166
Emona
Bilo je 235. lčta po Kr., kadar se je Maksimfn, poglavar vojaSkih novakov, vzdignil na cesarja Aleksandra, dal ga ubfti in stopil na njega m&to. Maksimin je bil za mladih let pastir, a pozneje mej vojaki se je držal junaški in se dok«5pal visoke službe; a njega srce je bilo trdo in nemilo.
Tacega silnika rimsko starejšinstvo nij hotelo imeti za vladarja, in po-stavilo je GordijLna v pravega cesarja. Maksimin, to slišavši, vstane iz dtflenje Panonije z močno vojsko na laško zčmljo; a tedaj je laSki mejnik stal pri Adrantu, sedanjih Tvrjanih (Trojanah). Prišedši do te meje pazljivo dalje stopa in pošlje prelagatajev (oglednikov) na vse strani, a svoje ččte tak6 zvrsti, da so se mej poMdom na Stiri <5gle poinlkale dalje. Prvo mesto, ki ga ddjde v ravnini, bila je Emona, sedanja Ljubljana; a stanovniki nijso hoteli sflnika, in ker se braniti nijso mogli, pobčgnili so z mšsta. Jedva čez noč se Maksiaun pomudi v praznem zidovji ter se odpravi dalje na Hni-žico. Ti hribje, če tudi so bili dober zapor laškej zemlji, vender niso bili zastavljeni z obrambo, in vojski nij bilo težko, prestopiti jih. Na 6nej strani hribov sršdi lepe ravnine in blizu morja je bila Akvileja, pripravljena, na vso moč braniti pravega cesarja. Mesto je bilo veliko in dobro utrjeno. A zdaj se tudi Ijudstvo s kmčtov umakne vanje, in ozidje poprdvijo ter utrdijo še bolje. Prve Maksimfnove čete nijso nič mogle storiti pred zaprtim mostom. Zaradi tega Maksimfn srdit bliže prihiti z veliko vojsko; ali Akvilejci so uže bili podrli kamčni most preko Soče. Ker ni bilo moči naglo dobiti lesa, za-torej so vojaki od praznih vinskih sodov, katere so našli po selih, postavili most preko der6če reke. Tak6 je vojska prišla pred mesto, požgala hiše po ok61ici ter se približala ozidju. A meščani so se krepko branlli: stari ia mladi, moštvo in ženstvo, vse je bilo na nogah po ozidji in po stolpih. Ka-meuje so d61u metali, goržče žveplo in smolo spuščali na obsednike ter v6j-niško orodje zažigali s plamenččimi treskami. Tak6 se je vojska pred mestotn dolgo trudila brez uspeha; a vrhu tega je nedostajalo tudi živeža in zdrave pijače. Maksimin, ljut zaradi dolge obsede, vell umoriti nekatere načelnike; a vojaki so se usrdili ter so ubili njega in sina mu. Tak6 je bojevanja bilo konec, in red je zopet nast6pil.