARIJE MAJ PADOV„ CANON CITY* colo. NIKA, RIBBING, MINN. — Preds Predsed. Frank ZaverI, et„ Proaoect Catherine Muhvich, 1017 —5th Ave Heights. Tajnik Anton Strainar, Pros-! Tajnica Margareth Tratar, 1714—4th
P set Heights. Blagajnik Louia Pierce, Ave. Blagajničarka Rose Majerle, 122 rospect Heights. Seja se vrši vsako 1st Ave. (Brooklyn Loc). Seja se vrši
drugo nedeljo v mesecu ob 3. popoldne, v Louis Pierce-jevi dvorani.
St. 181.- DRUŠTVO MARIJE VNE-BOVZETE. STEELTON, PA.
Predsednica Amalija Dolinar, 614 S. 2nd St. Tajnica Doroteja Dermes, 236 Myers St. Blagajničarka Anna Petrič, P. O. Box 330. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu v dvorani dr. sv. Alojzija.
182. DRUŠTVO SV. VINCENCA, ELKHART. I MX — Predsednik Ant. Terlep. R. R. 5, Box 25. Tajnica Mary Oblak, R. R. 5. Box 50. Blagajničarka Alojzija Prijatel. R. R. 5. Box M A. Redna seja se vrti vsako prvo nedeljo v mesecu v Oblakovih prostorih na Fieldhouse Ave. in 21st St.
ST. 183. DRUŠTVO DOBRI PASTIR AMBRIDGE, PA. — Predsednik Louis Verček Box 148. Ambridge, Pa., Tajnik Charles F. Crosdeck Jr., 29 Main St., Fair Oaks, Pa. Blagajnik Peter Svegel 3rd and Maplewood Ave. Ambridge, Pa. Seja se vrši vsake drugo nedeljo v mesecu pri J. Keržanu 128 Maplewood Ave.
ST. 184. DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ. BROOKLYN. N. Y. — Preds. Katy Zupančič, 1583 Gates Ave. Taj. Theresa Skrabe, 2301 Hughes St. Blag. Mary Nakrst, 609 Seneca Ave. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu na 92 Morgan Ave.
ST. 18».- DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVANSKEGA. BURGETTS-TOWN, PA. — Preds. Stefan Jenko. B.v 216, Bulger. Pa. Taj. in blag. John Pintar. 17 Sinn Ave. Burgettstown, Pa. Seja se vrši v»akn prvo nedeljo v mesecu pri sobratu John Pintar v Burgettstown, Pa.
ST. 18«.- DRUŠTVO SV. CECILIJE, BRADLEY, ILL. — Preds. Frances Dressier, P. O. Box 537. Tajnica Ro-se Smole. Box 314. Blagajničarka Frances Lustig. Box 260. Seje se vrte vsako prvo nedeljo v mesecu v Woodmen dvorani.
ST. 187,- DRUŠTVO SV. ŠTEFANA JOHNSTOWN, PA. — Predsednik Fr. Pristov, R. F D. No. 2. Tajnik in blag. Frank Požun, 126'2 Stutzman St. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo na domu sobrata A. Tomca, 295 Boyer St. ob 3. uri popoldne.
ŠT. 188. DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ. HOMER CITY. PA. — Predsednik Karol Klemene. R. P. D. 2, Bx 99 Tajnik Frank Farenchak, R. D. 2. Box 95. Blag. imbro Vlahovac, Box 439. Seja se vrši vsako prvo nedeljo n:t domu tajnika.
ŠT. 18». DRUŠTVO SV. JOŽEFA, SPRINGFIELD. ILL. — Predsednik Rev. Francis S. Mažir, 1715 So. 15th
vsako drugo nedeljo popoldne v mesecu ob 2. uri na domu tajnice.
ST. 205. - DRUŠTVO MARIJE VNE-P.OVZETJA, ELY, MINN.
ST. 206. . 'DRUŠTVO SV. NEŽE. SOUTH CHICAGO, ILL.
ST. 207. - DRUŠTVO SV. DRUŽINE, MAPLE HIGHTS (P. O. BED FORD. O.) — Preds. Anton Steržaj 5151 Charles St. Tajnik Frank Stavec, 5086 Stanley Ave. Blagajnik John Fortuna, 5103 Miller Ave. Seje se vrte vsako, prvo nedeljo na domu br. predsednika.
OPOMBA.
Sobr. druitveni tajniki (-Ice) so na-prošenl, da tako) poročajo vsako prt-membo naslova svojih uradnlkov(ic) n sicer' glav. tajniku Jednote ter aprawiiStvu "Glasila K. S. K. Jedno te" ■
Pet govorov o molitvi.
V stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani govoril Dr. Mihael Opeka.
(Konec)
v.
Sv. Matej pripoveduje v 20. poglavju, kako je pristopila ne kega dne k Jezusu Šaloma Ce-bedejeva s svojima sinovoma Jakobom in Janezom in ga je prosila za ta dva visokih šlužb v njegovem kraljestvu. Mislila je, da bo Kristus ustanovil mogočno kraljestvo na zemlji. Kristus pa je prošnjo odbil. Ne vesta, kaj prosita (Mt. 20. 22), je dejal — ne materi, marveč sinovoma — ker sta pač sinova mater pregovorila, da je sla zanju prosit, in sta tako pravzaprav prosila onadva. — Ne veste, kaj prosite! To velja velikokrat tudi o naših prošnjah pri Bogu, in to je tista tretja reč, zaradi katere naše molitve velikokrat niso uslišane, in o kateri moram jaz. kakor sem zadnjič napovedal, danes
še govoriti. V svoji nevednosti
Sn iainlk Mat^ Barborič,' 1507 ^0. lSth Prosimo mala, to je stvari, ki St. Blagajn. Michael Laskodi, 2118 niso prave. Mi mislimo, da so Peoria Rd. .Mesečne seie se vrše vsako i	, .
prvo nedeljo v "Slovenija" dvorani za nas dobre, pa niSO, marveč ŠT. 190. DRUŠTVO MARIJE PO-j slabe so. Zato pa Bog le mo-MAGAJ. DENVER. COLO. — Pred- ,	,- . .	.
sednica Ana Virant. 4725 Baldwin dro 10 »Juhece ravna, da nam Street Tajnica Mary Perme, 45761 takih prošenj ne uslišuje. Po-Pearl St. Blagajničarka Agnes Kra- Di, - „„.„•■„, sovec. 4459 Pearl St. Seje se vrte!»'"sajte natančneje!
vsako drugo nedeljo v mesecu v dvo-1	-
rani Slovenskih društev, Washington A|} je	aH ^ mj ^
ŠT. 191. — DRUŠTVO SV. CIRILA, gi ljudje velikokrat ne vemo, ELdJSKu.sS^ffii F°-,2n kaj je za nas dobro, in kaj ne?
Resnično res je tako. Cemu je
Predsednik Paul Schneller, 463 E. 120 St.; tajnica Mrs. Justina Skufca, 18615
Kildeer Ave.; blagajnik Joseph Plev- t i Aiovpi. hrpnpnpti nn nik. 8ii E 185th St. Seja se vrši . coa CKneKU nrepeneti po re-vsako drugo sredo v mesecu.	I Čeh, ki so višje od njega, pravi
ŠT. 192. - MLADENISKO DRU- gv pj .	. •
ŠTVO SV. ALOJZIJA. CLEVELAND, " m°' K0 ne Ve' ka? mu O. — Predsednik M. J. Grdina, 6111 tekne v življenju. V malo dneh St. Clair Ave. Tajnik Anthony D. Zu-1	nonotmam'»' fFH
pančič, 856 E. 73rd St. Blagajnik Loois; Jeg nC°a P°P0t0Vanja . (tki. E. Grdina. 6111 St. Clair Ave. Seje i 7. 1). To, po čemer hrepenimo se vršijo vsak drugi torek v mesecu v; j,( t ^	na;VPrii	i*
St. Clair Community Center, 6300 St. i K°l P® SNOJ1 najvecjl srec1' »e Clair Ave.	! lahko ravno naša poguba; to,
ST. 193. — DRUŠTVO SV. HELE- česar se bojimo kot najhujše NE. CLEVELAND. O. — Predsednica;, , , ,	. ... J J
Mrs Mary Zalar, 1384 E. 171st St. I Katastrofe, nam je lahko v neiz-Tajnica Miss Helen Laurich. 885! memo srečo in blagoslov. Zato Alhambra Rd. Blagajničarka Ivana; „	... , . ,
Pust. I57C3 School Ave. Seja se vrti smo v »vojih prošnjah vellko-
vsak drugi četrtek v šolski dvorani v Collin wood u.
ŠT. 194. - DRUŠTVO KRALJICA MAJNIKA. CANONSBURG, PA. — Predsednica Mary Koklich, Box 108 Strabane. Pa.; tajnica in blagajnica Frances Mohorich, Box 18, Strabane,
krat podobni negodnemu tVo-ku, ki izteza roke po svetlem ognju: misli, kakšno neznansko lepo reč bo prijel — pa si opeče prste ... In podobni smo bol-
Pa. Seja se vrti vsako drugo nedeljo n;j, u se z .,:i0 t • v mesecu v dvorani društva sv. lero-l, Kl 1 % so "1(> Drani en-
kega zdravila: misli, bogve kako zlo mu bo storilo — pa ga
mesecu v dvorani društva sv. Jero
nima.
ŠT. 195. - DRUŠTVO SV. JOŽEFA. NORTH BRADDOCK, PA. — Predsednik Joe Žefran, lil I Wood Way, Brad.
ozdravi
Zato tudi kliče
dock. Pa. ;tajnik Frank Pierce, 1629 knjiga Pregovorov: Otročaji, Ridge Ave, N. S., Braddock, Pa.; bla- i . , ..... .. .... . . .. gajnik Joe Lesjak, 1627 Ridge Ave. N.|dokleJ boste UUblli otročarijo. S., Braddock, Pa. Seja se vrti vsako doklej bodo neumneži želeli, kar drugo nedelio v mesecu na 1627 Ridge ■ .. .. «, „ . Ave.. N. Braddock, Pa.	l,m Je škodljivo? Pre«?. 1, 22).
Resnično! Poglejte izgublje nega s na! Kako si je želel samostojnosti, prostosti! . . . Česa rru je manjkalo, bogatemu sinu v hiši bogatega očeta! Ne hrane, ne lepe obleke, ne primernega veselja ni niti najmanj pogrešal. Lahko bi bil srečen in zadovoljen. Pa ne! Prost biti očetovega nadzorstva, sam svoj gospod biti, svobodno razjxdagati s svojim premoženjem — to se mu je zdel cilj, hrepenenja vreden, to radost, to
ŠT. 196. - DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ. GILBERT, MINN. — Predsednica Marv Peternel, Box 383. Tajnica in organizatorica Helen Yurchich, Box 234. Blagajničarka Josephine Ulčar, Box 574. Društveni zdravnik Dr. Frederick Barrett. Seja se vrti vsako dngo nedeljo v mesecu ob 3. uri pop v Anton Indiharjevi dvorani.
ŠT. 197. — DRUŠTVO SV. STEFA-NA. V ST. STEPHEN (P. O. RICE), MINN. — Predsed. Jacob Rupar, R. 2. Rice. MiTrn. Tajnik Andrew Robich, R. 2.. Rice, Minn. Blagajnik Ciril Fer-che. R. 2., Rice Minn. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani ccrkve Sv. Štefana.
ST. 198. — DRUŠTVO SV. SRCA MARIJE. AURORA. MINN. — Predsednica France? Tegei, Box 34. Tajnica Mary Smolich, Box 252. Blagaj-
iiiiu i«4iy oiiiuiii.ii, oux	Oiacai- ___•>_ i- . ..	, , ,
ničarka Jennie Merensik. Box 3. Dni- IUiJ(X)IJ zazeijena sreča. m je štvo zboruje vsako četrto nedeljo ob šel in dejal svojemu očetu:
2	DEKLIŠKO DRUŠTVO .	daj ™ dd bIag8' kate'
sv. TEREZIJE. CLEVELAND. OHIO.11"1 mene zadene!" (Luk. 15, 12).
Predsednica Mary Svete, 1062 Addison In oče mu tra ip dal Tnkn Rd. Tajnica Vera Grdina, 6111 St.|„, °ce mu ga je dal. iako.
Clair Ave Blagajničarka Mary Kuhar,'	dosegel, kar se Želel, o
.v8,'zda' ima« proetoet, Clair Community House, 6300 St. iimaš premoŽenje, zdaj je tvoj
Clair Ave-	I cel svet — zdaj bos torej sre-
St. 200 - DEKLIŠKO društvo sv.	n . . , ,	. ,.
CECILIJE, eveleth, mlnn.	.. O kaj se! Siromak, ti
št. 201.- društvo presv. srca nisi vedel, kaj si želel, prosil! JEZUSOVEGA. south BEND, bid. v IrrotU^ kis .;a i i/ * Predsednik Steve Stojko, 1802 sf. Ca- V kratkem boš videl, kam te
ta I pa Ave. Tajnik Emil Zernick, 703 pripelje tvoja prostost! . . . Da,
W. Calvert St. Blagajnik Steve Wudi- v if^tk^m i« viHol P/«toi na. 1727 S. Catalpa Ave. Seje se vrte N kratkem Je v,del- PodaJ se vsako drugo nedeljo v mesecu na do- je v daljno deželo in je tam Z
m^a!>0l\- društvo marije čist 'malopridnimi tovariši zapravil spočetja. Virginia, minn. .svoje premoženje v razuzda-
In je šel in se pridružil nekemu mestjanu tiste dežele. In ta ga je poslal na svojo pristavo svinje past. In se je želel nasititi z luščinami, katere so jedle živali, in nihče mu jih ni dal. (Luk. 15, 13-16).
Ah, tako torej se je končalo to, kar si imel ti za edino srečo svojo/ o sin, o izgubljeni sin! Nesrečni oče, ki je dopolnil tvoje hrepenenje po svobodi v tujem svetu! . . .— Ali pa poglejte slavnega junaka, orjaka Samsona! Nekoč je videl pri Filistejcih mladenko, ki mu je dopadla. da jo je zaželel v zakon. Samson — pripoveduje 14. poglavje knjige Sodnikov — je šel doli v Tamnato; in je ondi videl ženo izmed filistejskih hčera, in ko je spet gori prišel, je povedal svojemu očetu in svoji materi, rekoč: "Videl sem ženo v Tamnati izmed hčera Filistejcev; njo prosim, mi vzemita za ženo!"
Roditelja sta ga svarila, mu odsvetovala. Oče in mati sta mu odgovorila:
"Ali ni žene med hčerami tvojih bratov in med vsem našim ljudstvom, da hočeš vzeti ženo izmed Filistejcev?"
Samson pa je le hotel, Samson je rekel svojemu očetu:
"Njo mi vzemi, zakaj dopadla je mojim očem!"
Tako se je oče vdal. Njegpv oče je šel doli k ženi in je svojemu sinu Samsonu napravil svatbo. (Jud. 16, 14, 1-10).
Da bi je nikoli ne bil! Kaj je moral Samson pretrpeti zaradi te ženitve! Zapletel se je s Filistejci v neprestane prepire in boje; padel je v mrežo hu dobne Dalile; izgubil prostost čast, moč. izgubil svoje oči in nazadnje svoje življenje. Ni vedel, kaj je želel in prosil ;\ ni slutil, da bo namišljena njegova sreča le — poguba njegova!
Egiptovski Jožef, ki ga je bil nedolžnega vrgel Putija v ječo pa je mislil, da je ječa njegov«* največja nesreča. Kako si je želel priti iz nje! Kako je prosil velikega točaja, svojega sojetnika, naj se čez tri dni, ko bo izpuščen na svobodo, spomni pred kraljem njega: Pa spomni se me, kadar ti bo dobro, in izkaži mi milost, ter spomni kralja, da me reši iz te ječe (1. Moz. 40, 14).
Toda glej! Prav to, da se ga točaj ni spomnil takoj, marveč še le čez dolgi dve leti — prav to je bila njegova največja sreča! Takrat je Jožef razložil kralju sanje, takrat je bil jkj-stavljen za oskrbnika Egipta, da je v sedmih hudih'letih re šil lakote svojega očeta in svo-ie brate in cele rodove ljudstva Predragi! Slučaj izgubljenega sina ni edini, in slučaj Samsonov tudi ne, in Jožefa iz Egipta tudi ne. Ljudje neštetokrat ne vemo, kaj je za nas dobro — že zato naše časno življenje na zemlji ne. Vprašaj mo sebe: ali nimamo sami v poglavju izkušenj za seboj? Kaj nas je enkrat in drugič pripravilo ob mir srca, ob tiho za-dovoljnost, ob blagoslov življenja? Ali ne tista pogodba, ki smo tako želeli, da bi se sklenila — in se je? ? Ali ne tisti dobiček, ki smo po njem tako hrepeneli — in ga res naredili? Ali ne tisto prijateljstvo, tisto častno mesto, ki smo se zanje tako pehali — in je tudi dosegli? Ah, da bi nikdar ne bilo ne pogodbe, ne- dobička, ne prijateljstva. ne častne službe! ... In nasprotno: Kaj nas je obvarovalo tu sovraštva, tam zavisti. tu škode, tam sramote? Ali ne ravno to, da nismo dosegli, kar smo želeli: da nismo mogli v to in to družbo, na to in to zabavo; da se naše finance ^so hotele izboljšati; naše zdravje ne utrditi, itd.
O pač res: že za to časnost na zemlji velikokrat ne vemo in ne vemo, kaj je za nas prav in kaj ne.
Kako pa šele za večnost! Ljubi Bog, tu ne vemo mi nič. Tu ve vse le Bog sanj. Kako mno-
gi bi nemara vekomaj gorel v peklu, če bi ga spremljalo skozi žffljenje samo zdravje, samo bogastvo in obilnost, sama čast in ugled pri ljudeh. Z boleznijo, z uboštvom, s preziranjem od strani sveta pa se je srečno zveličal med angeli in svetniki božjimi. Isto mislimo o sebi!
Ce bi bil ti, moj prijatelj, popolnoma zdrav in močan — ali te ne bi tvoje cvetoče zdravje tvoja polna moč lahko da zaved la v strast in kreh in pogublje nje? Tvoja bolehnost, nebog ljenost tvojega telesa te varuje bogvekoliko hudih priložnosti bogve . kako globokih padcev In bridkosti, ki jih nosiš v srcu — ah, Bog ve, če ne bi brez njih zašel v lahkomiselnost, v nečimernost in spolzkost živ Ijenja, stran, daleč stran od Boga. Tako pa ti tvoje bridkosti obračajo pogled k Bogu in k tolažbi lepih nebes.
Želiš si ljudske hvale in na klonjenosti, uspehov pri takem in takem podjetju, ugodnega konca te pravde, odvrnitve one nezgode, škode sramote. Ti, ki ne veš niti za časnost, kako veš da bo tako prav za tvojo več nost? O nemara, če bi šlo vse po tvojih željah, nemara bi tvoje srce čisto zakopalo v to po-svetnost, nemara bi ti nikoli ne pomislil ne na smrt, ne na sodbo — in bi se pogubil. Prito-žiyeš se zlasti zaradi svoje revščine; rad bi bil bogat kakor drugi, rad bi imel vsega v izobilju kakor oni; tako bi se lažje zveličal, praviš: delil bi miloščino, podpiral cerkve in samostane, delal dela usmiljenja vsepovsod.
Prijatelj! Ali veš, da 'bi bilo res tako? Ali ti to zagotovo veš? Kaj pa, če bi tudi tebe kakor mnoge druge, bogastvo le oslepilo, da bi tvoje oči nič več ne videle luči od zgoraj? Ce bi te le zakrknilo, da bi v tvoje srce ne posvetil več žarek usmiljenja? Ce bi te le v razkošju in razuzdanost potegnilo in v Večno brestdno pokopalo? Ti ne veš — Bog ve!
Ako imamo žfvež in obleko, pravi apostol, bodimo s tem zadovoljni. Zakaj kateri hočejo obogateti, padejo v skušnjavo in zadrgo hudičevo in v veliko nepridnih in škodljivih želj, katere potope človeku v pogublje nje in pokončanje (1. Tim. 6. 8-9). Resnično! Ce pomislimo, kdaj je začel padati Savel, prej pravični in bogaboječi? Takrat, ko je postal bogat kralj In Salomon, z nikoli prej slišano modrostjo obdarjen — kdaj je zabredel tako daleč, da je poganskim ženam na ljubo začel upogibati svoja kolena pred mrtvimi maliki in zažigati jim kadilo? Takrat, ko je plaval v izobilju ... A s teboj, praviš, da bi bilo drugače? Ti ne veš, Bog ve! —
Da predragi! Mi ne vemo, Bog ve, kaj je dobro za našo časnost in za našo večnost. < Zato pa se nikar ne čudimo, če Bog naših prošenj za zemeljske stvari včasih ne usliši. Bog ne da, ker je milostljiv, pravi sv. Avguštin. Ve, da bi bilo to, česar prosimo, slabo, pogubno za nas — a kako bi nam dovolil, kar nam je slabo in pogubno? Ali ima Bog manj ljubezni n modrosti nego človeški otroci? Glej, dete vidi nož in iztegne roko za njim. Oče nož
umakne in ga skrije. Dete za nožem — oče z nožem v kraj. Dete prosi, joka, vpije — oče mu noža ne da! Ali je neus miljenje, ali je ljubezen? Ljubezen je!
In bolnik v svoji vročici kaj ta vse hoče! Pometal bi s sebe vso odejo; vstal bi iz postelje, šel ven na zimski mraz; napil bi se mrzlote — vode, vina — česarkoli ... O, pustite! dajte! ali hočete, da zgorim od vročine? da umrjem od žeje? .. . Toda ne! Zdravnik pravi: ne in ne! Le še bolj g/ odenite! Ce treba, privežite ga na posteljo! Ničesar mu ne dajte, česar nespameten prosi! Ali je neusmiljenje — ali je ljubezni in te modrosti? O modrost ? Modrost je!
In naš Bog naj bi ne imel te brezbožna misel! — A zakaj pa nekaterim daje? Zdravja, bogastva, časti? — Odgovor: Ze vidi, da ne bo njihovim dušam v škodo, marveč v prid. . . Toda daje tudi takim, ki sploh ne marajo zanj, ki ga niti ne prosijo ne . . . Prijatelji, oprostite: Pustite me v miru s takimi! Sv. Avguštin ima strašno besedo, pred katero bi se morali tresti vsi, ki so Boga pozabili, pa so vendar polni njegovih dobrot. Beseda groze je ta-le: Bog včasih daje, ker je razsr-jen! Naj imajo! pravi v svoji jezi, naj le imajo brezbožneži tu na zemlji zdravje in blago in čast — zato da na onem svetu ne bodo imeli terjati ničesar od mene, katerega so zavrgli! Tam bo njihov delež sama čista nesreča, sama čista bolečina, samo čisto trpljenje na vekomaj!
Predragi! Mi Boga nismo pozabili. Mi se v svojih potrebah vsi obračamo k njemu. Ah, le prosimo ga tudi časnih dobrot in milosti — toda prosimo ga prav! S čistim ali vsaj skesanim srcem, z zaupanjem v duši — kakor sem dejal zadnjič — in z vdanostjo v njegovo voljo. Zgodi se tvoja volja! Tako prosimo kakor Marija in Marta, ko je zbolel brat Lazar za smrt: Gospod, glej, ta, ki
ga ljubiš, je bolan. (Jan. 11,3). Zadosti je, isfc srca povedati, iz globočine duše verno potožiti. Potem stori, o Gospod, po svoji vednosti in volji!
Tako molimo, Gospod, glej, bolan sem, žalosten sem; moj oče, moj mož, moj otrok je na smrt bolan; moji zaslužki so pičli, kruha nimam; preganjajo me; nevarnost mi preti, taka in taka. Gospod, ker moraš, te prosim: pomagaj! Moj Oče, ako je mogoče, naj gre kelih mimo mene . . . Toda ne kakor jaz hočem, ampak kakor ti! Stori, kakor je dobro zame, za mojega očeta, moža, mater, ;e-no, za otroke moje — kakor nam je v zveličanje! Ti veš. jaz ne vem. Jaz sem otrok — kaj ve otrok ^ Jaz sem bolnik — kaj ve bolnik! Daj mi, Gospod, recimo s sv. Avguštinom, česar prosim, če mi v tem življenju dati hočeš: daj mi zdravje, miru, sreče, blagostanja, če mi z ozirom na mojo večnost dati hočeš ... Ce pa ti nočeš, sem rad bolan, nemiren, ubog, nesrečen. — A če mi tega. česar prosim, v tem življenju dati nočeš, o »— potem pa bodi ti enkrat moje večno življenje, po katerem hrepenim, moje večno zdravje, moj večni mir, moje večno bogastvo, moja večna sreča in blaženost! Amen.
razmotrivanje.
NASVETI IN PREDLOGI ZA XVI. KONVENCIJO KSKJ.
žiHKHmmiimiiiinmnm»Ttm,ttTTTnn,Trt
Naše društvo sv. Jožefa, št. I roda v katoliški jednoti, ohra 12 v Forest City, Pa., je imelo |neč ga s tem narodu in Bogu svojo redno mesečno sejo dne ne uvidim potrebe premembe 14. februarja. 1926. Na tej se-"imena Kranjska v Ameriška ji se je članstvo soglasno izre-; Kaj ste res tako hitro pozabili klo, da se popolnoma strinja s! na prve borilce za katoliško spremembo Jednotinega imena stvar? Mislite li, da kadar se na: "Ameriška Slovenska Kato- isnidete na glavnem zborovanju liška Jednota."	: prihodnjega avgusta t. 1., ne bo
Sobratski pozdrav,	nobenih važnejših točk za raz
Frank Zidar, tajnik. motrivanje, kakor je to. po mojem mnenjij dosti. Na primer Črtajo naj se točka 15. na strani 186, člen "G" v kolikor ista ne dovoljuje podpore članom, koji so morebiti proškova-ni pri štrajkovnih nemirih, kako bi bilo, če bi prišel kak član do tega da jo dobi od kakega plačanega pretepača (ali lepše izraženo varuha), dobrosrčnih delodajalcev, koji vidijo v delavcih potegujoč se za svoj zaslužek, same komuniste in ogro-ževalca javnega reda.
Pa nazaj k stvari: Ako je ime Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota tako neprikladno,
Društvo sv. Barbare, št. 23 v Bridgeport, O., je na minuli mesečni seji dne 14. februarja odobrilo resolucijo društva sv. Vida, št. 25 glede premembe imena Jednote v "Ameriška Slovenska Katoliška Jednota." Neki član je bil mnenja, da bi se dalo novo ime "Podporna Jednota Baraga."
Torej letos postaja vedno bolj zanimivo pri naši Jednoti: konvenčna kampanja, lepe nagrade, nova društva, novi člani in lepi načrti glavnega odbora. Iz srca želim, da se vse uresniči. Upam, da bomo v lepi slož- da Re ga na vsak način mora nosti dosegli vse, kar bo korist-' spremeniti, ne vidim, da bi bila nega za našo ugledno Ameriško beseda Ameriška bolj na mestu. Slovensko Katoliško Jednoto. V kakor "Kranjska." Ne maram bodoče bomo še z večjim zani- [delati zdražbe, tudi ne pisati v manjem čitali naše "Glasilo." nasprotne liste, na koje sploh Sobratski pozdrav,	nisem naročen, povem pa. da
Mihael Hochevar, ;Clani in d™štva, koja s zavze-
blagajnik društva št. 23.'maj0 za novo ime< ne bodo de-
ležni nobeno večje milosti mol-
Rock Springs, Wyo. — V
'Glasilu K. S. K. Jednote," št. 6, leta 1926 čitamo: "Prva ja-ko važna točka za razmotriva-nje. Gre se za novo ime naše Jednote. Prekrstila naj bi se Ameriška Slovenska Katoliška Jednato, mesto Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota. Nasvet za to novo ime je dalo glavnim uradnikom, zborujočim Jolietu, društvo sv. Vida. št. 25 v Cleveland, O."
Kakor je razvidno v naslednjih vrsticah v razmotrivanju, je glavni odbor to novo ime soglasno odobril in ga priporoča tudi krajevnim društvom v odo-brenje, trdeč, da je imo "Kranjska" neprikladno.
čečega "Coll-a." kakor mi kojim ime Kranjsko ni postalo v oči pekoče.	i
Že da ste začeli v "Glasilu" priobčevati članke v angleščini, se vidi, kako daleč ste narodni.
Ko je pred par leti zahtevala italijanska nadutost, da morajo slovenski listi pisati vse članke tudi v zveličavni italijanščini, je bilo toliko krika po naših listih tu, da se je res mislilo svet se podira), hoče nenasitni tujec Uničiti naš rod. Gospoda, kdo pa vas sili v svobodni (?) Ameriki pisati v slovenske liste angleške članke? Morda skrb za narod, morda ljubezen do milega materinega jezika? Odkrito vam povem, ne
Kot član K. S. K. Jednote, bi | "verjamem!" Mi smo brez kle-rad podal svoje misli glede te- jčeplaštva lahko dobri državija-ga,. v kolikor je potrebno in j™, ne glede kakšnega narodne-/ vredno.	prepričanja smo. Zato mis-'
na listi odstopivših.
Ker nisem napadalec iz teme, boj^č se za mojo osebo, lahko vsak spozna pisca teh vrstic koje je:
Jernej Jereb.
član društva sv. Jožefa, št. 122, Kranjsko Slovenske Katoliško Jednote.
-o- 1
Trinajst mesečno leto.
Vprašanje reforme koledarja je zopet prišlo na dnevni red vsled akcije odbora Lige- Narodov, ki je povabil na posvetovanje zastopnike rimsko-katoli-ške cerkve, raznih pravoslavnih cerkev, anglikanske cerkve in kakih sto protestantskih cerkev. Svrha posvetovanja naj bo. da se najde, da-li bi bilo mogoče ustanoviti stalen dan za Veliko-noč, mesto da ista ostane premičen praznik, odvisen od polne lune. Predlaga se, da bi Ve-likanoč vedno padala na prvo ali pa na drugo nedeljo aprila.
Odbor Lige Narodov se bo sploh bavil tudi z drugimi reformami koledarja. Mnogi navdušeno podpirajo načrt, da bi se leto delilo v trinajst mesecev, od katerih bi vsak imel po 28 dni. Koncem zadnjega tedna v decembru pa bi se pridal še en dan povrh. Vsaka štiri leta bi se dodal pristopen dan koncem junija. Sprememba koledarja, kakor pravijo, bi lahko začela 1. januarja. 1928, ker bo ta dan nedelja.
Vodja ameriškega vremenskega urada, prof. Martin, odobrava načrt trinajstmesečnega leta, ker bi tak bolj enostavni in stalni koledar jako olajšal delo znanstvenikov. On povdar-ja tudi velike koristi takega koledarja za gospodarske, poljedelske, šolske in trgovske interese. Vsak mesec bi bil enak in vsak datum meseca bi padal na isti tedenski dan. Sedanji koledar pa povzroča mnogo tež-koč v modernem kompliciranju življenja.
Sfftfjep^je' hr'poraba energije.
Pri triniinutnem pisanju na stroj potrebuje oseba, ki piše srednje hitro, zato delo dva kalorije. Ce pišeš dalje časa postane delo radi utrujenosti težje in manj ekonomično in zato poraba sile večja. Po osemur-nem delu znaša poraba toplote 900 kalorij, kar je — preračunano v drugo delo enako, kot če bi vsako uro 5.500 krat dvignili en kilogram en meter visoko. Strojepisje torej nikakor ni lahko delo: zato je dobro, da vsaj po dveh do treh urah dela prenehamo z njim za nekaj časa.
Prvič te točke ni potrebno, še manj častno, predložiti na prihodnji konvenciji, drugič bi radi spomina na že preminule ustanovnike Jednote ne bilo lepo, da se ime premeni.
Ce so možje, koji so ustanovili našo Jednoto, uvideli potrebo združitve slovenskega na-
lim, da ni na mestu vse ameri-kanizirati, posebno ne, kar je "Kranjsko slovensko katoliškega."
Ce bi se opustilo ime Kranjsko, nimam nič proti in se rabilo, samo Slovenska Katoliška Jednota. Ako se je bo spremenilo v Ameriško, pa bom prvi
Umazani nohti in gliste.
Preiskovali so šolske otroke in našli, da ima 64.6'; deklic v občinski dekliški šoli in 71.4', dečkov v deški šoli za nohti jajčeca, iz katerih se morejo izvaliti gliste. V najnižjih razredih je procent nekoliko manjši, ker tam skrbe že stariši za snago otrok, v višjih razredih enako, kajti tam se otroci že sami boljše čistijo. Pri otrocih, ki nohte grizejo, niso našli jajčec za nohti, temveč pri treh četrtinah takih otrok v nosu, kamor so jih otroci prenesli z vrtanjem v njem. V splošnem so nohti deklic bolj čisti kot dečkov.
Umazani nohti so torej prav gotovo eden izmed virov, iz katerega dobe otroci gliste, zato polagajmo veliko pažnjo na to, da imajo otroci, kot tudi od-rastli, ki imajo z njimi opraviti, čiste nohte.
I šmrčenje štirih zamorcev. Little Rock. Ark., 13. febru-arJa- — Danes zjutraj so bili v tukajšnji državni kaznilnici na električnem sfc^u usmrčeni štirje zamorci, ker so lansko leto umorili nekega premožnega farmerja.
Bivši kralj bo živel v Ameriki.
Bivši grški kralj Jurij II. se namerava preseliti v Ameriko. V to svrho je že kupil v Floridi nekaj ozemlja, kjer si bo dal zgraditi lepo palačo.


GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 24. FEBRUARJA, 1926.
will be for your everlasting happiness. You have an immense treasure in your hands, you can buy heaven with it. .How unfortunate would you be if you profit not by such an opportunity !
(To be continued)
kem pepelu. Vsi imajo enako raševino na hrbtu, enak pas okoli ledja. Ako jim pride na misel, da bf hodili bosi, hodijo vsi bosi. Mogoče, da je med njimi kakšen knez; ta knez je ista senca, kakor drugi: naslovov ni več. Rodbinska imena so zginila; nosijo samo predim-ke. Vsi so uklonjeni pod enakostjo krstnih imen. Zapustili so svojo telesno rodbino ter so si ustanovili v samostanu duhovno družino. Nimajo drugih sorodnikov kakor vse ljudi. Pomagajo ubogim,, strežejo bolnikom. Sami si izvolijo tiste, katerim se pokorijo. Drug drugega zovejo: 'Moj brat.' Molijo. Koga ? Boga!
"Nepremišljeni, površni duhovi pravijo: Cemu neki te nepremične, skrivnostne postave. Kaj koristijo? Kaj delajo? Ni ga vzvišenejšega opravila od tega, ki je izvršujejo te duše. Ni morda koristnejšega dela. Dobro delajo tisti, ki vedno molijo za druge, kateri ne molijo nikdar."
Ko smo zapuščali Stično, smo razmišljevali o tem in onem. Potem smo pa vsi molčali; voz je drdral mimo zelenih njiv in vrtov s sočnim sadjem, Stiški samostan se je skril našim očem, misli nas vseh pa so srečale visoko gori, dvignjene na krilih srčnega blagovanja: O blažena samota, o samotna blaženost !
and then throw them away and forget them, but read them repeatedly* and endeavor to practice them. This is the first time I speak to you, through these lines, as your principal Pastor and Bishop. Let these words enter into you hearts as they come out of my heart. This heart has ever loyed you, my dear children, but never so paternally as now.
"1. Our first essential duty toward God is the duty of Faith, which consists in the believing of every word that God has revealed to us, without rejecting a single point of revealed faith. Some truths of our religion are so sublime that we cannot comprehend them with our feeble and limited reason. These truths we also must believe on the authority of God who never can err, never deceive nor be deceived. That there are in our holy religion some truths so sublrme that wa cannot comprehend them shows the divine character of it and admonishes us of the necessity, of the absolute submission of our limited reason to the infallible authority of God. To reject a single point would be to destroy the whola; because if God could err or decieve only in one point, his authority would be no better than human.
"This duty of faith is essential and the fulfilling of it necessary for salvation, because without faith it is impossible to please God. And Christ said very expressly: 'He that believes and is baptized, shall be saved; but he that believes not, shall be condemned.' But we must not think that faith alone will save us, as many believe who do not belong to the true church of God. We have the infallible authority of the word of God for it, that faith without good works is dead; and a dead faith will certainly not procure us life everlasting. The devils also believe and tremble, but they remain devils, because their faith is fruitless, and ever was so.* Our faith must be a living faith; and a living faith only will give us life everlasting in our life and behavior; we must live by our faith according to the principles of our holy religion; we must make it our rule of life. If we have, and preserve until death, the true faith and do not according to its precepts, we shall be cast out into exterior darkness on the day of judgment, like that slothful servant, who received a precious talent at the hands of his master, and merely preserved it, but made no profit on it. Our holy Catholic faith is a most precious and immense treasure, infinitely more precious than all the gold and silver of the universe. This is that precious talent which our heavenly Lord and Master entrusted to us. His servants, that we may deal in it, and make all possible profit by it, against the day of account. He that merely preserves this talent, and makes no profit of it, will certainly be cast out into that horrid darkness of eternal damnation.
"Examine yourselves, beloved children, whether your faith is living ' and profitable, or dead and profitable, or dead and fruitless. How unhappy is the negligent Catholic who possesses that precious talent, the true faith, revealed by the Son of God, and does not profit by it! Oh, how those unfortunate victims of the justice of God regret that they did not make a better use of their religion when it was time! Would they be allowed to return . to this world, oh! how faithful would they be in fulfilliiyr, ail, Chfisr tian duties!, They will - nevpf more be allowed to' return to this world; but you, my dearest children, are yet in this world. But your time will soon pass away forever. Profit by it; it
Rt Rev. FREDERIC BARAGA,
First Bishop of Marquette, Mich. By
P. CHRYSOSTOMUS VERWYST. O. F. M.
of Los Angeles, Col.
In 1834 the Redemptorist Father Haetscher labored with great zeal and much fruit at the Sault. Bishop Rese .visited the mission that year, baptized many Winnebagoes and confirmed more than 100 of them. A small Catholic church had been built there. It was, however, soon after destroyed by a fanatical mob, that smashed •the windows, threw the vestments, chalice and other utensils out doors and destroyed them. They tore the missals into shreds. When Father Haetscher attempted to- decorate his church for All Saints' day they fired the building. It is a remarkable coincidence that the same blind hatred against the church impelled a mob to destroy that very year, on the 11th of August, the Ur-suline Convent at Charlestown, Mass.. founded in 1820 by Bishop — afterward Archbishop and Cardinal — Cheverus. Father Haetscher, however, continued to labor at the Sault until the 4th of July, 1835, he was moved by his superior, Father Saenderl, to Ohio.
In the fall of 1836 Father Pirc took charge of the Sault and commenced to build another church. He also visited 4he Island of St. Joseph and Kitchimitigong (Large Tree). In the last named place, he converted many pagans. We find him still at ,the Ssjjlt.ifl. 1838, during which year he visited Michipicoton, where almost all the pagans received holy baptism. He then went to Okwani-kissong, where he baptized many Indians. After having spent nearly a whole year at Grand Portage, Pigeon River, and Fort William, he reutrned to the Sault in 1839. Thereafter he made his home in Ar-bre Croche, whence he visited, from time to time, the Sault and other stations until 1852, when he went to Minnesota, residing most of the time in Crow Wing.
In 1846 the Jesuit Fathers came to reside in the Sault, namely, Father Menet and another Father. In 1847 Father Kohler of the same order came to take charge of the mission of the Canadian Sault across the river with Father Hami-paux as itinerant missionary among the Indians. Father Menet remained at the Sault until 1860, when he was withdrawn. During this period there was but one regular residence 'for the missionaries, namely, at the village of Sault Ste. Marie. After Father Me-net's return in 1864 a residence of Jesuit Fathers was opened at the Canadian Sault and later on at Garden River, about 12 miles below on the Canadian side. Both those residences, however, till about a decade Ago, remained dependent on the American Sault. The Fathers of the last named residence have charge of the following missions:
Bay Mills, Donaldson, Iqdian Point, Ishkonigan, Pickford, Sugar Island, Waiskey Bay and White Fish Point.
CHAPTER XLIV. Bishop Baraga's pastoral letter to the faithful of kte Vicariate -Apostolic announcing his elevation to the episcopal dignity.
Shortly after his elevation to the episcopal digpity, Bishop Baraga addressed two distinct letters to his people, the one" in
English, the other in Chippewa. Both are well worthy of perusal. The tone of the English encyclical is different from most documents of this kind. It breathes throughout the feeling of a loving, fatherly heart.
He does not use the words, "Beloved brethren," he addresses them with the affectionate name of children, saying, "My dear children." He speaks more like a father than a dignitary.
In the appendix we shall give the Chippewa document with accompanying translation. We do this the more willingly as Bishop Baraga's pastoral letter to his Indian children, whom he loved most warmly, is an unie-um of its kind. As far as the writer knows, no such official document was ever issued in any Indian language. It, is, therefore, well worth preserving, as well for its intrinsic as also for its historic value.
"Frederic Baraga, by the Grace of God and the favor of the Apostolic See, Bishop of Amyzonia, Vicar Apostolic of the Upper Peninsula of Michigan. To the Faithful of his diocese, Health and Venerable Brethren of the Clergy, and Dearly Beloved Children in Christ Jesus."
"Grace be unto you and peace from God the Father, and from our Ix>rd Jesus Christ, who gave himself for our sins, that he might deliver us from thLs present wicked world, according to the will of God and our Father.	•
"And the will of God, our heavenly Father, is our sanc-tification, our, eternal happiness; that we should love him and serve him in this world, and be happy with him forever in the next. And there is no true happiness, but with him and he could not create us for anything else, because he 1s Charity, and ail his designs and ways are charity and mercy. He has created all things for us, but he has created us for himself. And if we, nevertheless, see how much misery and unhappiness there is among us in this world, and are taught that innumerable souls are in eternal sufferings in the next world, we must acknowledge that the cause of all that, is'not the will of God, but oUr own wickedness, our want of obedient submission to the most holy and merciful will of God Almighty. Our Savior and our God is infinitely faithful to his promise. He promised us solemnly that whosoever shall fulfill th'e will of his Father, and our Father, that is in heaven, shall enter the kingdom of heaven, and be there eternally happy with God. We see then plainly before us the way to happiness; it is: To fulfilling of the will of God, the fulfilling of our duties toward him.
"Dearly beloved, as I wish your eternal happiness with the game heartfelt desire as I do my own, I entreat you with all my heart, be faithful in the fulfilling of your duties toward God, and God will reward you (or it in his heavenly kingdom.
"I will now explain to you our principal and most sacred duties toward God, that you may mind them, and with the help of God fulfill them faithfully. Read these instructions with attention; not only once
Notice.
Collinwood is doing its share in getting new members for the St. Joseph Sports. Last week a ten and one-half pound boy was added to the family of Mr- 'Frank Oberstar, Treasurer of St. Joseph Sports. He hope that the young Mr. Oberstar will develop into the champion home run slugger of the Jedno-ta. Congratulations Mr. in Mrs. Oberstar.	S. Editor.
; rvt.nH ii ui: 111 n	i^-h-s-h i i n m i it; 1111;
:: Naše zveze s staro domovino
mn h
ri kraj potom naie banke	X
NB&SI prav tako toCno in zanesl)ivo	;;
t HSBSplfJ Tj I * t|| kot da bi PriM' ,tml oseb-	;;
^jjS^fli^ N^E^C^E^SO PO DNFv-	::
• ^■Kmn^nMgm^ V dinarjih po denarnih na-
T ^^^■■GeBSsSaaiBSts*^^ kaznicah, plačljivih po ataro-	«•
X krajski pošti ali pa v čekih (draftu); plačljivih po tamošnjih bankah.	''
POSKUSITE NAŠO DENARNO POŠILJATE V in prepričani bodite,	!
\) da boste zadovoljni. Pišite nam ali pa pridite sami poizvedeti dnevne	• •
• > ccne in jih potem primerjajte z onimi, ki jih dobite drugje. Naše po-	"
f šiljatve bodo dosegle vaše ljudi naj li ti žive v kaki zakotni gorakl vs-	• •
X sici ali pa v največjem mestu, v kolikor najkrajšem času mogoče.	')
Vsi naši bančni posli so podrvženi nadzorstvu zvezne vlade.	• >
; Kapital in rezervni sklad naše banke presega svoto $740.000 kar Jš	'
.. znak varnosti za vaš denar. '	) 1
There will be a meeting of the St. Vitus A. C. this coming Friday, February 26, at 8 o'clock, at the home of Mr. Anton Grdina on E. 62nd St. It is important that all the members be present and with their friends, as much is to be covered in this meeting. Prices on baseball material have been obtained and comments on them are expected from all the members. There are other important topics to discuss. Be there without fail.
Anthony Strnisha. Jr.
Secretary St. Vitus A. C.
NAZNANILO
Iz urada glavnega tajnika Ameriške Jugoslovanske Zveze.
Gotovo je'marsikateri član ali članica Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesoti radoveden, kako Zveza napreduje in kako stališče so zavzeli naši rojaki v raznih naselbinah v Minnesoti napram Zvezi. Zatorej moram na tem mestu z veseljem poročati vsem članom in članicam Zveze, da naši rojaki v }VIinnesoti so se pričeli precej zanimati z*}., združenje našega jugoslovanskega naroda pod okriljem A. J. Z. Pisma prihajajo iz raznih naselbin v Minnesoti, v katerih naši rojaki prosijo za informacije, kako naj' bi si ustanovili klub in ga priklopih k Ameriški Jugoslovanski Zvezi. To je jasen dokaz, da je naš narod naposled izprevidel. da le z združenjem si zamore-mo pridobiti boljši ugled in Spoštovanje pred ameriško javnostjo kot ga imamo danes.
Od dne 1. januarja, 1926, ko je Zveza pričela poslovati, in do 10. februarja so pristopili k Zvezi sledeči klubi:
Eveleth. Ameriški Jugoslovanski Klub, št. 1 z 91 člani. Ely: Ameriški Jugoslovanski Klub, št. 2 s 57 člani in članicami. Aurora: Ameriški Jugoslovanski Klub, št. 3 z 20 člani in članicami. BuhI: Ameriški Jugoslovanski Klub, št. 4, a8 člani in članicami. Virginia: Ameriški Jugoslovanski Klub, št. 6, z.24 člani in članicami. Skupaj 220 članov in članic.
Dragi mi sobratje in sestre! To je zelo lep napredek za novo organizacijo v tako kratkem času. Uverjeni smo pa lahko, da bomo imeli še lepši napredek v bodočih mesecih tega leta. Kakor hitro spozna naš dober narod pravi namen Ameriške Jugoslovanske Zveze, se ji bo pridružil. Tisti dolar letne članarine, ki ga mora plačati vsak član in članica, gotovo ne bo nobena ovira rojakom za pristop v Zvezo.
Zatorej rojaki in rojakinje! Pojdimo na delo za organizacijo. Vsak se naj malo potrudi in jaz sem uverjen, da ako se vsak malo potrudi pri agitaciji za nove člane, da Zveza bo štela najmanj 2,000 članov in članic do prihodnje konvencije, ki se bo kršila v »Ely, Minn., četrto nedeljo v mesecu avgustu, 1926.
S sobratskim pozdravom vam udani,	John Movern,
glavni tajnik A. J. Z.
JOLIET NATIONAL BANK
• CHICAGO IN CLINTON ST. :: JOLIET, ILL. 1
Wm. Redmond, preds.	Chas. G. Pearce. kaair.
Joseph Dunda, pomož. kaair
■»■ •}• * 'H1 ■!■»»■!■ ♦ ■!■ •{■ »■»■ ■!■ <•< MMl t 11 ItH 1» M-M 1-M4.M »4»
Next Friday evening, February 26, is the time for the members of the St.: J6seph Sports to show the older members what it has accomplished within the last month not only in an athletic sense, but in so far as getting new members for the St. Joseph branch. It is proposed that every member of the club introduce one new candidate for Friday night at 7 at St. Mary's Church Hall on Holmes Ave. Dr. Perme will be present to examine the new candidates.
Perhaps you are acquainted with a man or woman that you think is good candidate member if so, urge them to come with you and attend the meeting. If it is impossible for the candidate to attend the meeting, Dr. Perme will willingly examine the candidates at his office at 156th St. and Waterloo Rd., any time previous to the regular meeting of the St. Joseph meeting, that is March 8th. Or you can turn the candidates name over to the Secretary Frank Matoh or to the Chairman of the St. Joseph Sports A. M. Leskovec Jr.
In selecting, the candidates, one must consider the requirements. The candidate must be a practical Catholic and Slovenian, one who you think would be worthy of being a follower of the sick benefit, when talking with a prospective candidate.
All members of the St. Joseph Sports are hereby notified that there will be a next regular meeting March 2, that is next Tuesday, at 7:30 'oclock ut St. Mary's Church Hall.
A. M. Leskovec, Jr.
Chairman St. Joseph Sports.
Joseph Perko
SHOES FOR THE WHOLE FAMILY
2101 West 22nd Street. Cor. Hoyne Ave. Phone! Canal 2521.
CHICAGO, ILL.
Cenjeno občinstvo v Chicagi in ^ -x^^niA	opozarjam, da smo ravno-
Ofaj^tm*^ Jj\ kar prejeli veliko zalogo spomla-j danskih obuval vseh vrst. Oglasite # jS/f yy\ ^ se pri nas in prepričajte se prej ko ■ /	greste kam drugam, da boste pri
nas ravno tako postreženi kakor '	pri tujcu, ali pa še bolj.
t0P'° priporočam za obilen
REVMATIZEM
Rcvmatizcm vseh vrst, bodisi že v začetku ali ne, se lahko uspešno zdravi z iznajdbo nekega rlovečega zdravnika z Anti-Rheumatic zdravilom I)r. Tomasn. Tu ni vprašanja koliko časa že bolehate vsled revmatizma, "neuritis,", bolečinah v hrbtu, lumbago, vnetju živcev, bolečinah v sklepih itd. Anli-Rheumatic zdravilo l>r. TomaHa vam bo pomagalo. Naročite ga torej, d- ne boste več trpeli. Mi ozdravimo revma-tizem če je še tako star, to vam jamčimo. Nc odlašajte torej, ampak pišite takoj po naio brezplačno knjižico. Mi hočemo vsakega prepričati o naših uspehih. Priložite znamko .za 5c za odgovor in poštnino.
Chicago Medical Laboratory. 1723 N. Kedzie Ave., Dep. 104. Chicago,IU
SEVEROV A DRUŽINSKA ZDRAVILA,
(Nadaljevanje iz 2. strani."}
obuboža; kar ima, da vsem. fydoj- je. - bil,, kakor . pravipao, imeniten, plemenitih gosppski, je enak tistemu, ki je bil kmet. Celica je enaka za vse. Vsi se enako ostriženi, nosijo enako haljo, jedo enak črn kruh, spijo na enaki slami, umirajo na ena-
SE VERO V A DRUŽINSKA ZDRAVILA 1 1
//-

Večno hrepenenje.
Nemško spisal F. Klug.
Poslovenil F. O. T.

(Nadaljevanje)
Helena odpre vrata. "Naj grem prva jaz, Marija!" pravi
—	in čez nekaj sekund že stoji z Bogdanom Jelovcem pred Marijo Svetec: "Mislim, da še poznate svojega varovanca tudi brez uniforme, Marija — in ti, ljubi bratranec, kar daj, da te zopet imenuje 'gospod poročnik,' če ti dovoli ona, da ji smeš reči sestra Marija!"
Bogdan Jelovec se globoko prikloni ... in Helena pravi nato: "Zdaj se morata pa nekoliko . pokrepčati, Marija, da boste mogli vzdržati pri bratu." Usedejo se k mizi.
"Vzljubil sem vašega brata, sestra Marija," prične Jelovec, "in zelo me je pretreslo, da je danes ponoči v mrzlici toliko govoril o meni."
Marija ga pogleda — njega, za katerega se je bala in molila vsak, vsak dan. Da, to je še njegov glas, samo nekoliko bolj moški: to je še njegov obraz, samo malo bolj zrel, bolj resen; to je še njegovo oko, samo nekaj bolj otožno. In Bogdan Jelovec pogleda deklico, da, še je ona . . . kakor jo je vedno videl, če je v vseh resnih trenutkih zadnjega leta stala pred njim in govorila: "Dokler . . . morem!" Vsa ljubezen zopet vzplamti v njem — in ena, dve sekundi misli: "O ko bi bil šel, preden je zbolel!"
Sedaj izpregovori Marija — malo se ji trese glas, ko pravi:
"Ko bi mu le mogla pomagati ! Vse leto sem ga skušala ozdraviti. Najin dobri znanec doktor Nelting je napel vse moči .. . kaj mislite, gospa grc-finja, ali ne bi obvesfili doktorja Neltinga ?"
"Gotovo bi prišel. Marija, če bi mu bilo mogoče." i
In Bogdan Jelovec pripomni: "Če vam je prav, sestra Marija mu bom še danes brzojavil. Ti si gotovo zadovoljna, Helena, in Milan . . . ?"
"Z veseljem bo sprejel vsak nasvet," pravi grofinja. "ki more pomagati našemu ljubljenemu bolniku."
Marija se ji hoče zahvaliti, toda grofinja odkloni vse s prošnjo, da store vse radi bolnika za božje plačilo in božje plačilo naj koristi Egonu. "Bogdan, ali ne bi poklical Egona. da tudi njega spozna sestra Marija? Videla ga je prej samo mimogrede. In potem boš gotovo ti rad za četrt uri pri bolniku."
Jelovec je šel. Helena se zdaj nasmehne: "Led je srečno prebit!"
"Hvala Bogu, dobra grofinja," odvrne Marija.
Ko sta prišla Milan in Egon, sta prinesla veselo poročilo, da je bolnik mnogo mirnejši. Laže diha in tudi mrzlica ni tako huda kot prejšnjo npč. Po kratkem razgovoru sta šli Helena in Marija k bolniku. Tam so se zedinili, naj prosi Bogdan doktorja Neltinga, naj kar najhitreje pride.
Ko je bil Bogdan Jelovecc zopet sam v svoji sobi, se mu je zdelo, kot da se je zbudil iz globokih sanj. Samo navadne bede so bile, ki sta jih govorila s "sestro Marijo," in potihem je bil hvaležen Heleni, da je tako vse uredila. Toda iz Marijinih oči ga je gledalo tisto skrito, kateremu ni vedel imena, ki je pa vendar zbudilo v njem z neko tiho, nevzdržno silo vse dobro, čisto in plemenito. Drugo noč ni spal, ampak samo mislil
—	in sklenil, da bo stopil pogumno pred "sestro Marijo," naj ona odloči, alPga kliče Bog kvišku — ali je to divjost, klju-bovalnost, želja in žeja po živ-
ljenju in dvom, ki ga naj vedno in vedno premetava kot ladjo, ki so se ji potrgale verige pri sidrih.
Toda med njega in njegov sklep so se vsiljevale še enkrat temne moči. "Cisto roko bo iztegnila," si je mislil sam, "in pokazala kvišku, toda te roke ti ne bo pustila. In potem se ti odpro znova stare rane! Ne, pojdi! Ne izprašuj je, pojdi! Vrzi se življenju v naročje! Bogat si in naj bo mera tvojim nogam tudi počasnejša kakor drugim ljudem. — Morda tvojih dožitkov ne bo to določalo! Proč, proč. kar najhitreje moreš r
Ves drugi dan se je ogibal Bogdana Jelovca, da ni pogledal sestri Mariji v oči. Skoro ved no je bila v sobi bolnega brata, kateremu se je nekoliko zbolj-šalo. Da bi deklico malo raz-tresla. jo je peljala Helena Cirnski popoldne po hiši, ko je medtem čuval spečega bolnika grof Milan. Zdaj ji je razkrivala hišno dvorano, katero so pravzaprav rabili tsako leto samo enkrat: če so obhajali Cirnski veliki družinski dan. Helena je razložila spremljevalki stare, potemnele in novejše, svetlejše slike na steni: pred-liki grofov Cimskih in njihovih žen. Tukaj so se videle v težkih, zlatih okvirjih uniforme iz časa tridesetletne vojske moški obrazi s priostreno brade in v belih kreželjcih; lasulje, belo namokane in v lepem nasprotju z mladostno rdečico tič pod njimi; uniforme vseh pol kov pruske vojske od Starega Frica do lepih oblek zadnjih stoletij. Helena je razložila deklici ženske slike in je znala o marsikateri teh žen. povedati vesele in žalostne dogodke. Pravkar sta stali pred sliko prve žene grofa Milana, matert Egonove. "Ah, prav tako velik holen pogled ima kakor moj brat Ernest " je vzdihnila Marija in njene jeklenomodre oči so se napolnije s solzami.
Zdaj potegne Helena Cirnsk jokajočo deklico lahno k sebi na z usnjem prevlečeno klop, ka terih je bilo več v stenskih dol-binah, obitih s težkimi, temno-zelenimi hrastovimi deskami.
^"Marija, ali smem govoriti z vami zvesto, odkrito, dobrohotno besedo?" jo vpraša grofinja i "Oh, gospa." odvrne Marija "moje zaupanje v vas je pra\ tako veliko kakor vaša dobroti io mojega brata in mene."
"Marija," pravi Helena dalje i ko jo objame, ki lahno joka "Marija, vašega brata bomo zopet ozdravili. In potem ne pustim nobenega več od sebe. To da, Marija, četudi ne bi imel S svojega brata ... bi bila ven iar za vas še druga velika in obsežna življenska naloga. Ne komu . . . da, nekomu, ki je št bolj bolan, pa bi se rad zopet dvignil, bi bili lahko vi pomočnica . . . !"
i Cisto tiho je bilo v velikem prostoru, popolnoma zlata jesenskega solnca in stare častit-Ijivosti. Cisto tiho je bilo zu-jnaj v svetu, kakor je navadno I okrog Vseh svetov. Zdaj sklo-I ni Marija glavo na Helenino roko. Vroč jok ji pretresa telo; ki se je stisnilo k Heleni, kakor se stisne otrok k materi. Potem dvigne roko, ki se blešči v večernemu solncu, kot bi jo oblivala nebeška svetloba . . . njeno oko se poveča in razširi, ko išče težka, hrastova vrata, ki peljejo i£ hišne dvorane v kapelo . . . in v njenem pogledu je nekaj, kot be videJa prikazen. Nato pravi:
"Tukaj notri sem molila . . . preteklo noč! Vem . . . mojega
trpljenja še ni konec . . .' toda darovala sem se Bogu za vedno!"
Zopet je bilo tiho v velikem prostoru, polnem zlata jesenskega solnca in stare častistljivo-sti. *In zunaj v svetu je bilo tiho, kakor je navadno okrog Vseh svetov.
"Nepreklicno?" vpraša Helena Cirnski.
"Da, za vedno!" odgovori devica.
Nekdo potrka. Zunaj stoji Bogdan Jelovec z brzojavko.
"Jutri pride doktor Nelting," pravi.
Za hip gleda Helena molče bratranca. "Nato reče:
(Dalje prihodnjič)
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Z žalostnim srcem naznanjam-sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nam je nemila smrt ugrabila ljubljenega soproga in očeta
Joseph Gillach
Umrl .je dne 15. januarja, 1926 po dlje časa trajajoči bolezni v 63. letu starosti. Rojen je bil leta 1862 v vasi Podgora, fara Dobrepolje; semkaj v Ameriko je prišel leta 1887; bil je član K. S. K. Jednote čez 30 let in J. S. K. Jednote okrog 18 let.
Zahvaljujemo se društvu Marija Rožnega Venca, K. S. K. Jednote in društvu sv. Jožefa, J. S. K. Jednote v Aurori, Minn., krasne vence, kakor tudi sosedom, ki so nam tako pomagali v zadnji uri in po smrti našega ljubljenega soproga in dragega očeta. Zahvaljujemo se za vse krasne vence in prijaznost vseh sorodnikov in prijateljev.
Ti pa, dragi soprog in oče, počivaj v miru Božjem; ohranili te bomo v trajnem blagem spominu!
Žalujoči ostali: Teresa Gillach. soproga, Theresa. Nellie, Anna. Mary.
Josephine in Tilile. hčere.
Joseph, sin. Pineville, Minn., 8. febr., 1926.
ZAHVALE.
I.
Worcester, N. Y. 8. febr. 1926. Cenjeni rojak Anton Mervar:
Prejel sem vašo harmoniko, za kar ■•e vam prav lepo zahvalim in moraiv. eči. da takih harmonik še nisem imel, 1a bi bile tako izvrstno in fino nare-ene kot &o ravno te vaše. Kdorkoli jih vidi, pravi: "Da, to so harmonike, da im ni para.!"
Se vam še enkrat lepo zahvalim za •aše izvrstno delo fn vas bom priporočal vsakemu muzikantu na harmoni-e. Ako bom kedaj Se kakšne pofrebo-al, ste za naročbo vi prvi na vrsti. Lepa vam hvala tudi za vaš koledar.
Vas pozdravljam kot prijatelj Martin Paulič, K. D. 3.
Opomba: To pismo lahko priobčite, ;e hočete.
II.
Iron, Minn. Febr. 9. 1926.
")ear Sir:
I got the accordion last. Monday, ."hank you!
/ark Kapla, Box 82.
III.
Glencoe, Wyo., 30. jan. 1926. "Cnjeni rojak Anton Mervar:
Harmoniko sem prejel v dobrem ■tanu ter se vam lepo zahvalim za po-itrežbo. Nisem mislil, da zamorete ta-;o fine harmonike izdelati. Se vam >riperočam za nadaljna naročila v vaši stroki.
Ostajam s prijateljskim pozdravom vaš naročnik
Frank Kiren, Box 353.
IV.
Eveleth, Minn, 22. jan. 1926. Cenjeni rojak A. Mervar:
Dam vam vedit, da sem prejel harmonike glih take, kakoršne sem naro-ču, in še lepše so, kakor sem se jih rroštov, ker so mi jako všeč. In se vam zahvalim za vae pošteno delo in dobro. Kateri rojak pride pogledat moje harmonike, jih vsak pohvali da :o "gut" in mislim, da bodo tudi trpežne; saj tako pravi star pregovor, da se dobra roba sama hvali; tako pravijo pri nas v Ribnici.
S pozdravom Matt Strukel, 708 Summit St.
Pozor, Slovenski brivci!
V neki veliki naselbini na za-padu je naprodaj dobroidoča brivnica. Lepa prilika za pridnega slovenskega brivca.
Več o tem pove upravništvo Glasila K. S. K. Jednote."
(Adv. No. 7, 8.)
ZASTAVE, BANDERA,
REGALUE in ZLATE ZNAKE
z« društva ter člane K. S .K. J. izdeluie
EMIL BACHMAN
2107 S. Hamlin Ave. Chicago, 111. Pilite po esnJk!
VABILO
—na— NAROČBO MOHORJEVIH KNJIG za leto 1927.
Za prihodnje leto so določene štiri knjige, ki bodo obsegale 36 tiskovnih pol več kot običajno. Lldnina znaša 51.25 in naj se pošlje na doli ornače-nega zastopnika Družbe sv. Mohorja do 5. marca, t. I.
REV. J. M. TRUNK, 424 W. 2. St. Uadville, Colo.
Opomba: Udnino za Cleveland, O. in okolico pobira iz prijaznosti upravništvo "Glasila K. S. K. Jednote'*, na 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O.
RAZPIS SLUŽBE Išče se hišnega oskrbnika (Janitor) pri našem Jednoti-nem uradu. Prednost do te službe imajo člani, spadajoči k naši Jednoti. Ponudbe sprejema:
Josip Zalar, glavni tajnik K. S. K. J. 1004 N. Chicago St., Joliet, III.
NA MILIJONE ljudi bi ne bilo danes brez las, ko bi vsaki o pravem času rabili Wahčl-čevo Alpen Tinkturo, katera je najboljša in usj>e£na na svetu za proti Izpadanju in za rast las. Bruslin tinktura zoper sive lase od katere postanejo la sje popolnoma nsturni Dalje- imam najbolj uspešna zdravila,* kot za rane, opekline, bule, turove, (raste, grinte, lišaje, solnčnate pike in orahute na glavi, za revmatizem ali rganje, kurje oči, bradovice, potne no je i. t. d. Kateri zi rabil moja zdravi-a brez uspeha, mu povrnem denar Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj.
Jakob WAHC1C.
1436 E. 95 i h St.	Cleveland, O.
Telefon urad*: 74S Tflcfon stanovanja 12S2-J.
Wee se Printing Company
1 JEFrERSON ST., JOLIET. ILL.
S. nad«tropic, pri mostu. Julius G. W««», poslovodja
Tiskarna in izdclovalnica Atampili] is
kavduka. Tiskamo v vsfh jezikih.
Skupno potovanje
JUGOSLAVIJO
# vrši na najboljšem francoskem par ;iku PARIS, ki odpluje iz New Yorka ia 1. MAJA, 1!»2S.
Za potnike tega potovanja bodo na >amiku in na vlaku prirejene posebne ugodnosti. Poleg tega bo spremljal skušen uradnik naše banke potnike •rav do I jubljane in skrbel za udob •ost potnikov, zlasli bo imel na skrbi ljih prtljago. Vsak rojak je vabljen !a se pridruži. Potniki bodo dospeli oinov v najlepšem času. Izrabite to priliko. Priglasite *e tim prej!
Za nndaljnp prasnila o skupnem >otovnnju, kakor tudi glede drugih po .ovanj pišite na: 11
SLOVENSKO BANKO
Zakrajšek & Češark
155 W. 42d St.', New York, N.Y.
Obrnite se na našo banko tudi:
Kadar pošiljate denar v stari kraj bodisi v dinarjih, dolarjih ali drugih valutah.
Kadar hočete dobiti denar iz starega kraja.
Kadar ste namenjeni dobiti kako osebo iz starega k?aja; ali,
Kadar imate opravka s kako drugo zadevo v starem kraju._
wnmrommnmmm:
SEMENA
V zalogi imam najboljša jugoslovanska in amerikanska, poljska, vrtna in cvetlična semena.
Pišite takoj po brezplačni semenski cenik. Blego pošiljam poštnine prosto.
MATH PEZDIR
Box 772, City Hali Sta.
New York, N. Y.
Italijanske harmonike
tsiklujamo ia importirarao rsakolitn« prvovrstne
ITALIJANSKE HARMONIKE roin»*» dela. ki M najbolj«« na »vetu. Jam-čene des»t lat. Nate cane najnitj«. Pouk na harmonike zastonj natim kupcem. Pilite po brezplačen cefflk.
RUATTA SERENELLI A CO. SI7 Blue Island Ave.. Dept. 97 Chicago. 11L
MR. JOHN LOWKE Oklaunion, Texas, piše:
' "Pro3im pošljite mi 12 škatelj vašega Bolgarskega zeliščnega čaja. Jaz sem zelo hvaležen veliki koristi, katero sem našel pri uživanju tega iz-bornega zdravila. Isto v resnici mnogo nomaga če je človek zabasan ali prehlajen."
Bolgarski zeliščni čaj se prodaja v vseh lekarnah po 35c, 75c, $1.25.
Denarje ▼ staro domovino pošilja po najnižji ceni '
J. KLEPEC, javni notar.
Insurance, Seal Estate, Loans,
Phone 5708 sli ps 2196-R, 1*7 N. Chicago St, Jelist, 111.
DOMAČA ZDRAVILA.
V	zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in impor-tirana zdravila, katera priporoča msgr. Knajp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK.
Pilite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
V	ceniku boste nalli le mnogo drugih koristnih stvari.
MATH PEZEpR Box 772, City Hall Sta.
New York, N. Y.
VA2NO
je za vsakega rojaka, da vse svoje notarske posle poveri edinole izkušenemu notarju. Podpisani imam dolgoletno prakso v izdelovanju kupnih pogodb, pooblastil, vsakovrstnih pobotnic, oporok, dolžnih pisem, v preiskovanju stanja zemljišč in raznih drugih stvareh, bodisi tukaj sli v starem kraju, in se rojakom toplo pripo-ročam.
ANTON ZBASNIK,
slovenski javni notar, 4905 Butler Street, Pittsburgh. Ps.
Telefon pisarne: 64»8 Telefon stanovanja: 624
JNO A. TEŽAK
SLOVENSKA CVETLIČARNA.
vogal N. Chicago in Indiana St
JOLIET, ILL.
V zalogi imam svet« rot«; Izdalo-Jem vence za pogreb«, topke za porok« in za bolnitnie«.
Naročila a« sprejemajo tudi pismenim, talafonitnim in brzojavnim po-tom.
Vsa naročila m izvrta po salo niz Id Mnl la totoo. Pom kosite a naročilom enkrat prt m«al-
IMAM NA ZALOGI IMPORTIRANE
lubas-
nmške, kranjske in polno-vrstne ali chromatične; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene. Vzamem v zameno, kupujem in prodajam tudi že rabljene harmonike vsakovrstnih izdelkov.
ALOIS SKUU
323 EPSILON PL.
BROOKLYN, N. Y.

Najboljše blago
dobite iz oat« v«lctrrovln«. Prodajamo čisto mehko p«rj« v velikih količinah: isto je vedno svete in čisto, ne preletano. kakortno sa drugod prodaja. Rar.potiljamo ga na vse kraj« Amerike in K s nad«. Piiito nam po vzorce in za cen«; vzore« razpotiljamo zastonj.
ALBERT STETZ depL 3.
138 Paaaaic St„ Passaic, N. J.
Established 1857
NI BOLJŠEGA ČASA KAKOR SEDANJI
da začnete z varčevanjem in polagate sistematično gotovo boste videli, kako naglo raste vaše premoženje, ki vam bo nekdaj prišlo prav. Za-vsoto v našo banko. Presenečeni boste, ko toraj ne pozabite položiti gotovo vsoto vsaki plačilni dan v našo banko.
Začnite potovanje po poti finančne neodvisnosti DANES in takoj vložite gotovo vsoto v našo banko.
[Premoženje te banke znaia $13,000.000 00 |
hbjii
L) &MW
PREVIDNO in PAMETNO
ravna oni, ki svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajine, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5'l do 6c/c obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenja vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate.
Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom.
Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. J. smo jih MI prodali v popolno zadovoljnost. Pišite nam za po-
/ jasnila v slovenskem jeziku, da vam dopošljemo ponud-benecirkularje.
A. G. ALLYN Sc CO
67 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
witniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimunimmu
!ITTTTTTTMHrtTTTtTTTTITr
NAD 20 LET
i« izdelujem
HARMONIKE
Id so med vsemi drugimi Izdelki priznsne zs najboljše. V Iz-delovanju harmonik sem torej dosegel nsjboljlo skušnjo in prakso. Ds so moje bsrmenike v resnici nsjbolj znane in priljubljene, dokszujejo Itevilns pohvalna pisma iz vseh krajev tirom driav.
V zalogi imsm tiri i nalnovot-ie slovenske in drnge
PIANO ROLE IN plošče za gramofone
Pilite ps cenik.
Pri meni bests dobili mk muzikalični inštrument, mali sli veliki, zs nizko ceno.
Blsgo razpošiljam p* c»li Ameriki.
Ss uljudno prlporoCam ralskom
ANTON MERVAR
M osle Štora,
«9X1 ST. CT.AJ* in rirvrr.ANT> nmn
C'
jubilej! jubilej! jubilej! kdo ga pa obhaja?
"Ameriški Slovenec"
in sicer 35-letni jubile j!
OB TEJ PRILIKI
je vodstvo "Amerikanskega Slovenca" razpisalo kra-ne jubilejne nagrade za nove naročnike. Ste li že prečitali seznam nagrad v "Amer.- Slovencu?" "Ako nc, dobite sredino številko zadnjega tedna in poučite se kaj vse je razpisano za agitatorje "Amer. Slovenca."
AGITIRAJTE
za "Amerikanrkega Slovenca" pridobite svoje prijatelje, da se nanj naroče in dobili boste krasno jubilejno nagrado.
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
izhaja razun pondeljka vsak delovni dan. Prinaša dnevno rsznovrct-le podučne članke, zanimive povesti in originalne slovenske novice iz vseh slovenskih naselbin v Ameriki, kakor tudi iz vsega ostalega sveta. Stane za celo leto S5.00, za pol leta $2.50. Naročite ga za po*!;ušnjo!
Pisma naslavljajte na:
"amerikanski slovenec"
1849 — West 22nd St.
Chicago, III.
IF. KERZE,
riininn
i3
l^w
1142 Dallas Rd., N. E.
CLEVELAND, O.
K. S. K. J. Društvom:
Kadar naročate zastave, regslije	E
la drugo, pazite ns moje ime <n	E
naslov, 6e hočete dobiti nsibolifte	E
Mago za nsiniife cene.	-
Nartt* Is rasni ZASTONJ!	2