■o
iO^
■O
!o
sir
Ptuj, petek, 6. oktobra 2006 letnik LIX • št. 77 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih:
12.000 izvodov Gospodarstvo Kidričevo
Štajerski
ISSN 7704-01993
WHW.VW-M.ri
nakupu.
Novf moloni TSI*: veiia moi, moniSo porabo«
Dominko d.o.o., Zadruini trg 8, 2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 04,788 11 Ó5
Sport
Nogomet • Na
zadnjih tekmah zatajili strelci
Stran 15
ESI
Sportno plezanje •
Kitajska (spet) srečna za Mino Markovič
Stran 16
Za pre-taljevanje aluminija 24 milijonov evrov
Stran 3
Politika Ormož • Kmetijstvo v klinču reform
Stran 2 Po naših občinah Ptuj, Ormož • Raz-poroka, ki dviga temperaturo
Stran 4
Gospodarstvo Placar • Ob jubileju plaketa in spominski kelih
Stran 13
Kmetijstvo
Slovenija • Konec subvencij, začenjajo se regionalna plačila Stran 11 Po naših občinah Hajdina • Zakaj se ne spoštuje volja občanov?
Stran 10
Kmetijstvo Slovenija • GSO
prihaja tudi v Slovenijo
Stran 40
NAJCENEJŠI V SLOVENIJI!
V PiSČANČJI
in CH v
piitmut}* m»
Plščančjl medaljoni
zamrznjeno, Perutnina Ptuj, 300 g
redna cena 545,-
PRI NAS!
I N
RAR
(i) PTUJ
Najcenejši izdelek v Sloveniji smo preverili v programu GFK Leaflet Monitor (izvajalec GFK Gral Iteo) in je preverjeno cenejši od enakega izdelka,
ki je bil od 1.1.'05 do 13.9.'06 objavljen v različnih akcijskih letakih.
Ormož • Okrogla miza z ministrico Marijo Lukačič
Kmetijstvo v klinču reform
V uvodu okrogle mize, ki se je je v organizaciji OO SDS udeležilo precejšnje število kmetov in zainteresiranih, je ministrica Marija Lukačič podrobneje osvetlila, kaj čaka kmetijstvo v prihodnosti.
Najprej je predstavila prihodke, ki jih bodo iz EU namenili slovenskemu kmetijstvu. Skupno gre za 1.160 milijonov evrov, ki jih bodo porazdelili predvsem za razvojno prestrukturiranje, programe integrirane proizvodnje in podjetjem, ki bodo na kmečkih področjih ustvarjala nova delovna mesta in s tem ohranjala poseljenost podeželja. V preteklosti so se na razpise lahko prijavljale povečini le velike kmetije, po novem bodo natečaji namenjeni vsem, saj vemo, da lahko v vrtnarski dejavnosti že dva hektarja velika kmetija ustvarja tržne viške.
Kdo bo kupil TSO, kmetje ali zadruge?
Pri vplivih, ki jih ima EU na naše kmetijstvo, seveda niso mogli mimo nesrečne sladkorne reforme, prihajajoče reforme na področju vinogradništva, pripravljajo pa se tudi reforme v pridelavi sadja in zelenjave. Ministrica je še enkrat povzela vse znane variante in možnosti razpleta
Uvodnik
okrog tovarne sladkorja, pri čemer je poudarila, da je vlada storila vse, kar je bilo v njeni moči, vendar pri sprejemu reforme štirje slovenski poslanci v družbi 321 evropskih poslancev pač niso imeli potrebne moči. Ponovila je očitek zadrugam, ki jim je bil zaupan 45 % delež tovarne, ki so ga prodali. Izrazila je tudi zaskrbljenost, da se iz te nesrečne zgodbe v zadrugah niso kaj prida naučili, saj se lahko zgodba te dni ponovi na primeru Ljubljanskih mlekarn. Zagotovila je tudi, da vlada v primeru TSO ni primaknila nobenih sredstev, kot je bilo zapisano v nekaterih medijih. Vinko Štefančič, upokojeni dolgoletni direktor TSO, je v diskusiji, ki je sledila, opozoril na dejstvo, da ni rastline, ki bi peso lahko zamenjala v kolobarju in da je nekaj narobe s časi, ko kmet le čaka, kje bo kaj dobil, namesto da bi se spraševal, kje bo kaj delal. V zadnjem času so aktualne vesti o morebitnih kupcih tovarne. Štefančič je povedal, da se zatika le pri ceni, saj avstrijski interesent ponuja 17 milijo-
Lokalni cirkus
Torej pričelo se je, predvolilne aktivnosti se že kažejo v polni meri. Najbolj pogumni se že kažejo z oglasnih panojev. V večernih terminih ljudje s slabimi želodci ne morejo več gledati slovenskih televizijskih postaj. Program postaja predvsem cirkuški, saj so nekateri v predvolilnih obljubah presegli vse meje dobrega okusa.
Tudi vlada ne čaka na lokalne volitve prekrižanih rok, ampak so ministri dokaj aktivni in obiskujejo občine ne glede na barvo župana, polagajo temeljne kamne, podpisujejo pogodbe itd.
V predvolilnih nastopih so nekateri izgubili realna tla pod nogami in obljubljajo nemogoče stvari. Tako je eden izmed kandidatov v novonastali občini z nekaj več kot 2000prebivalci obljubil v naslednjih štirih letih sto novih delovnih mest. Njegovi izjavi so se posmeho-vali celo strankarski prijatelji - poslanci, ki so vajeni veliko obljubljati.
Po drugi strani pa se tudi že kaže, da nekatere lovi predvolilna panika, saj posamezne kandidate zmerjajo na prav primitiven način, kar pa pomeni, daje tiste, ki zmerjajo, postalo strah. Veliko se tudi govori o rezultatih volitev in različna ugibanja, kdo bodo zmagovalci volitev, pojavljajo pa se tudi že prve manipulacije pri anketah javnega mnenja, še posebej na spletnih straneh, kjer so očitno eni zaposleni samo zato, da glasujejo za posameznega kandidata in ustvarjajo lažno upanje. Vsekakor so obstoječi župani v prednosti in se verjetno ne bo kaj dosti spremenilo. Dobrodošle so odločitve nekaterih županov, ki so se odločili, da ne bodo več kandidirali, to pa pomeni, da bo v nekaterih občinah res zapihal svež veter. To je pomembno zato, kajti tisti, ki predolgo sedijo v istem stolčku, dobijo občutek nenadomestljivosti, kar je slabo za lokalno skupnost. In potem se začnejo uresničevati razne šale, saj poznate tisto, da med bogom in županom ni druge razlike, kot da si bog še nikoli ni domišljal, daje župan.
Zmago Šalamun
nov evrov, nizozemski lastniki pa bi za tovarno radi iztržili 2 5 milijonov. Manjkajočih 7 milijonov bi po njegovem mnenju lahko zagotovili kmetje, ki bi tako postali pomembni delničarji in lastniki tovarne, ki bi ji zagotavljali surovino. Postavlja se seveda vprašanje, ali so kmetje tako premožni, sicer pa bi morale v igro vstopiti zadruge. Martin Rudolf je bil mnenja, da bi država morala popraviti svojo napako v primeru TSO, saj so zagotavljanja, da ima država interes in si premalo prizadeva. Kljub temu da so potekali pogovori z vodstvom tovarne KAD in SOD, nista bila pripravljena odkupiti kontrolnega deleža, s čimer bi država lahko svoj »interes« konkretizirala.
Ministrica je omenila tudi zavarovanje kmetijske pridelave, ki so jo menda kmetje vzeli resno, saj je bilo sklenjenih za 12 % več zavarovanj, za 30 % več denarja. Država je lani za sofinanciranje zavarovalnih premij zagotovila 500 milijonov tolarjev in bi še več v primeru povečanega interesa. Zavarovanje bodo razširili tudi na pozebo in živali, suša ostaja nezavarovljivo tveganje.
V primeru TSO si je država prizadevala narediti vse, kar je bilo v njeni moči, trdi Lukačičeva.
V ta namen bo na voljo samostojni sklad za nezavarovljive naravne nesreče, iz njega pa bodo upravičeni črpati sredstva tisti, ki bodo zavarovani za osnovna tveganja.
Na konkretno vprašanje o težavah, ki tarejo kmete v Kidričevem, ki nimajo na voljo kmetijskih zemljišč, saj so ta v
lasti velikih podjetij, je ministrica povedala, da se zavedajo problema in intenzivno iščejo rešitev.
Spregovorili so tudi o zgodnjem upokojevanju kmetov. Ta ukrep je letos izkoristilo 274 kmetov, ki jim država subvencionira sredstva prepisa kmetije, poplačila dedičev in
rento, s katero je starejši generaciji omogočena socialna varnost, ki je ugodnejša kot kmečke pokojnine. Pri kandidiranju za sredstva se je kot problem izkazal kriterij izobrazbe, saj ima 72 % kmetov dokončano ali nedokončano le osnovno šolanje.
vki
Sedem (ne)pomembnih dni
Kam bomo šli
Predsednik Svobodnih sindikatov Dušan Semolič je zadnjič dejal, da je smešno (in simpto-matično), da (nekateri) slovenski me-nedžerji kar naprej poskušajo dokazovati svojo poslovno »odličnost« predvsem z bojem za kratenje in nespoštovanje že pridobljenih pravic zaposlenih. Ali, kot se je še bolj slikovito izrazil, celo z odrekanjem njihove pravice do sendviča med malico ^
Semoličeva pripomba ni niti demagoška niti naivna. Opozarja na pojav, ko »siti« čedalje manj razmišljajo o »lačnih«, ko pod pretvezo »boja za konkurenčnost« čedalje bolj prevladuje problematična teza, da se mora (in se lahko varčuje) predvsem pri plačah zaposlenih, pri čemer se misli zlasti na tiste najštevilčnejše in že sicer - najnižje. Včasih (v prejšnjem sistemu) je bil največji problem (pre)velika uravnilovka pri plačah, zdaj pa imamo opravek z drugo enako nevarno (celo eksplozivno) skrajnostjo, ko tisti, ki so glavni agitatorji »varčevanja« in zategovanja pasu pri plačah in socialnih dajatvah, sebe iz tega preprosto izvzemajo in celo dokazujejo, da so preslabo nagrajevani.
Vsekakor je vsakič politika plač v neposredni zvezi z boljšim ali slabšim
delom, z doseganjem rezultatov na trgu, hkrati pa je tudi res, da sistem nagrajevanja, ustreznega vrednotenja vsakega, ne samo voditeljskega dela, še kako vpliva na produktivnost in doseganje vsakršnih drugih spodbudnih kvalitetnih rezultatov. Žal pa se prav tega tudi nekateri odločilni dejavniki v Sloveniji ne zavedajo dovolj in ne delujejo tako, da bi ustvarjali ustrezno stimulativno ozračje in utrjevali zavist o veliki soodvisnosti vseh, ki sodelujejo v procesu proizvodnje in nasploh ustvarjanja dohodka. Če bi bilo tako, potem bi se v vladi in v strankah ter nasploh v javnosti morali veliko bolj razvidno (in celovito) ukvarjati z vsemi pomembnimi vprašanji politike plač. Seveda je to predvsem tudi sindikalna tematika, toda zagotovo ne samo njihova. Kako je v resnici s tem pri nas, je prejšnji teden najbolje pokazala razprava ob poslanskem vprašanju iz vrst LDS, kako predsednik vlade komentira pojav, da člani posameznih nadzornih svetov v podjetjih z večinskim deležem države zgolj za članstvo v teh svetih in za navzočnost na njihovih sejah prejemajo astronomske nagrade, tudi po šest milijonov tolarjev na leto. Premier Janša predvsem ni imel pri roki natančnih podatkov, hkrati pa se je obregnil, da naj bi takšno stanje v času svoje vladavine uveljavila predvsem LDS. Nekaj je govo-
ril tudi o tem, da je treba strokovnjake pač dobro nagrajevati in (povsem nepotrebno in neokusno) pripomnil, da jih pač ni mogoče plačevati tako kot druge delavce.
Problem je predvsem v tem, da niti Janša niti drugi ob takšnih in podobnih priložnostih ne postrežejo s prepričljivimi dokazili o »izjemnih« prispevkih »izjemno« plačanih ljudi pri končnih rezultatih posameznih podjetij in poslovnih sistemov, ki jih vodijo. Uspešnost kot neuspešnost sta vendarle dokazljivi in morali bi biti glavni kazalec in glavni argument pri dajanju (in odbijanju) vsakršnih kritik in (nejupravičenih pripomb. Da je zdaj glede tega pri nas nekaj narobe (in preveč enako za vse - za dobre in za slabe), pa pričajo tudi posamezne samokritične pripombe iz vrst menedžerjev, da je sistem mened-žerskih plač premalo gibljiv, ali drugače povedano - preveč neodvisen od dejanskih rezultatov.
Kar naprej je slišati, da je treba vodilne v gospodarstvu (in drugod) dobro plačati, ker bodo sicer odšli drugam - v tujino. To naj bi bil tudi poglavitni razlog za »nedotakljivost« njihovih plač. »Vodilni« naj potemtakem ne bi delili usode drugih zaposlenih, izvzeti naj bi bili pri različnih restrikcijah itd. Težava je le v tem, da pri nas nimamo povsem čistih predstav, kdo je zares uspešen, niti ni čisto jasno, koliko naših menedžerjev bi se v resnici lahko potegovalo za podobne pozicije, kakršne imajo pri nas, drugod. Kam lahko gredo? Doma pa je nasploh zelo znano, da »poslovne sposobnosti« niso ravno poglavitni razlog
pri številčnih vrhunskih in odmevnih kadrovskih menjavah ^
Sindikalni predsednik Semolič je navedel primer znanega podjetja iz okolice Ljubljane, v katerem so se še nedavno na veliko ukvarjali predvsem s kazanjem na »nemogoče« socialne pravice in na »prevelike izdatke« v zvezi z njimi. Podjetje je v celoti v resnici slabo poslovalo, potem pa je prišlo novo vodstvo, ki ni videlo glavnega problema in glavnega stroška predvsem v pravicah zaposlenih. Na novo so organizirali proizvodnjo in poslovanje, postali so uspešni in vzor, tudi v zagotavljanju in spoštovanju socialnih pravic zaposlenih. V resnici pa urejena prehrana, pravilen počitek med delovnim časom in še kaj sploh niso zgolj strošek, ampak dejavniki, ki neposredno vplivajo na razpoloženje in učinkovitost zaposlenih.
Pravzaprav je najhuje, da je nekaterim v Sloveniji uspelo uveljaviti nekakšno skonstruirano tezo, da je vse, kar je »socialno«, v direktno škodo poslovnosti in konkurenčnosti. Od tod tudi prihaja do najrazličnejših skrajnosti in poenostavitev. Na tem področju je odpovedala tudi večina strank, tako vladajočih kot tistih v opoziciji. Vse sicer govorijo o »socialni državi«, v praksi pa v glavnem ne znajo pokazati, kakšna naj bo takšna država. Še dobro, da imamo bojevite sindikate. Pravzaprav bi lahko rekli, da so sindikati na tem področju edina zares zaznavna opozicija. Brez njih in njihovih jasnih opredelitev (tudi brez njihove trme) bi bilo marsikaj drugače, slabše.
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnikgradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilagradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84€]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: vki
V
ce an
Naročnik: Liberalna demokracija Slovenije

od Dčno naprej
Talum • Nadaljujejo prestrukturiranje proizvodnje
Za pretaljevanje odpadnega aluminija 24 milijonov evrov
V kidričevskem Talumu se dobro zavedajo, da poraba aluminija v svetu strmo narašča, povečuje pa se tudi delež pretalje-nega sekundarnega aluminija. Zavedajo se tudi, da se prav v tem kaže bistvena prednost aluminija pred ostalimi materiali, saj ga lahko vedno znova pretalijo in uporabijo, ne da bi pri tem izgubil svoje lastnosti. Njihova trditev, da je aluminij banka energije, ter njihovo geslo »Varčujmo z energijo - uporabljajmo aluminij« pa vse bolj postajata realnost.
Že maja letos so v Talumu pričeli dograjevati Livarno livarskih zlitin in v teh jesenskih dneh so gradbena dela v glavnem že končana. Pred 14 dnevi so pričeli montirati dvokomorno plinsko talilno peč za pretaljevanje odpadnega aluminija, ki bo namenjena izključno za pretaljevanje trdega odpadnega aluminija. Njena kapaciteta je 9 ton aluminija na uro, oz. 75.000 ton letno. Ker je slovensko tržišče daleč premajhno, zagotavljajo surovino, odpadni aluminij, iz držav srednje in vzhodne Evrope.
Predsednik uprave Talu-ma mag. Danilo Toplek: »Poudariti velja, da gre za nadaljevanje celotnega procesa prestrukturiranja proizvodnje v Talumu v eno od tistih smeri, ki jo je glede na obseg kapacitet možno zagovarjati. Z zaprtjem elektrolize B bomo odpravili še zadnjo proizvodno enoto v Talumu, katere tehnologija bo takšna, da po letu 2007 ne bo več ustrezala evropskim predpisom o varstvu okolja. In to je bil eden od povodov za projekt pretaljevanja sekundarnega aluminija, s katerim se bo močno znižala specifična poraba električne energije na tono aluminija, proizvedenega pri nas v Talumu. Gre za kompleksen projekt, ki smo ga pripravljali načrtno in strokovno, s svojim timom in svojim znanjem, te dni pa že montiramo eno najsodo-
V torek, 3. oktobra, je v Talumu potekala zunanja presoja po sistemih okoljskega standarda ISO 140001 ter standarda varnosti in zdravja pri delu OHSAS 18001. Zunanji presojevalci so ocenjevali skladnost delovanja podjetja s standardi in zakonodajo.
bnejših talilnih peči v Evropi, drugo te vrste v svetu.«
O obsežnem projektu Pretaljevanje odpadnega aluminija pa smo se pogovarjali z vodjem projekta Markom Drobničem: »Z razvojem pretaljevanja in zagotovitvijo odpadnega aluminija smo se ukvarjali že pred pričetkom projekta, saj smo si morali pričeti pravočasno zagotavljati surovinsko bazo. Ker pa je Slovenija daleč premajhno tržišče za naše potrebe, računamo pri tem poleg držav srednje in vzhodne Evrope tudi na trge bivše Jugoslavije.«
Kakšen pa bo vpliv pre-taljevanja aluminija na okolje?
»Ekološki vidik je izredno pomemben del tega projekta. Za nas pomeni namestitev opreme za pretaljevanje v prvi fazi zamenjavo količin aluminija, ki jih bomo izgubili z ukinitvijo proizvodnje
Foto: M. Ozmec
Predsednik uprave Taluma mag. Danilo Toplek: »Gre za nadaljevanje celotnega prestrukturiranja Taluma.«
v elektrolizi B. Že zaradi tega dejstva se bodo vplivi na okolje zmanjšali. Sicer pa je Talum zavezanec evropske direktive IPPC za preventivno preprečevanje okoljskega onesnaženja, zato bodo vse vgrajene naprave in tehnologija v skladu s smernicami te evropske direktive. Ob talilni peči bo nameščena tudi ustrezna čistilna naprava, ki bo zadostila vsem zakonodajnim predpisom. Izredno pomemben je tudi energijski faktor te investicije, saj s pretaljevanjem aluminija porabimo okrog 5 % energije, ki bi jo porabili za proizvodnjo aluminija v elektrolizi. V bistvu to pomeni vračanje energije iz aluminija v proizvodni proces.«
Kako daleč pa ste z reali-
Foto: M. Ozmec
Projekt Pretaljevanje odpadnega aluminija vodi Marko Drob-nič.
zacijo projekta?
»Projekt pretaljevanja odpadnega aluminija poteka v več sklopih, od urejanja skladišč za odpadni aluminij do predpriprave odpadnega aluminija pred taljenjem, namestitve naprav za taljenje in posodobitve naprav za litje izdelkov. To pomeni, da moramo v prvi fazi po skladiščenju opraviti mehansko predelavo oz. predpripravo s pomočjo drobilnikov, granulatorjev in različnih separatorjev. S temi napravami bomo ločevali aluminij od nekovinskih primesi, mu s tem dodajali vrednost in ga potem v bistvu čistega in v primerni obliki uporabili za taljenje v pečeh. Nekatere aktivnosti od navedenih so
že zaključene, ostale pa intenzivno potekajo še danes. Pred 14 dnevi smo pričeli tudi že montažo dvokomorne talilne peči za pretaljevanje izključno trdega aluminija. Predvidevamo, da bodo vse naprave nameščene do konca leta, tako da nas v prvi polovici prihodnjega leta čaka le še optimizacija vseh naprav v celotnem tehnološkem procesu pretaljevanja.«
Kdaj pa boste pričeli pretaljevanje?
»Kot sem že omenil, bomo nove naprave zagnali še letos oz. takoj v začetku naslednjega leta. Sicer pa poteka preta-ljevanje odpadnega aluminija pri nas že v obstoječi namenski peči za pretaljevanje, ki smo jo postavili pred štirimi leti. Že od takrat teče pri nas razvoj na področju pretaljeva-nja, znanje in izkušnje, ki smo si jih v tem času pridobili, pa nam veliko koristijo tudi pri realizaciji tega projekta. Tako bomo že v letošnjem letu pretalili okoli 30.000 ton odpadnega trdega aluminija, v letu 2007, ko bomo vse naprave optimizirali, pa pričakujemo, da nam bo uspelo pretaliti okoli 45.000 ton trdega aluminija. V letu 2008 načrtujemo doseči že optimalno proizvodnjo in ob tem prestrukturirati tudi prodajni program, ki ga bo zaradi drugačnega surovinskega vložka z baziranjem na mešanici
trdnega odpadnega aluminija in tekočega elektroliznega aluminija prav tako potrebno spremeniti. Poudariti moram, da gre v našem primeru za izredno inovativen projekt, pravzaprav za neke vrste pilotski v aluminijski industriji, vanj pa smo vložili ogromno lastnega znanja in izkušenj naših sodelavcev v vseh fazah njegove realizacije.«
Koliko pa vas bo vse to veljalo, kolikšna je vrednost projekta?
»Predračunska vrednost celotnega projekta pretaljeva-nja aluminija je 25 milijonov evrov in glede na to, da smo do sedaj za njegovo realizacijo porabili 13 milijonov evrov, ocenjujem, da bomo investicijo zaključili znotraj planirane porabe sredstev. Naj dodam, da gre v celoti za lasten vložek oziroma za naša in delno najeta sredstva.«
V okviru projekta Pretalje-vanje odpadnega aluminija so že avgusta zaključili izgradnjo skladišča za odpadni aluminij. Poleg drobilnika, ki že obratuje, bo v oktobru in novembru potekala montaža granulator-ja, ki bo že zdrobljene kose aluminija predelal v še manjše, ter vgradnja separatorjev, ki bosta ločevala aluminij od nekovinskih primesi. Pričakujejo, da bo tehnološki proces mehanske predelave vzpostavljen pred zagonom nove dvokomorne talilne peči za pretaljevanje odpadnega aluminija. Zaključen je že tudi projekt sanacije odpraševanja ter odvod dimnih plinov iz peči v Livarni gnetnih zlitin. V dograjenem delu Livarne livarskih zlitin, kjer so gradbena dela v glavnem že zaključena, so v septembru pričeli montirati instalacije, te dni poteka montaža dvokomorne talilne peči za pretaljevanje izključno trdega aluminija ter ureditev okolice objekta. Zaradi nove tehnologije pa sočasno potekajo tudi delne predelave na dveh sedanjih talilnih pečeh in na livnih napravah za litje livarskih zlitin.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Te dni že poteka montaža dvokomorne plinske talilne peči za pretaljevanje izključno trdega aluminija.
Ormož • Prejeli smo
Danilo Ivanuša bi se rad okoristil na račun davkoplače-valskega denarja, za prikrivanje svojih goljufij uporablja politične metode
V enostransko predstavljenem pogovoru z Danilom Ivanušo je sogovornik grobo kršil načela civiliziranega komuniciranja. S številnimi diskreditacijami na račun občinske uprave Občine Ormož ter župana Vilija Tro-fenika, tudi župana kot inšti-tucije, je želel prikriti svoje goljufije, občane pa spraviti v zmoto.
Ko smo g. Danila Ivanuša kot zakonitega zastopnika Elektro ISM, s katerim ima Občina Ormož sklenjeno koncesijsko pogodbo za opravljanje javne razsvetljave v Občini Ormož, med drugim tudi gradbeno pogodbo za izgradnjo javne razsvetljave v Pušencih 3-faza, opozorili, da je vgrajeval neustrezne in cenejše materiale, kot so določeni v projektu, je namesto zamenjave neustreznih elementov s predpisanimi
udaril z javnimi obtožbami. Danilo Ivanuša je za prikrivanje svojih poslovnih goljufij uporabil predvolilni čas in po podani argumentaciji na 37. seji občinskega sveta Občine Ormož kar sam poklical novinarko Štajerskega tednika. Novinarka je nekritično in brez predstavitve še druge plati povzemala hude obtožbe. Prepričan sem, da bodo občani in občanke tudi v tej razlagi našli dovolj dejstev, da je Danilo Ivanuša svoje poslovne goljufije želel prikriti s politiziranjem.
1. Občina Ormož izrazito podpira podjetniške potenciale na svojem območju, zato s podjetji, ki uspešno konkurirajo na javnih razpisih in zagotavljajo enake cenovne ter kakovostne ponudbe, sklepa kratkoročne in dolgoročne poslovne odnose. Trditev Danila Ivanuše, da bi kdorkoli od nosilcev javnih pooblastil ali funkcij želel vplivati na slabšanje njegovega poslovnega položaja, je plod njegove domišljije. Občina Ormož je z njegovim podjetjem sklenila koncesijsko pogodbo, po preteku prvega koncesijskega obdobja še drugič v letu 2004, ker se je na razpis prijavil kot naj-
ugodnejši ponudnik. S tem poslom smo mu omogočili tudi širitev in dolgoročno poslovno stabilnost, kar je v nasprotju s tistim, kar želi prikazati.
2. Javnost zavaja tudi, ko pravi, da Občina Ormož ne plačuje računov na osnovi koncesijske pogodbe. Od podpisa nove koncesijske pogodbe 27.9.2004 pa do vključno avgusta letos je Občina Ormož plačala Elektru ISM za 10.717.080,30 SIT storitev. Zaradi nepravočasno in nepravilno opravljenih del pa je Občina Ormož koncesio-narju izstavila za 1.082.634,00 SIT bremepisov. Gre za vsoto, ki ne dosega desetine izvedenih plačil in jo Danilo Ivanuša lahko dobi, če bo dela opravil v skladu s teh-
nično dokumentacijo in do-brimiposlovnimi običaji.
3. 2. 8. 2005 je Občina Ormož povečala obseg sodelovanja z Danilom Ivanušem oziroma njegovim podjetjem Elektro ISM. Tako je Danilo Ivanuša za izgradnjo 3. faze javne razsvetljave v Pušencih že prejel 3.655.713,60 SIT od skupne vrednosti 4.952.828,40 SIT zaračunanih del. Ko smo ugotovili, da je pri gradnji goljufal in namesto standardiziranih podstavkov za drogove s svetilkami vgrajeval navadne betonske kanale in vanje vbetoniral spodnje dele drogov, smo do vzpostavitve investicije v okviru pogodbeno določenih dejstev morali počakati z delnim izplačilom zaračunane vrednosti. Ta znaša manjši
del, in sicer 1.297.114,80 SIT. Danilo Ivanuša je z nekvalitetno gradnjo in nespošto-vanjem tehnične dokumentacije vgradil temelje, ki so statično sporni in predstavljajo nevarnost za celotno investicijo. S strani nadzora je podana zahteva, da si izvajalec pridobi statično presojo za nekvalitetno zgrajene temelje. Izvajalec je dostavil statično presojo temeljev, vendar v njej niso bili upoštevani temelji, ki jih je vgradil. Kljub večkratnim zahtevam nadzora za dopolnitev oz. spremembo statične presoje s strani izvajalca zahteva ni bila upoštevana. S politiziranjem poskuša prikriti svojo poslovno nesolidnost, obenem pa pridobiti volilne glasove za svojo stranko.
4.	Čeprav smo Elektru ISM oziroma Danilu Ivanuši dali več priložnosti, da odpravi ugotovljene pomanjkljivosti, tega ni storil. Čakal je predvolilni čas in udaril z medijskim napadom na pogodbenega partnerja, Občino Ormož oziroma njegovo vodstvo.
5.	Podobne sleparije kotpri 3. fazi javne razsvetljave v Pušencih si je Danilo Ivanu-ša privoščil tudi v Mihovcih. V fazi ugotavljanja odgovornosti za neupoštevanje tehnične dokumentacije je po-
leg izvajalca tudi nadzornik tam izvajane investicije.
6.	Zavajajočaje tudi njegova interpretacija naročila za izklop tistega dela javne razsvetljave na Kerenčičevem trgu, kjer izvajamo obnovo trga. Za ta izklop mu je Občina Ormož izdala ustrezni dokument - naročilnico. To pa ga ne odvezuje, da ne bi vzdrževal drugih luči javne razsvetljave v isti ulici na drugi strani, kjer ne poteka investicija, in je napako odpravil šele po obvestilu občine.
7.	Lahko bi našteli še vrsto utemeljitev, ki bi povsem demantirale javno objavljene izmišljotine in spolitizirana podtikanja Danila Ivanuše.
8.	Pa še replika na trditev o statusu pravnega urejanja medsebojnih odnosov. Za objave sporočil na KTV Ormož v znesku 67.440,00 SIT je Občina Ormož izdala naročilo KTV Ormož. Račun za storitev ji je izdalo podjetje Elek-tro ISM Danilo Ivanuša s.p. Po mnenju Ministrstva za finance in Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev je mogoče plačati storitev samo nekomu, ki mu je delo bilo naročeno ali pa ima za to sklenjeno pogodbo. Sodišče je odločilo drugače.
Vili Trofenik, župan občine Ormož
Ptuj, Ormož • Muzejska zgodba dveh občin se še kar nadaljuje
»
Razporoka«, ki dviga temperaturo
Ptuj in Ormož se nikakor ne moreta najti na skupnem bregu, tudi v skupni pokrajini z občinami na Ptujskem se Ormož vsaj za zdaj ne vidi, že nekaj časa temperaturo na eni in drugi strani dviga muzejska zgodba, za katero naj bi bili krivi izključno Ptujčani, vsaj tako je zaznati na ormoški strani, kjer z municijo takšne ali drugačne vrste ne varčujejo.
Zakaj Ptujčani spet nagajamo Ormožanom, tako vsaj zatrjuje ormoški župan, pri »razporoki« Muzeja Ormož in Pokrajinskega muzeja Ptuj, ker se zaradi zaviranja MO Ptuj in ptujskega muzeja ni uspela sestati pristojna komisija, smo se zanimali pri ptujskem županu dr. Štefanu Čelanu, ki je uvodoma povedal, da o sprenevedanju in zavajanju javnosti s strani župana Vilija Trofenika ne gre izgubljati besed. Iz razpoložljive dokumentacije je namreč jasno razvidno, kdo je tisti, ki ves čas želi ločevati in razdvajati ljudi v eni in drugi občini.
»Občina Ormož je 27. julija letos MO Ptuj posredovala osnutek pogodbe. V njej so navedli štiri pogodbene stranke: Občino Ormož, Muzej Ormož, MO Ptuj in Pokrajinski muzej Ptuj. Pogodba je pripravljena na podlagi 39. člena Odloka o ustanovitvi Muzeja Ormož. 31. julija 2006 smo vse prejeto gradivo posredovali v Pokrajinski muzej Ptuj in naši pravni službi, zaradi pripomb in dopolnitev. Pravna služba je 18. avgusta 2006 posredovala odgovor, v katerem ugotavlja, da je zadnja alinea 1. člena pogodbe ... »da Mestna občina Ptuj kot soustanoviteljica
Pokrajinskega muzeja Ptuj ni imenovala članov komisije pristojne za popis premoženja, sredstev, eksponatov in gradiva, kar ni v skladu z določili Odloka o ustanovitvi javnega zavoda za muzejsko dejavnost Ormož«, brez pravne podlage, saj odlok ene občine ne more zavezovati drugo občino. Prav tako so predlagali, da se 3. člen pogodbe, ki govori o zgodovini, črta. Njihova ugotovitev je
tudi, da so muzejske zbirke nedeljive in torej ne morejo biti predmet delitve s pogodbo. Pravna služba tudi navaja, da imenovanje komisije na podlagi odloka Občine Ormož ne more zavezovati druge občine. Pripombe strokovnega kolegija Pokrajinskega muzeja Ptuj smo prejeli 24. avgusta 2006, v katerem navajajo, da tudi oni ugotavljajo, da nekateri členi pogodbe nimajo pravne
podlage in da so v nasprotju z obstoječo zakonodajo ter ustaljeno muzejsko prakso. Zato so se odločili, da bodo zaprosili za mnenja svoja strokovna združenja, Slovensko muzejsko društvo, Arheološko društvo Slovenije in Skupnost muzejev Slovenije, odgovorov še nismo prejeli. V muzeju tudi ugotavljajo, da osnutek pogodbe nikjer ne omenja odstopa Ormoža od soustanoviteljstva. Meni-
jo, da bi moral ormoški svet naprej sprejeti sklep o prekinitvi soustanoviteljstva, nato pa bi morala komisija, ki jo bo imenovalo ministrstvo za kulturo, predlagati način delovanja za oba muzeja. Pri tem je potrebno upoštevati dejstvo, da je Občina Ormož sicer v skladu z zakonskimi možnostmi ustanovila svoj lokalni muzej, vendar ta še ni vključen v muzejsko mrežo in zato nima opredeljenih nalog, zlasti na področju izvajanja javne službe. O delitvi premoženja se morata skladno z obstoječo zakonodajo, dogovoriti ustanovitelja, menijo v muzeju. Z dopisom dne 12. 9. 2006 so nam iz muzeja posredovali tudi podatke o deležih finančnih sredstev ministrstva za kulturo, MO Ptuj in občine Ormož od leta 2000 naprej, ki jih zahteva osnutek pogodbe, posredovan iz Ormoža. Vse to, kar sem povedal za Štajerski tednik, bomo zapisali tudi v odgovoru občini Ormož,« je v zvezi za najnovejšim »nagajanjem« MO Ptuj občini Ormož povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Že aprila 2006 pa je pravna služba MO Ptuj posredovala odgovor v zvezi z objavljenim odlokom o ustanovitvi javnega zavoda za muzejsko
dejavnost Ormož. »Glede na to, da občina Ormož pogojuje soustanoviteljstvo v javnem zavodu PMP s sklenitvijo pogodbe o razdelitvi stvarnega premoženja, zaposlenih delavcev in pogodbenih pravic s tretjimi osebami med dosedanjima soustanoviteljicama, želimo opozoriti le na dejstvo, da je bila Organizacijska enota Ormož sestavni del javnega zavoda PMP. Občina Ormož je navedeno organizacijsko enoto samovoljno in enostransko organizirala kot samostojni muzej - torej nezakonito,« so med drugim ugotovili. V pravni službi MO Ptuj so tudi mnenja, da so določbe 1., 37., 38., 39. in 40. člena odloka Občine Ormož o ustanovitvi javnega zavoda za muzejsko dejavnost Ormož v neskladju s sprejetimi ustanovitvenimi akti in veljavno zakonodajo. Sestavo komisije lahko določita ustanoviteljici le na skupnem usklajevalnem sestanku oziroma po sprejetem sklepu, ki ga podpišeta obe strani, ne pa po diktatu ene strani, je še za Štajerski tednik povedal župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan.
MG
Foto: Arhiv
Gornja Radgona, Ljutomer • Kandidati za župane
V	osmih občinah kar 42 kandidatov
V	prvem krogu lokalnih volitev v osmih občinah upravnih enot Gornja Radgona in Ljutomer je največ županskih kandidatov (11) v Radencih, najmanj pa na Razkrižju (2).
Na območju upravne enote Gornja Radgona so štiri občine, poleg Gornje Radgone, Radencev in Svetega Jurija ob Ščavnici bodo prvič župana volili tudi v novonastali občini Apače. V tej občini se bo za župana potegovalo šest kandidatov, in sicer so pravočasno svoje kandidature vložili Darko Anželj (SDS), Jožef Cmor (neodvisni kandidat), Franc Pižmoht (DeSUS), Andrej Ritlop (SD), Danilo Steyer (neodvisni kandidat) in Anton Tropenauer (N.Si).
V občini Gornja Radgona se bodo poleg sedanjega župana Antona Kampuša (SD) potegovali še Andrej Husar (SDS), Ivan Kajdič (N.Si) in Leopold Vrbančič (Stranka slovenskega naroda). Največ županskih kandidatov, kar 11, je v Radencih, poleg sedanjega župana Jožefa Toplaka (SDS) pa želijo na županski stolček še Zlatko Herceg (SD), Drago Gomboc (SNS), Jožef Ivačič (SLS), Drago Kocbek (neodvisni kandidat), Zlatko Mir (LDS), Mi-
hael Petek (neodvisni kandidat), Vladimir Rantaša (N.Si), Ivan Rihtarič (Zeleni Slovenije), Anton Sečko (DeSUS) in Danica Sepešy (neodvisna kandidatka). Poleg sedanjega župana občine Sveti Jurij ob Ščavnici Antona Slane (neodvisni kandidat) za župana v tej občini kandidirajo tudi Slavko Kolmanič (SLS), Marjan Kraner (SMS) in Slavko Mihalič (SDS).
V upravni enoti Ljutomer so občine Križevci, Ljutomer, Razkrižje in Veržej. V
Vareja • Otvoritev asfaltiranega odseka
Enkrat za trikrat?!
V Vareji so sončno nedeljsko popoldne, ko se je večina ljudi podila po vinogradih, slovesno odprli nov odsek asfaltirane ceste.
Sicer ni šlo za posebno dolg del ceste, saj je asfaltna prevleka pokrila le dobrega pol kilometra, toda pred tem in še čez nekaj dni bo Vareja dobila še dva krajša odseka asfaltiranih povezovalnih cest med haloškim gričevjem. Skupno, kot je v svojem nagovoru med drugim povedal župan Friderik Bračič, bo v tej videmski KS (Soviče-Dravci-Va-reja) letos asfaltiran skoraj kilometer cest, čeprav po prvotnem
planu to ni bilo predvideno, zato bodo vse te infrastrukturne investicije pač poračunane v naslednjem proračunskem letu. Skupna vrednost vseh del znaša nekaj manj kot 11 milijonov tolarjev, samo cestni odsek, ki so ga uradno predali namenu v nedeljo, pa je občino stal 6,2 milijona tolarjev.
Zbrane na otvoritvi je ob županu pozdravil tudi predsednik KS Marjan Jelen, ki je poudaril,
da cesta ne pomeni le lažje in boljše povezane občanov s svetom, ampak predvsem izboljšanje pogojev za razvoj turizma, ki ima v tem območju med številnimi vinogradi, bližnjim športnim centrom in vinotoči lepo prihodnost. Podpredsednik KS Janez Cafuta pa je dodal še, da bi bilo v naslednjem štiriletnem mandatu, glede na to, da bodo celotne Haloze dobile vodovod, elektriko pa že imajo, dobro in nujno asfaltirati vse tamkajšnje (haloške) ceste, saj bi s tem izpolnili vse osnovne pogoje za življenje ljudi in bi se tako - kot občina - lahko v celoti posvetili ostalim, resnično razvojno naravnanim projektom.
Otvoritev so z igrico in nastopom harmonikarke popestrili tudi otroci, potem pa je sledila še dobra južina z domačo gibanico in letošnjim prvim moštom.
SM
Trak v znak uradne otvoritve ceste sta prerezala župan Friderik Bračič in predsednik KS Soviče-Dravci-Vareja Marjan Jelen.
Prejeli smo
Ptujčani spet nagajajo
Spoštovani,
26. septembra 2006 ste na peti strani Štajerskega tednika objavili neresnično izjavo ormoškega župana Vilija Trofenika, ki jo je o ptujskem muzeju izrekel na tiskovni konferenci. Ta izjava je nadgradnja njegovega predhodnega telefonskega klica, ko je v za njega značilnem kričavem tonu obtoževal in žalil muzej, arheologe in direktorja. Po njegovem prepričanju namerno nagajamo pri pripravi arheološke razstave, ki jo je zauka-zal pripraviti ormoškemu muzeju v oktobru 2006.
Resnica je takšna. Novoustanovljenemu muzeju
Ormož smo kljub temu, da še ni vključen v muzejsko mrežo, izročili 5407 inventarnih enot arheološkega gradiva z ormoškega območja. Ker smo za ormoško razstavo izvedeli šele v začetku avgusta, smo njenim avtorjem predlagali, da za razstavo uporabijo gradivo, ki ga imajo v Ormožu. Našemu muzeju so namreč poslali seznam želenega gradiva, ki ni obsegal 70 kosov gradiva, kot je to izjavil župan Vili Trofenik, ampak okoli 200. Tega materiala v tako kratkem času ni bilo moč pripraviti, zato smo s kolegi iz Ormoža našli kompromis, ki bo omogočil pravočasno postavitev najavljene razstave. Sicer pa je sodelovanje med obema muzejema korektno in upam, da bo tako tudi v bodoče.
Potrebno je še pojasnilo,
ki se nanaša na »razporoko« obeh muzejev. Ločitveni postopek, za katerega se je odločil župan Vili Trofenik, še vedno traja. Ni res, da tudi muzej zavira delo pristojne komisije. Ta še namreč ni imenovana, čeprav smo zaprosili Ministrstvo za kulturo, da jo čimprej ustanovi (seveda strokovno). Nagajanja, od koder koli že prihajajo, povzročajo našemu muzeju velike težave, ki lahko dolgoročno povzročijo nepopravljivo škodo.
Na koncu naj omenim, da ločitveni zapleti samo potrjujejo, da je bila ustanovitev ormoškega muzeja morda prenagljena. Tako meni stroka in mnogi posamezniki, katerim se pridružujem tudi sam. Sicer pa se še vedno lahko najdejo dobre rešitve. Pa brez zamere
Aleš Arih, prof., direktor
Križevcih so poleg sedanjega župana Feliksa Mavriča (SLS) kandidature vložili Drago Colnarič (Zeleni Slovenije), Daniel Horn (SD), Maksimi-ljan Sagaj (SDS) in Ozvald Tučič (neodvisni kandidat). Sedem kandidatov za župana se bo potegovalo v Ljutomeru, in sicer sedanji župan Jožef Špindler (LDS), Ludvik Filipič (SDS), Maksimiljan Gošnjak (neodvisni kandidat), Franc Jurša (neodvisni kandidat), Boris Lebar (SD), Daniel Smodiš (N.Si) in Alojz Štih (SLS). Novega župana bodo dobili v občini Ver-žej, saj sedanji župan Drago Legen ne bo kandidiral, za njegovega naslednika pa se potegujejo Dušan Magdič (neodvisni kandidat), Slavko Petovar (SLS) in Alojz Topo-lovec (SDS). Najmanj kandidatov, samo dva, se bosta za župansko mesto potegovala na Razkrižju, in sicer sedanji župan Stanko Ivanušič (neodvisni kandidat) ter Franc Žižek (LDS).
Miha Šoštarič
Prejeli smo
Lepotni popravki z omejeno dobo trajanja
V vašem časopisu je bil dne 22. 9. 2006 objavljen članek z naslovom Lepotni popravki z omejeno dobo trajanja. V članku se večkrat omenja vloga Ministrstva za šolstvo in šport pri oblikovanju oddelkov v podružnični šoli Leskovec pri OŠ Videm pri Ptuju.
Glede na to, da se je novinarju SM v omenjenem članku zapisalo kar nekaj netočnosti glede Ministrstva za šolstvo in šport, vam v interesu objektivne obveščenosti javnosti posredujemo naslednji odgovor in prosimo za objavo popravka v skladu s predpisi:
1.	Ministrstvo je v zvezi s pobudo staršev in vlogo OŠ Videm pri Ptuju za oblikovanje samostojnih oddelkov 5. razreda osemletke in 5. razreda devetletke na podružnični šoli Leskovec posredovalo odgovor z dopisom št. 10000-6/2006, datiran z dne 8.9. 2006.
2.	Odgovor ministrstva, naslovljen na v. d. ravnateljice OŠ Videm pri Ptuju in župana Občine Videm, je bil odpravljen s podpisi pristojnih oseb ter z žigom ministrstva. S tem v celoti zavračamo navedbo novinarja, češ da »se je najprej pojavil dvom, če je dopis res verodostojen, saj na njem razen imena ni bilo ne lastnoročnega pod-
Od tod in tam
Ptuj • Aktivna Slovenija predstavila kandidate
Foto: arhiv AS
Na volilnem zboru članic in članov AS - Aktivna Slovenija Ptuj, kije potekal v petek, 15. septembra, na Ptuju, je vodstvo AS Ptuj predstavilo listo kandidatk in kandidatov za volitve v Mestni svet Mestne občine Ptuj. Po krajši predstavitvi vseh kandidatov, nagovoru predsednika AS Ptuj Mitja Petka in predsednika AS Francija Keka (na fotografiji - od leve, ob njiju Aljoša Cujnik, tajnik OO As Ptuj) je volilni zbor soglasno potrdil predlagane liste na letošnjih lokalnih volitvah. V prvi volilni enoti (MČ Breg in MČ Center) so kandidati: Mitja Petek, Aljoša Cujnik, Natalija Sbull, Sonja Vuletić Cujnik in Jernej Šoštarič, v drugi (MČ Ljudski vrt) Marija Murko in Matjaž Vuletič, v četrti (MČ Panorama in MČ Grajena): Aleš Voda. AS - Aktivna Slovenija je predstavila tudi svojo kandidatko za občinski svet občine Hajdina ter kandidata za župana občine Hajdina. V občinski svet občine Hajdina tako kandidira Anja Šuler, za župana pa je AS - Aktivna Slovenija podprla neodvisnega kandidata magistra Stanislava Glažarja.
Ur
pisa, ne pečata«. Takšno navedbo se da oceniti tudi kot zavajajočo in preračunano na zmanjšanje ugleda ministrstva v javnosti. Pri branju omenjenega članka smo ugotovili, da je pri citiranju odgovora ministrstva izpuščen del besedila, ki popači celotni smisel zapisanega stavka. Zato prosimo, da se odgovor ministrstva korektno citira in v tem smislu objavi popravek.
Ministrstvo za šolstvo in šport meni, da je odgovor strokovne službe ministrstva na vlogo šole in pobudo star-
šev korekten in v skladu z veljavnimi predpisi, ki določajo normative in standarde v osnovnem šolstvu. Za odstopanje od normativnih določil v konkretnem primeru ministrstvo ni imelo pravne podlage. Učencem omenjenih razredov je s sistemizacijo dodatnih ur za delitve pri pouku določenih predmetov in učnih vsebin zagotovljen enakovreden standard izobraževanja. Kombinirani pouk poteka v številnih podružničnih in celo samostojnih šolah, glede na upad števila rojstev v Sloveniji pa kaže, da se mu v prihodnje sploh ne bo možno izogniti.
Jana Kostrić, Odnosi z javnostmi MŠŠ
Foto: SM
Voličina • Gasilski jubilej
Sprejeli novo gasilsko vozilo
V soboto, 23. septembra, so gasilci PGD Voličina praznovali 70-letnico uspešnega delovanja.
Gasilsko društvo Voličina je bilo ustanovljeno 8. marca 1936. Prvi predsednik društva je postal gostilničar Janez Krajnc, poveljnik pa Franc Krajnc, tajnik Jože Rubin, blagajnik pa Karl Korošec. Ostali ustanovni člani so bili Franc Domanjko, Maks Vogrin, Vincenc Vogrin in Friderik Živko. Voličinski gasilci so pričeli gasilski dom graditi med drugo svetovno vojno. Dokončan je bil leta 1944 in je bil namenjen za konjušnico, vendar temu nikoli ni služil. Tudi prvo vozilo so voličinski gasilci dobili ob koncu druge svetovne vojne,
ko so se okupatorske vojaške mobilizirane enote umikale tudi preko naših krajev proti Avstriji. V koloni se je v Strmi Gori pokvaril terenski avtomobil, ki ga niso uspeli popraviti v bližini domačije Maksa Vo-grinca. Ta je o tem dogodku obvestil predsednika društva in skupaj s konji sta avto odpeljala domov, kjer sta ga skrila. Avto so člani hitro po koncu vojne popravili in je društvu služil kar nekaj let. Danes je PGD Voličina sodobno opremljeno gasilsko društvo. Ob gasilskem jubileju so v Voličini proslavili tudi 35. dan gasilcev
Ključe novega vozila je župan mag. Ivan Vogrin predal predsedniku PGD Voličina Stanku Steinbauerju.
GZ Lenart.
Sobotna slovesnost se je pričela z gasilskim mimohodom in nastopom godbe na pihala MOL iz Lenarta in z nastopom članic plesnega in mažoretne-ga kluba Lenart. V programu pa so nastopile tudi ljudske pevke DU Lenart. Zbranim na slovesnosti je spregovoril predsednik PGD Voličina in predsednik GZ Lenart Stanko Šteinbauer, ki je opisal 70-letno pot PGD Voličina. V imenu GZ Lenart je spregovoril Kamilo Kirbiš. Zbrane pa je pozdravil tudi župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin. Voličinski gasilci so ob jubileju svojemu namenu predali novo gasilsko vozilo Citroen Jumper skupaj s prikolico, za katerega so odšteli 6,5 milijona tolarjev. Ob jubileju so obnovili tudi gasilski dom, tako da so letošnje investicije v PGD Voličina presegle 8 milijonov tolarjev. Obe pridobitvi pa je blagoslovil tudi farni župnik Tonček Fras.
Ob koncu slovesnosti so voličinski gasilci podelili priznanja in zahvale. Nekateri člani pa so prejeli odlikovanja in priznanja GZ Slovenije. Za delo na operativnem področju sta gasilsko odlikovanje plamenico III. stopnje prejela Simon Gosak in Maks Rola. Gasilsko odlikovanje II. stopnje pa je prejelo PGD Voličina in Mar-j an Stergar. Gasilsko plamenico I. stopnje je prejel Roman Marin, za delo na organizacij-
WWlA/.Sd-ptUj.Si
skem področju pa sta gasilsko odlikovanje III. stopnje prejela Darja Fekonja in Slavko Jančič. Praznovanje jubileja se je v Vo-ličini zaključilo s pogostitvijo in družabnim srečanjem ob zvokih ansambla Prestop iz Dupleka.
Zmago Šalamun
Zbranim je o zgodovini PGD Voličina spregovoril predsednik PGD Voličina in predsednik GZ Lenart Stanko Šteinbauer.
Zetale • 60 let Lovske družine
Jubilej zelene bratovščine
Tudi lovska družina Žetale je pred dnevi praznovala 60-letnico obstoja.
Ob jubileju so pred žetal-skim lovskim domom pripravili proslavo s kulturnim programom; nastopili so Rogisti ZLD Ptuj-Ormož, lovski pevci, pevci KD Žetale in učenci domače osnovne šole. V okviru slovesnosti pa so najzaslužnejšim članom LD podelili tudi posebna priznanja in zahvale. Spominsko plaketo za dolgoletno delo so dobili Anton Korez, Viktor Žerak in Herman Stres. Znak za zasluge Lovske zveze Slovenije je prejelo precej članov žetalske lovske družine, sicer pa je predstavnik Lovske zveze podelil še red za lovske zasluge tretje stopnje Janezu Kopšetu in Francu Pulku.
Pohvale za dobro sodelovanje pa je podelila tudi LD Žetale. Prejemniki pohval so: ZLD Ptuj-Ormož, Zavod za gozdove OE Maribor, Gozdno gospodarstvo Maribor, Občina Žetale, restavracija Gastro, tr-
govina in bar Dobrinček, PGD Žetale, Strojni krožek Žetale, PGM Kos, d. o. o., ter številne lovske družine: Rogatec, Sto-perce, Dravinja (Majšperk), Podlehnik in Strahinjščica
(Hrvaška).
Slavnostno prireditev ob 60-letnici so v Žetalah zaključili s pogostitvijo in družabnim srečanjem.
SM
Središče ob Dravi • Dan odprtih vrat v oljarni
Praznik buč in bučnega olja
V Središču ob Dravi so že četrto leto zapored pripravili dan odprtih vrat tamkajšnje oljarne, etnološki prikaz pridelave buč in predelave v bučno olje, razstavo buč in jedi iz buč, vse skupaj pa je bilo začinjeno z obilo glasbe in zabave.
recepti. Med novostmi so bile letos torte, mafini in rulada iz buč. Domišljijo in brbončice so burili tudi štruklji z bučnim nadevom, ajdova vlivanka ter ajdovi žganci z bučnim oljem. Da pa ne bi ostalo le pri gledanju, so za obiskovalce pripravili tudi degustacijo nekaterih dobrot. Celotno prizorišče je bilo seveda posejano z nešteto
bučami najrazličnejših oblik, barv in velikosti. Tisti, ki so želeli, so se lahko preizkusili tudi pri trebljenju le-teh. Ivo Karo iz Maribora pa je v stilu kiparja iz buč klesal zanimive obraze.
Za ljubitelje buč je obisk vsakoletne prireditve v sredi-ški oljarni postal že obvezen.
vki
Organizatorjem je bilo vreme zelo naklonjeno in šotor, ki so ga postavili na dvorišču oljarne, je bil bolj namenjen skrivanju pred soncem kot pa zaščiti pred dežjem, za kar so ga v prvi vrsti postavili. V oljarni Središče ob Dravi, podjetja Agropro, so pred leti pričeli
aktivno popularizirati buče in izdelke iz buč, zato je bila letošnja, že četrta prireditev, dobro obiskana, ocenjujejo, da jih je obiskalo preko 1000 gostov. Precej se jih je pripeljalo tudi iz Koroške, Kamnika, Avstrije, kjer so se že večkrat uspešno predstavljali in jih domačini
Kdor je želel poizkusiti, se je lahko tudi sam preizkusil v trebljenju buč.
zato radi obiščejo. Oljarna se lahko pohvali, da je letos pridobila tudi certifikat »štajer-sko-prekmursko bučno olje z geografsko označbo«. V oljarni opažajo, da se poraba bučnega olja povečuje, sami pa popularizirajo pravo bučno olje in so zadovoljni, da se niso odločili za trgovsko znamko, saj gre takrat praviloma s kakovostjo navzdol. Letno proizvedejo okrog 85.000 litrov 100 % bučnega olja, bolj na željo kupcev pa mešajo tudi solatne mešanice. Surovino še vedno zagotavljajo domači kmetje, ki se najraje odločajo za pridelavo golic, katerih sušena semena v oljarni odkupujejo po 500 tolarjev za kilogram.
Obiskovalci so na sobotni prireditvi lahko pokukali tudi, kako se pražijo bučnice in stiska olje. Zaposleni so v sodelovanju z domačim turističnim društvom pripravili vabljivo razstavo jedi iz buč. Vsako leto uspejo presenetiti z novimi
Veliko zanimanje je bilo tudi za ogled načina praženja bučnic in stiskanja olja. Zaposleni so postregli tudi s posebno specialiteto - jajci na oko praženimi na bučnem olju.
Foto: ZS
Foto: SM
Kidričevo • Kandidat SD za župana Darjan Lampič
Za občino po vzoru vseh občanov
Kandidat občinskega odbora Socialnih demokratov občine Kidričevo Darjan Lampič je predstavil svoj volilni program v petek, 29. septembra, na tiskovni konferenci v prostorih stranke v prizidku dvorane restavracije Vital; njegov osrednji predvolilni moto pa je »Za občino po vzoru vseh občanov«.
Mladega izobraženca Dar-jana Lampiča, kandidata stranke Pahorjevih Socialnih demokratov za župana občine Kidričevo, je predstavila Mirjana Nenad, ki je zadolžena za stike z javnostmi pri SD v Ptuju. Darjan Lampič, ki je bil rojen leta 1978, stanuje v Njivercah, po poklicu pa je univerzitetni diplomirani pravnik, je izrazil prepričanje, da bi morala občina Kidričevo po dvanajstih letih samostojnega delovanja igrati pomembnejšo vlogo med slovenskimi občinami. Izjemnega potenciala, ki ga imajo
na področju gospodarstva, v ljudeh in ugodni gospodarski legi, po njegovem do sedaj še niso uspeli v celoti izkoristiti. Meni, da ne smejo dopustiti, da bi takšen potencial ostal neizkoriščen, zato bo, če bo izvoljen za župana, vsa prizadevanja namenil vlaganju v ljudi, v razvoj gospodarstva in skrbi za čisto okolje.
Če je bila občina Kidričevo v preteklosti ena od najbolj hitro rastočih v Sloveniji, sedaj že nekaj časa stopica na mestu, v razvoju pa celo zaostaja za okoliškimi občinami, meni
Lampič, ki je prepričan, da je tako zaradi napačne politike najodgovornejših. Zato je trdno prepričan, da nujno potrebujejo inovativnost pri ustvarjanju novega jutri. Gradnja novih stanovanj in objektov, krepitev javne mreže družbenih dejavnosti in vzpostavitev ljudem prijazne občinske uprave pa so cilji, ki morajo postati skupni vsem, da lahko zgradijo občino, v kateri se bodo dobro počutili prav vsi.
Glede na dejstvo, da predstavlja okostje občine Kidričevo gospodarska dejavnost, je
Lampič prepričan, da se ponuja priložnost, da združijo gospodarske subjekte, usposobljen kader, izobraževalne ustanove in organe občine v učinkovito celoto, ki bo nosilec trajnostne-ga razvoja celotne občine in se bo sposobna spopasti z razmerami na trgu.
Zavedajoč se obremenjenosti in onesnaženosti tega okolja bo posebno pozornost namenil varstvu okolja in preprečevanju nepotrebnim posegom v prostor. Zavzemal se bo tudi za bolj kakovostno in učinkovito javno mrežo družbenih dejavnosti, ki
skrbi za zdravje občanov, njihovo izobraževanje ter družbeno življenje od rojstva do smrti. Zavzemal se bo tudi za prijetno bivanje, kvalitetno preživljanje prostega časa, racionalizacijo in reorganizacijo občinske uprave, za razvoj gospodarsko-pod-jetniškega centra oziroma pod-jetniško-obrtniško cono z vsaj 50 novimi poslovnimi prostori, za učinkovit sistem štipendiranja, za čisto vodo in čist zrak, za zdravo telo ter seveda za vse najmlajše, za mladino in tudi za starejše občane.
-OM
Foto: M. Ozmec
Mlad izobraženec Darjan Lampič, kandidat socialnih demokratov za župana občine Kidričevo
wwiA/.sd-ptuj.si
Ormož • 16. srečanje svetovalcev za pomoč v stiski
Osamljenost - tegoba današnjega človeka
Konec septembra je v Murski Soboti potekalo 16. letno srečanje slovenske zveze društev svetovalcev za pomoč v stiski. Srečanje je organiziralo ormoško društvo Čriček, vendar se je strokovni del srečanja, ki je bil sestavljen iz več strokovnih predavanj in delavnic, zaradi velikega števila udeležencev odvijal v Murski Soboti.
Čez 150 udeležencev se je zbralo na srečanju, kjer so prisluhnili predavanjem profesorja fizike, filozofije in teologije Gorazda Andrejča z naslovom Utrinek iz življenja. Kriminalistični inšpektor Stanko Ivanuša je spregovoril o mladih in dro-
gi, teolog mag. Zmago Godina je opozoril na temo Mladi in osamljenost, zdravnica Mila Saftić je prispevala razmišljanje Kako ljubiti svojega otroka, psihiatrinja Cvijeta Pahljina pa je odgovorila na vprašanje Kako ljubiti sovjega partnerja. Preda-
vanja in delavnice bodo v veliko pomoč tistim, ki delajo na zaupnih telefonih, saj se srečujejo z najrazličnejšimi problemi, ki pestijo ljudi. V zvezo je povezanih šest društev, v katerih je čez 500 članov, ki opravljajo delo preko telefonskih linij. Največja
QK.TOBER
Paketi oktobrskih ugodnosti za zveste in za nove!
Izkoristite jesensko priložnost in izberite nekajzase -zasebno ali poslovno! Paket zvestobe in Paket posebnih ugodnosti samo do 31. oktobra v vseh poslovalnicah Nove KBMI Za več informacijvas vabimo v naše poslovalnice, lahko pa nas obiščete na spletu www.nkbm.si ali pokličite 08017 50.

Foto: vki
Cvijeta Pahljina, predsednica zveze društev svetovalcev za telefonsko pomoč v stiski, ki združuje šest društev z več kot 500 člani.
Sopotnik in Samarian imata svoje linije odprte 24 ur na dan.
Cvijeta Pahljina, predsednica združenja, je povedala, da na njihovih telefonih lahko delajo kandidati, ki imajo V. stopnjo izobrazbe in so polnoletni. Opraviti morajo tudi osnovno
izobraževanje, ki obsega40 ur teorije in prav toliko praktičnega dela. »Poleg tega so pomembne tudi osebnostne kvalitete, človek mora v sebi čutiti potencial, da nekomu drugemu posreduje nekaj svojih izkušenj, ga želi razumeti, mu pomagati, ga poslušati. Pomemben je moralni profil človeka, njegova psihična stabilnost, saj so stvari, ki jih slišijo na telefonih, obremenjujoče, in če je človek sam v stiski, ga to lahko še bolj spravi v negotovost.«
Letno na telefonih v stiski zabeležijo v povprečju 45.000 do 50.000 klicev. Koliko je to dejansko posameznikov, ne vedo, saj večkrat kličejo isti ljudje. »Ugotovijo, da smo dobri ljudje in nas vzamejo za svoje. Nekako jim pomagamo hoditi skozi življenje, ki pogosto ni lahko, a z nami jim je na nek način lažje.« Člani društev se srečujejo v okviru posameznih društev, izvajajo supervizije, ustvarjajo se družabne in prijateljske vezi tudi med temi, ki dalj časa delajo na telefonih.
Ormoško društvo zaupnega
telefona Čriček deluje že pet let, predseduje pa mu Jovica Popov. Društvo ima okrog 15 članov, za katere je bila organizacija tako velike prireditve precejšen zalogaj. Za klicatelje iz vse Slovenije skrbijo vsako soboto, enkrat mesečno imajo supervizije, na dva meseca pa si znanje osvežijo s strokovnim predavanjem. Jovica Popov je povedal, da ljudje potrebujejo vedno več pomoči, imajo vedno več problemov in potrebujejo vedno več pozornosti. Glavna problema, ki jih tareta, pa sta osamljenost in zapuščenost.
Drugi dan srečanja so udeleženci preživeli v Ormožu, namenjen pa je bil predvsem druženju, sprostitvi, zbliževanju, izmenjevanju izkušenj. V lepem okolju ormoškega gradu jih je sprejel tudi župan Vili Trofenik, ki - kot so povedali člani skupine Čriček - ima veliko posluha za njihovo delovanje. Gostje so si ogledali še zbirke ormoškega gradu, nato pa so popoldan preživeli na gostoljubnih gričih prleških goric.
vki
^Nova KBMc
Po sprejemu pri županu Viliju Trofeniku si je okrog 150 udeleženk srečanja ogledalo še zgodovinske zbirke ormoškega gradu.
Foto: vki
Kidričevo • Kandidat LDS za župana Jožef Murko
Za dvig kakovosti življenja vseh občanov
Občinski odbor LDS Kiričevo je opravil predstavitev svojega kandidata za župana Jožefa Murka ter kandidate za člane sveta občine Kidričevo na dobro obiskanem koncertu Tamburaškega orkestra Cirkovce pod vodstvom Draga Kleina v petek, 29. septembra, v dvorani restavracije PAN v Kidričevem.
Kandidat LDS za župana občine Kidričevo Jožef Murko je bil rojen leta 1945 v Ptuju, po končanem šolanju je bil celih 40 let, do upokojitve, zaposlen v Mercatorju kot komercialist, sedaj je podžupan občine Kidričevo. Sicer živi v Lovrencu na Dravskem polju, kot je sam dejal, med preprostimi ljudmi, kmeti in delavci, ki si tako kot on želijo, da bi občina Kidričevo zagotavljala takšne pogoje za življenje, da bodo zadovoljni vsi, od najmlajšega do najstarejšega. To je eden glavnih razlogov njegove kandidature za župana, obenem pa je prepričan, da si je nabral dovolj izkušenj, da bo znal povezati različne interese in jih združil v iskanje najboljših rešitev, v korist vsem občanom.
Kot je povedal, se bo zavzemal za aktivno vključevanje v
Foto: M. Ozmec
Jožef Murko, kandidat LDS za župana občine Kidričevo
pripravo pokrajinskega razvojnega programa ter za boljše eksistenčne in razvojne možnosti občine Kidričevo pri tem. Sicer meni, da v trenutnih razmerah zaradi omejenosti sredstev občinskega proračuna ni možno pričakovati kaj več od gospodarsko minimalnega razvoja občine
Kidričevo. Možnosti za nadaljnji razvoj pa vidi predvsem v aktivnem povezovanju s sosednjimi občinami in ambicioznem vključevanju v pripravo medobčinskih oziroma pokrajinskih razvojnih zasnov. Prepričan je tudi, da se je nujno potrebno vključiti v prizadevanja za ustanovitev lastne pokrajine Spodnje Po-dravje kot teritorialne samoupravne enote, saj je prepričan, da se bo na ta način tudi občina Kidričevo lažje vključila v oblikovanje regijskih in regionalnih razvojnih projektov ter si tudi zagotovila večjo udeležbo pri finančni perspektivi v programskem obdobju do leta 2013: bodisi iz sredstev Evropske unije, strukturnih skladov ali javnih razpisov.
Ker poteka že peto leto od izdelave Integralnega razvojnega programa občine Kidričevo, Jožef Murko meni, da bi ga bilo potrebno dopolniti in posodobiti, obenem pa
na novo postaviti globalno strategijo oziroma vizijo občine Kiričevo ter programske usmeritve za uravnoteženost na področju socialnega, okoljskega in gospodarskega razvoja. Po njegovem bo v prihodnje potrebno več sredstev nameniti programom in projektom s področja družbenih dejavnosti oziroma vzgojnega varstva, šolstva in izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, kulture in
športa, okoljevarstva, požarnega varstva itd. Pa tudi investicije na področju kmetijske, komunalne in prometne infrastrukture.
Javnosti so se predstavili tudi kandidati LDS za volitve v svet občine Kidričevo. V 1. prvi volilni enoti so to Anton Habjanič, Branko Valentan, Andreja Emeršič, Anton To-polovec, Alojz Požgan, Karmen Kešpert, Boštjan Milošič in Robert Hvalec, v 2. volilni
enoti pa Jožef Murko, Zoran Žunko, Marija Bauman, Janko Baštevc, Jožef Peršuh, Nina Malec, Monika Voga, Miran Fras in Franc Jurič. Pred pri-četkom prireditve je udeležence pozdravil predsednik občinskega odbora LDS Zoran Žunko, ob koncu pa je zbrane nagovorila tudi generalna sekretarka LDS Meta Vesel Valentinčič.
-OM
Foto: M. Ozmec
Predstavili so tudi kandidate LDS obeh volilnih enot za svet občine Kidričevo.
Ormož • Okrogla miza z ministrom Virantom
Javna uprava je v službi ljudi
Na okrogli mizi v domu kulture v Ormožu se je minuli teden mudil minister za javno upravo Gregor Virant. Spregovoril je o aktualni problematiki, reformah in spremembah, ki jih uvajajo v delovanje uprave, odgovarjal pa je tudi na vprašanja. Okroglo mizo je pripravila OO SDS.
Minister Virant je uvodoma povedal, da mora biti »prijazna in učinkovita javna uprava servis za državljane in podjetja. Uslužbenci se morajo zavedati, da so v službi ljudi.« Že skoraj dve leti se v javni upravi ukvarjajo z odpravljanjem administrativnih ovir, ki so se v obliki neživljenjskih predpisov skozi leta nakopičile v predpisih. Doslej so opravili okrog 40 poenostavitev postopkov pri različnih ministrstvih. Kot primer takšnega dobrega odpravljanja ovir je omenil registracijo avtomobila, ki jo sedaj lahko opravimo kjer koli in ne le več v kraju stalnega bivanja, saj so informacijske baze dostopne vsem upravnim enotam. Prav tako pri prepisu lastništva
avtomobila ni več potrebno overiti podpisa pri notarju, to se sedaj za vsega 250 tolarjev opravi na UE. Odpravljene so bile nalepke, ki so pomenile podvajanje s prometnim dovoljenjem. Kot pomembno poenostavitev je omenil tudi možnost ureditev vseh formalnosti za dosego statusa samostojnega podjetnika na enem mestu in v zelo kratkem času.
Kolek na smetišču zgodovine
V javni upravi so uvedli sodobne načine poslovanja in plačilo s koleki je pospravljeno na smetišče zgodovine. K tem ukrepom sodi tudi
Minister za javno upravo Gregor Virant je odgovarjal tudi na vprašanja iz publike.
odločitev, da se tehnični pregled avtomobila opravi šele po štirih letih. Še večje razbremenitve uporabnikov pa se obetajo pri izpolnjevanju dohodninskih napovedi, kjer bomo prihodnje leto prejeli že izpolnjeno dohodninsko napoved, kjer bo potrebno vpisati le še olajšave, leta 2008 pa niti tega ne več, saj bo drobne olajšave nadomestil pavšal. To bo velik prihranek časa tako pri uporabnikih kot tudi na davkariji, kjer sedaj iz dohodninskih napovedi posameznikov ponovno vnašajo podatke v svoj sistem, čeprav jih dejansko že imajo. To pa je dvojno delo tako pri davčnih zavezancih kot tudi pri davčni upravi.
Virant je opozoril tudi na to, da uradnik od stranke ne sme zahtevati, da prinese podatke ali potrdila, ki si jih lahko pridobi sam. To je uradnik tudi dolžan storiti. Na UE ta praksa menda že lepo funkcionira, pri drugih uradih pa zadeve še šepajo. Najslabše je pri centrih za socialno delo in zavodih za zavarovanje, ki ljudi medna še vedno pošiljajo od vrat do vrat, da opravljajo delo, ki bi ga morali opraviti uslužbenci sami. S tem ukrepom so si lani prihranili izdajo 80.000 potrdil.
Vse bolj je v upravi prisotno tudi elektronsko poslovanje. V ta namen se podatki iz matične knjige prenašajo
v elektronsko obliko, na UE Ormož imajo v elektronski obliki že 65 % vseh podatkov. Številne opravke je že mogoče urediti preko interneta, od 22. maja lahko preko interneta tudi podaljšamo prometno dovoljenje. Elektronske komunikacije z javno upravo se posamezniki poslužujejo nekoliko manj, podjetja pa v veliki meri. Seveda elektronsko poslovanje ne bo izpodrinilo
klasičnega.
V javni upravi so se zgodile tudi pomembne spremembe za zaposlene. Njihov status se je izenačili s statusom zaposlenih v gospodarstvu. V javni upravi nameravajo čim bolj aktivirati notranje rezerve, poiskati tiste ljudi, ki v službi ne delajo in jih aktivirati. Prav tako pa nameravajo odsloviti tiste, ki delajo nekvalitetno. Pri prečesavanju
lastnih vrst so v javni upravi našli kar 60 zaposlenih s ponarejenimi diplomami. V upravi je negativen trend zaposlovanja, vodilni so dobili navodila, da aktivirajo prej omenjene notranje rezerve. Seveda pa se obeta tudi velik val zaposlovanja v času predsedovanja Slovenije EU, vendar bo šlo le za zaposlitve za določen čas.
vki
Foto: vki
				
Ptuj • Stojan Žižek, Stranka slovenskega naroda		1	Ptuj • Rajko Brglez, Zeleni Ptuja	
Z majhnimi koraki do Za pravičnost in so-kvalitetnih sprememb naraven razvoj Ptuja
Stojan Žižek, še ne 50-letni Ptujčan, vodja zasebne firme, ki zastopa eno od znanih nizozemskih firm, je podjetnik že 15 let. Da postane župan, da Neodvisna lista mestnih četrti dobi mesto v mestnem svetu in da se spremeni sestav mestnega sveta, so bili glavni razlogi pri odločitvi za kandidaturo. Neodvisna lista mestnih četrti Ptuja, katere nosilec je, je dobila podporo z zakonom določenega števila volivcev.
Lista ni naslednica zdaj že nekdanje Liste KS mesta Ptuja, ki pa na tokratnih volitvah več ne sodeluje. Njeni kandidati so tisti, ki dobro poznajo problematiko ljudi. Stojan Žižek je kandidat za župana Stranke slovenskega naroda. Program, ki ga je predstavil na tiskovni konferenci 3. oktobra, temelji na petih sklopih pod geslom Z majhnimi koraki do kvalitetnih sprememb, temelji pa na približanju upravljanja občine občanom. To pa bo mogoče doseči le s spremembo statuta MO Ptuj, ki bo zagotovila večja pooblastila mestnim četrtim, ki morajo prevzeti odgovornost za celovit in enakomeren razvoj na celotnem območju MO Ptuj. Zavzema se za vrnitev lastnine četrtim, domov, ki so jih v večini sami zgradili, in kabelske televizije, ki je prav tako postala lastnina MO Ptuj, ki pa jo je ta prenesla v upravljanje delniški družbi. V gosto naseljenih območjih občine je potrebno omejiti promet, še posebej tovorni, in zagotoviti večje število parkirnih mest v blokovskih naseljih. V občinsko upravo je potrebno pripeljati strokovne kadre, takšne, ki obvladajo svoje delo. Sredstva od prodaje občinskega premoženja je potrebno usmeriti v nakup novih nepremičnin, ki bodo omogočile razvoj gospodarstva, obrti in podjetništva. Problematiko starega mestnega jedra pa je mo-
goče rešiti tudi z ureditvijo oddajanja sob turistom v sodelovanju s Termami Ptuju. Neodvisna lista mestnih četrti Ptuja se skupaj z Žižkom zavzema za kvalitetno javno zdravstvo, dograditev doma upokojencev in izgradnjo varovanih oddelkov ter ureditev negovalnega oddelka v ptujski bolnišnici. Na območju nekdanjih vojaških skladišč ob Potrčevi cesti pa naj bi zgradili večnamensko kulturno dvorano.
V prvi volilni enoti na Neodvisni listi mestnih četrti Ptuja kandidirajo: Boris Krajnc, Franc ŠtrucI, Božena Ribič, Robert
SDS
Branko J^rinič -
Danes, za jutri. Za občino Videm.
www.sds.si
Slovenska demokratska stranka
Predstavitev županskega kandidata občine Videm
01.10.2006 - TRŽEČ gasilski dom ob 14.30 01.10.2006 - DOLENA dvorano ob 17.30 08.10.2006 - LANGOVA VAS-dvorana ob 14.30 08.10.2006 - SELA v dvorani ob 17.30 14.10.2006 - VIDEM občinska mala dvorana ob IS.uri
15.10.2005	- LESKOVEC pred cerkvijo ob 11 .uri
15.10.2006	- SOVIČE dvorana ob 14.30 19.10.2006 - POBREŽJE vaška dvorana ob 19.uri
Županski kandidat Vas bo obiskal s slovitim vlakcem.
Za vse občane bo odprta knjiga predlogov, na podlagi katere se oblikuje program,
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Tiskovne konference Zelenih so se udeležili (od leve) Stanislav Gričnik, Rajko Brglez, dr. med., Vlado Čuš in Davorin Topolovec.
Na tiskovni konferenci Neodvisne liste mestnih četrti Ptuja, ki podpira kandidaturoStojana Žižka za župana MO Ptuj, so sodelovali (od leve): Franc Štrucl, Darinka Čretnik, Stojan Žižek in Boris Krajnc. Neodvisna lista in Stojan Žižek v volilni kampanji ne bodo porabili niti tolarja proračunskega denarja, kampanjo, kolikor je bo, financirajo s svojim denarjem.
Muhič, AIojzija Krznar, VojisIav VeIičkovič in Erika Šafranko, v drugi: Stojan Žižek, Branko Ku-mer, Sanja Veličkovič, Alojz Skok, Marjan Zafošnik, Dijana Koštro, Darinka Čretnik in Dušan Kola-rič, v tretji Majda Babič - Horvat, Mario Erčevič, Janko Kristovič, Marjana Šeruga, Drago KoIarič, MiIan Lašič in Ljubo Jurič, v četrti pa: Peter Pušenjak, Branko Lenart, Jasna Langmaid, Saša Šnepf in SiIvijo Lukner. Neodvisna Iista mestnih četrti Ptuja podpira kandidaturo Stojana Žižka za župana MO Ptuj.
MG
V gostilni Ribič je bila 2. oktobra tiskovna konferenca, na kateri se je kot predzadnji kandidat za župana MO Ptuj predstavil Rajko Brglez, dr. med., kandidat Zelenih, ki se zavzema za pravičnost in sonaraven razvoj Ptuja in kapital, ki bo imel tudi socialno, ekološko in kulturno funkcijo.
Rajko Brglez živi na Ptuju že 25 let, po izobrazbi je splošni zdravnik, ki se je specializiral za medicino dela, športa in prometa. Zadnjih pet Iet je zaposIen v ZD Lenart, kjer vodi dispanzer za medicino deIa, prometa in športa. Zaradi zdravja Ijudi pa se je odločil za prihod v poIitiko, ker skuša tudi po tej poti prepričati Ijudi v boIj zdrav način življenja. V gibanje ZeIenih je vkIjučen že od ustanovitve.
ZeIeni nasprotujemo Evropi dveh hitrosti, je v skIopu predstavitve programskih točk uvodoma povedal Rajko BrgIez. »Smo za to, da bi se vsi sonaravno, pravično in enakomerno razvijaIi, zagovarjamo enakomeren razvoj ceIo-tne države, v ospredju naj bo družbeno, sociaIno in poIi-tično zdravje Ijudi.« Interesi kapitaIa ne smejo prevIadati niti v Sloveniji niti na Ptuju, ko gre za ekološke standarde, ki varujejo zdravje Ijudi in žive narave. Potrebno se bo boIj angažirati okoIi kjotske-ga protokola, da preprečimo nadaIjnji proces topIe grede in zvišanje temperatur ozračja. Ptujčani že nekaj Iet občutimo posIedice dravskega akumulacijskega jezera, ki je prinesIo megIo.
Ptuj je določene razvojne uspehe dosegel tudi po zaslugi Zelenih, ohranili so se nekateri parki, ki so jih želeli uničiti, nastaIi so naravni arhitekturni spomeniki. Na več
področjih nam je uspeIo, je poudaril Rajko Brglez, da smo razvoj usmeriIi na vse kIjučne ciIje, ki bodo Ptuj uvrstiIi med najrazvitejše občine v Sloveniji. ZeIeni Ptuja sodeIujemo z občankami in občani, pomembno nam je vsako mnenje, vsako staIišče in predIog. V izpoInjevanje smo jim poslali anketo, v okviru katere se Iahko opredeIijo do doIočene okoljske problematike.
Za zagotavIjanje varnosti in preprečevanja vandaIizma se BrgIez kot kandidat ZeIe-nih za župana MO Ptuj zavzema za uvedbo občinskih redarjev. Več denarja naj bi Ptuj dobiI za turizem in prenovo mestnega jedra. Ptuj potrebuje tudi nov dom za starejše občane, brezpIačno izobraževanje brezposeInih in učinkovito črpanje sredstev iz evropskih strukturnih in kohezijskih skIadov. Ure-
diti bi biIo potrebno mestne trge in javni mestni promet. V centru mesta naj bi dobili priIožnost mIadi za ustvarjanje na področju kuIture, znanosti in ekoIogije. Ptujski proračun nima veIike investicijske moči, v 90 odstotkih je že za nekaj Iet vnaprej razde-Ijen, zato bo potrebno dobiti dodatna sredstva iz države in evropskih skIadov.
»Z Ietošnjimi IokaInimi vo-Iitvami bomo na nek način uspešno izvedIi kadrovsko prenovo stranke; toIiko županskih kandidatov, kot jih imamo na Ietošnjih IokaInih voIitvah, še nismo imeIi, to pa bo omogočiIo vrnitev Ze-Ienih v sIovenski parIament, saj Slovenija potrebuje zeleno stranko v parIamentu,« je na tiskovni konferenci poudariI predsednik ZeIenih SIovenije Vlado Čuš.
MG
Destrnik • Seja občinskega sveta
Podelili koncesijo
V ponedeljek, 11. septembra, so se na 29. redni seji sestali svetniki občine Destrnik.
Najprej so se seznaniIi s poIIetno reaIizacijo proračuna občine v Ietošnjem Ietu. Na seji so imenovaIi občinsko voIiIno komisijo, ki ji bo predsedovaI, tako kot do sedaj, Boris Bajec, namestnica ostaja Sanda Langerholc - Lah. OstaIi čIani so Jože Mohorič, Srečko Bračič, Marjan Lovrec, Kazimir Presečki, Metka Kaj-zer in Sonja Mahorič. Svetniki so se tudi odIočiIi, da koncesijo za spIošno zdravstveno ambuIanto podeIijo Francu Mršniku, dr. med., ki že sedaj dvakrat tedensko deIa na Destrniku. S 1. oktobrom pa bo spIošna zdravstvena ambuIanta Destrnik odprta pet dni v tednu. Koncesije za opravljanje patronažne službe niso podeIiIi, saj prosiIka
Nataša Ljubec ne izpoInjuje pogojev za pridobitev koncesije, svetniki pa so februarja letos sprejeli sklep, da Ietos ne bodo več podeIjevaIi koncesij. V nadaIjevanju seje so svetniki uskIadiIi odIok o komunaInih taksah z ustavno odIočbo. Svetniki so spre-jeIi tudi skIep, da sogIašajo s pogoji za odkup zemIjišča za potrebe parkirišča pri po-kopaIišču, kjer bodo urediIi parkirišče in urediIi prostor, za katerega je pred dvema Ietoma turistično društvo podeIiIo sadike osata. Na seji so svetniki tudi sogIašaIi z aneksom h kupoprodajni pogodbi o prodaji kuIturne dvorane. Občina Destrnik je objekt kupiIa od katoIiške cerkve. V aneksu pogodbe
se spreminja ime objekta, saj se bo nova kuIturna dvorana na Destrniku imenovaIa Volkmerjev dom in ne Slomškov dom, kot je biIo najprej predvideno. V aneksu pa so tudi doIočene zadeve boIj natančno opredeljene, v aneksu je tudi zapisano, da Iahko v primeru prodaje dvorane katoliška cerkev uveljavlja predkupno pravico. Svetniki so podaIi tudi sogIasje k statutu osnovne šoIe Ljudevita Pivka. Svetniki so se tudi odIočiIi, da bodo s 150.000 toIarji so-financiraIi obnovo vaške kapele v Doliču.
Zmago Šalamun
www.sd-ptuj.si
Hajdina • Slovo občinskih svetnikov
Ko so volitve lahko tudi Izgovor
Hajdinski svetniki so v tem mandatu oddelali 25 sej. Zadnjo so imeli 29. septembra s petnajstimi točkami dnevnega reda. Kakšnega posebnega poročila o opravljenem delu v zadnjih štirih letih niso podali, župan Radoslav Simonič je podal le kratek pregled opravljenih del s področja komunalne infrastrukture, ker, kot je dejal, proračunsko leto traja do konca leta, ne samo do volilnega dne, ki je letos 22. oktobra.
Občinsko stanovanje bodo prodali za nekaj več kot deset milijonov tolarjev, dopolnili pa so tudi DIIP za nakup prostorov za zobozdravstveno ambulanto, ministrstvo za zdravje bo pri nakupu sodelovalo s 40 odstotki.
V okviru priprav na občinski praznik so imenovali kletarja letnika 2006, to čast je sprejel Roman Štumber-ger iz Zgornje Hajdine 182, in sprejeli sklep o občinskih priznanjih za letos. Novega častnega občana ne bodo dobili, Viktor Gojkovič za zdaj ostaja edini častni občan občine Hajdina. Podelili pa bodo priznanja občine Hajdina, zahvalne listine, priznanje župana in priznanja za najlepše urejeno vaško skupnost in za najlepše urejene objekte v občini Hajdina. Župan je svetnikom dal na znanje, da
je bila realizacija proračuna v prvem polletju letos blizu 59 odstotkov, pri odhodkih pa okrog 53 odstotkov. Po hitrem postopku so sprejeli osnutek odloka o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, prav tako pa tudi osnutek odloka o ustanovitvi Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ki naj bi ga občine soustanoviteljice sprejele do 31. oktobra letos. Kot vse kaže, se to ne bo zgodilo, ker se stari sveti občin v mesecu volitev več ne bodo sestajali. Vodja policijskega okoliša Hajdina Igor Levstik je pri poročilu o trendih varnostnih pojavov na območju občine Hajdina v prvem poletju letos izpostavil zaskrbljujoče povečanje števila vlomov v stanovanjske in druge objekte, občutno pa se je zmanjšalo število dejanj splošne kriminalitete. Zaradi
vlomov so Hajdinčani ogorčeni, ker se vlomilec izmika kazni. O problemu bodo, kot kaže, v kratkem govorili na eni od televizij. Policija ne zapira, to bi želel ponovno poudariti tudi v tem primeru, je na petkovi seji občinskega sveta v Hajdini povedal Igor Levstik. Policija je v tem primeru naredila vse, kar je v njeni pristojnosti. Vlomilca so za 48 ur pridržali, zatem pa privedli k preiskovalni sodnici, ki pa ga je po štirih urah izpustila na prostost, čez dve pa je ponovno vlomil. Zdaj ga ponovno bremenijo za 12 novih vlomov.
Z Novo Hajdino ne bo nič, vsaj za zdaj ne
Razočarani pa so krajani
onkraj proge, saj so svetniki zavrnili njihovo pobudo, dalo jo je 170 krajanov ali 70 odstotkov volivcev namesto zahtevanih 25 odstotkov, da bi se v tem delu ustanovila nova vaška skupnost, ki naj bi se imenovala Nova Hajdina. Največ izgovorov, zakaj to ni mogoče, čeprav je pobuda vložena po vseh pravilih igre, se je navezovalo na bližnje lokalne volitve. Svetnika Viktor Mar-kovič in Dragi Stojadinovič sta o tem, da jo bosta vložila, hajdinske svetnike seznanila že maja letos. Če bi jo svet v petek sprejel, obrazložil jo je Viktor Markovič, bi lahko aktivnosti nadaljevali, ker so v pripravi tudi spremembe statuta, bi ob razpravi le-teh lahko vnesli tudi to. Ker pa volje ni bilo, so se aktivnosti, vsaj kar zadeva občinski svet, v tem mandatu končale z raz-
pravo pobude. Ravnanje sveta občine Hajdina je toliko bolj nerazumljivo, ker je pobuda lahko dana kadarkoli v času trajanja mandata občinskega sveta, občinski svet pa jo mora obvezno obravnavati, če je bila vložena skladno s statutom. Sicer so v Uradu za lokalno samoupravo ministrstva za notranje zadeve pri podaji mnenja tudi zapisali, da bi se moral postopek za ustanovitev vaške skupnosti končati pred razpisom rednih lokalnih volitev, ker bodo sočasno razpisane tudi volitve v ožje dele občine, pri hajdinskih vaških odborih pa ne gre za volitve.V Inštitutu za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor so v podanem mnenju zapisali, da če je pobuda pravilno vložena in podprta z določenim številom volivcev, jo mora obravnavati občinski
svet in o njej tudi odločiti. Če pobudo sprejme, mora tudi pričeti s postopkom za spremembo statuta občine Hajdina, če jo zavrne, mora o tem obvestiti pobudnike z navedbo razlogov. Pred sprejemom spremembe in dopolnitve statuta občine Hajdina mora župan na območju, kjer želijo ustanoviti novo vaško skupnost, sklicati zbor občanov in pridobiti mnenje občanov o podani spremembi statuta, ki pa za občinski svet ni obvezujoče. Pravih argumentov, zakaj ne osma vaška skupnost v občini Hajdina, na seji ni bilo slišati, razen da so lokalne volitve pred vrati. To pa tudi nekaj pove ali pa tudi ne.
MG
Hajdina • Se o pobudi za ustanovitev osme vaške skupnosti
Zakaj se ne spoštuje volja občanov?
Na zadnji seji v tem mandatu je svet občine Hajdina zavrnil pobudo za ustanovitev osme vaške skupnosti v občini, ki bi nosila ime Nova Hajdina. Prepričljiv pri zavrnitvi pobude ni bil, ker lokalne volitve niso argument za zavrnitev pobude. Ker so hajdinski svetniki pobudo zavrnili, bodo morali pobudnike o tem obvestiti z navedbo razlogov, tako so vsaj zapisali v Inštitutu za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, na seji jih namreč niso dobili.
Za pojasnitev pobude smo zaprosili Viktorja Markovi-ča, ki je eden izmed vlagateljev pobude na svetu občine Hajdina, ob Dragi Stojadino-viču, ki je hajdinskim svetnikom tudi zaman poskušal dopovedati, za kaj v bistvu gre v pobudi.
Št. tednik: Gospod Mar-kovič, ste eden izmed predlagateljev pobude, kako komentirate izid glasovanja na 25. seji sveta občine Hajdina, na kateri so svetniki z večino glasov zavrnili pobudo o ustanovitvi osme vaške skupnosti v občini Hajdina, v delu Zgornje Hajdine onkraj proge?
V. Markovič: »V zgodovini nove občine Hajdina se je zgodil tretji precedens, ki ga je zrežiral župan, podobno kot potek in izvedbo avtoceste po občini Hajdina, s svojo SLS, ki še najbolj uveljavlja videz črne stranke. Kako je mogoče, da župan Radoslav Simonič znova ignorira zakonodajo? Že leta 1998, ko nam je državni zbor dodelil samoupravno lokalno skupnost - občino Hajdina (osebno sem bil eden največjih zagovornikov, za kar sem prejel od takratnega sveta KS pisno zahvalo), nismo spoštovali oziroma upoštevali zakona o lokalni samoupravi, ki do-
loča postopek za ustanovitev ožjega dela občine po ustanovitvi občine. Stanje se je nadaljevalo tudi leta 2002 pred volitvami, ko je bilo mogoče napako popraviti. Kar ni realiziral župan oziroma občinski svet, sva predlagala člana iz naselja Zgornja Hajdina preko proge ustno že na 23. seji občinskega sveta, ki je bila 29. maja 2006 in 14. julija še s pisno podporo 170 volivcev, kar je več kot 70 odstotkov (potrebno 25 odstotkov) vseh volivcev naselja. Občani Hajdine se že ves čas sprašujejo, zakaj na Zgornji Hajdini preko proge v novem urbanem naselju nimate vaške skupnosti, saj smo tako rekoč zemljepisno (železniška proga in še bodoča AC) ločeni od Zgornje Hajdine. Pri glasovanju na 245. seji občine Hajdina, ki je bila 29. septembra, se je ponovno potrdila praksa v tem mandatu, da so za župana, člane SLS in nekatere njihove somišljenike legalne življenjske pobude občanov deveta briga. O vsem odločajo po lastni presoji!«
Št. tednik: Ali je v resnici zadržek občinskega sveta samo v tem, da so pred vrati lokalne volitve?
V. Markovič: »Izgovor, da so pred vrati lokalne volitve, nima nič skupnega z ustano-
vitvijo nove vaške skupnosti, župan Radoslav Simonič ni od 14. julija 2006 sklical seje občinskega sveta. V materialih, ki jih je pridobila občina s strani zunanjih dveh svetovalcev, je bilo jasno zapisano, da je pobuda za ustanovitev vaške skupnosti lahko dana kadarkoli v trajanju mandata občinskega sveta, pobuda je pravilno vložena, ker jo je
dalo več kot 25 odstotkov volivcev, 70 odstotkov volivcev je določilo njeno ime in njeno območje, volitev v vaške odbore vaških skupnosti pa v občini Hajdina ne izvajamo, ker po statutu vaški odbor izvolimo na zborih po izvolitvi občinskega sveta. Zakaj ime Nova Hajdina? Ker smo želeli v novi vaški skupnosti imeti ime Hajdina, ker je v Sloveni-
ji 74 krajev, naselij oziroma mest z imenom Nova, Nove, Novi ali Novo.«
Št. tednik: Kaj bi po vašem prinesla ustanovitev osme vaške skupnosti v občini Hajdina?
V. Markovič: »Ustanovitev osme vaške skupnosti Nova Hajdina v občini Hajdina bi občanom območja Zgornja Hajdina preko proge
Foto: Črtomir Goznik
Viktor Markovič. »S tem, ko je občinski svet zavrnil pobudo za ustanovitev nove vaške skupnosti Nova Hajdina, je pokazal, da ne spoštuje volje občanov. Čas bo prinesel nadaljnje aktivnosti za njeno ustanovitev.«
prinesla med ostalim pravice, kot so dajanje predlogov in sodelovanje pri pripravi razvojnih programov na področju javne infrastrukture na območju, kjer živijo, pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo, kanalizacijo, dajanje predlogov za ureditev in olepšanje kraja, pobud za dodatno prometno ureditev, mnenj pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, mnenj glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora, organiziranje srečanj starejših občanov v naselju in podobno. Vaški odbor, ki deluje pri opravljanju javnih zadev v občini kot posvetovalno telo občinskega sveta, ima po povedanem dovolj izzivov.«
Št. tednik: Boste aktivnosti za ustanovitev skupnosti nadaljevali?
V. Markovič: »Sedanji občinski svet je z zavrnitvijo pobude po ustanovitvi nove vaške skupnosti pokazal, da ne spoštuje volje občanov, za kar ima največ zaslug župan, ki je proti delovanju samoupravne lokalne skupnosti s sodelovanjem občanov v vseh delih občine. Čas bo prinesel nadaljnje aktivnosti za njeno ustanovitev.«
Kmetijska politika • Novi ukrepi v izvajanju
Konec subvencij, začenjajo se regionalna plačila
Letos se začenja reforma kmetijske politike, ki je bila sicer dolgo v pripravi, zdaj pa je končno sprejeta na podlagi najpomembnejše uredbe o izvedbi neposrednih plačil, ki bodo veljala za celotno sedemletno obdobje, od leta 2007 do 2013.
»Bistvena novost reforme, ki jo prinaša ta uredba, je uvedba t. i. regionalne sheme plačil. Kmetje so doslej vlagali proizvodno vezana plačila, se pravi plačila za posamezne kulture, ki smo jim rekli subvencije. Novost, ki se uvaja s to uredbo, pa je najprej nujna pridobitev plačilnih pravic, na osnovi katerih bodo kmetje potem vsa leta dobivali določena sredstva glede na velikost obdelovane zemlje oz. na število hektarjev,« na kratko povzema novi način izplačil vodja ptujske Kmetijske svetovalne službe Peter Pribožič.
Če je tako doslej veljalo, da je bila višina subvencije odvisna od zasejane kulture, se z novo uredbo to ukinja, pač pa bo osnovno merilo le število hektarjev, ne glede na kulturo, ki se bo gojila. Seveda bodo obstajale razlike v velikosti plačila glede na to, ali bo šlo za njive ali za travnike ali pa za ekstenzivne sadovnjake ali hmeljišča. »Vsekakor pa bi rad kmete opozoril na trenutno najpomembnejšo zadevo, to pa je pridobitev plačilnih pravic! Kmetje bodo morali podati vlogo zanje, kampanja pa bo trajala od prvega marca do 15. maja naslednje leto! Plačilno pravico lahko vsak kmet pridobi na osnovi GERKA. Kmetje, ki že imajo točne GERKE, praviloma ne bodo imeli nobenih težav s pridobitvijo plačilnih pravic, tisti, pri katerih pa so se pojavile težave ali odstopanja, naj zdaj zadeve čimprej uredijo na Upravni enoti! V
Z naslednjim letom se začne sedemletno obdobje regionalnih plačil namesto sedanjih subvencij.
uredbi je namreč določeno, da mora biti GERK vpisan v bazi vsaj 10 mesecev pred odobritvijo plačilne pravice, te pa se bodo podeljevale decembra 2007!«
Plačilne pravice bodo torej vezane na zemljišča in se bodo skupaj z zemljišči tudi prodajale ali kupovale. Glede na velikost finančnih sredstev se bodo plačilne pravice podeljevale v štirih kategorijah: »Za njivske površine, ne glede na kulturo, bo plačilna pravica kot osnova za regionalno izplačilo (bivša subvencija, op.a.) na hektar njive znašala predvidoma 332 ev-rov. Za travnike se predvideva cifra 133 evrov na hektar,
Peter Pribožič: »Nujno je, da kmetje, ki tega še nimajo, do 15. novembra letos uredijo stanje svojih GERKOV na Upravni enoti!«
vendar lahko tu pride do odstopanj. Potem bodo ločeno še regionalna plačila za hmeljišča, oljčnike in ekstenzivne sadovnjake. Za vinograde in intenzivne sadovnjake ta uredba ne predvideva regionalnih izplačil.«
K osnovni plačilni pravici pa je možno dobiti še posebne dodatke, in sicer: dodatek za mleko, za sladkor, za sektor govedoreje in za kmete v posebnih razmerah. »Pri dodatku za mleko bo osnova za preračun količina oddanega mleka v kvotnem letu 2006/ 07. Dodatek za sladkor bodo dobivali kmetje, ki so letos pridelali sladkorno peso. Ta dodatek se bo naslednja tri leta postopno zviševal, nato pa do leta 2013 ostal enak. Dodatek za govedorejo pa v bistvu predstavlja premije. Vsi ti dodatki bodo preračuni in dodani na hektar zemljišča, možno pa bo seveda pridobiti več dodatkov hkrati, pri čemer pa bo postavljena zgornja finančna meja.«
Plačilno pravico pa bodo kmetje lahko pridobili tudi za obvezno praho. Ta znaša 7,2 odstotka zemljišča na kmetijah, ki imajo več kot 23 hektarjev kmetijskih zemljišč. Kot pojasnjuje Pribožič, se bodo plačilne pravice za praho dodelile le enkrat, torej naslednje leto, nato pa bo ta kvota ostala enaka skozi vso obdobje: »To pomeni, da se tudi plačilna pravica za praho prodaja ali kupuje skupaj z zemljiščem. Pomeni pa tudi, da tisti, ki ne bodo prijavili plačilne pravice za pra-
ho, je kasneje ne morejo več pridobiti, ne glede na morebitno širjenje kmetije, razen z nakupom drugega zemljišča, ki bo že imelo plačilno pravico za praho. Praha bo torej državno določena drugo leto in se ne bo spreminjala.«
Po »starem sistemu« bodo tudi v prihodnje ostale premije za bike in vole ter ovce in koze. Uvaja pa se dodatno plačilo za posebne načine reje in izboljšanje kakovosti, kjer gre pravzaprav za spodbudo za rejo krav za telitev.
Novosti je torej kar nekaj, najbolj nujno v tem obdobju pa je, da si kmetje uredijo GERKE in nato vložijo zahtevo za plačilne pravice, seveda pa na osnovi specifičnih dejavnosti na svoji kmetiji še zahtevke za dodatke. Kot rečeno, se bodo ti preračunavali na hektarje, zato bodo v prihodnjem obdobju regionalna plačila za, recimo, hektar zasejane pšenice, od kmeta do kmeta zelo različne; tisti, ki bo pridobil več dodatkov, bo za ta hektar pšenice dobil višje plačilo kot tisti brez vsakega dodatka.
Sicer pa bo sistem regionalnih plačil po mnenju svetovalne službe administrativno precej enostavnejši kot doslej, res pa je tudi, da se bo vrednost posameznega kmetijskega zemljišča lahko zelo razlikovala glede na velikost pridobljenih dodatkov.
SM
www.sd-ptuj.sl
Od tod in tam
Juršinci • Srečanje starejših občanov
í
Foto: ZS
V nedeljo, 17. septembra, je Občina Juršinci v sodelovanju z občinskim odborom RK Juršinci organizirala Srečanje starejših občanov, ki se je odvijalo v lovskem domu. V občini Juršinci živi 153 občanov starih nad 75 let. Srečanja se je udeležilo 55 ljudi. Mnogo občanov se srečanja ni moglo udeležiti iz zdravstvenih razlogov, nekaj jih živi v domovih za starejše.
Udeležence je najprej nagovoril župan občine Alojz Kaučič, kije dejal, da so taka in podobna srečanja neke vrste zahvala za njihovo delo in trud, vložen pri razvoju občine v času, ko so bili še aktivni. Zaželel jim je predvsem zdravja in veliko lepih dni v jeseni njihovega življenja. Prisrčen kulturni program so pripravili učenci OŠ Juršinci. Druženje so popestrili člani ansambla Stanka Plohla - Kovačečjaka. Sladico pa so pripravile članice OO RK Juršinci. V teh nekaj urah druženja so občani poklepetali, obujali spomine, zapeli in tudi zaplesali. Organizatorji srečanja upajo, da so udeleženci s seboj domov ponesli lep spomin na ta dogodek.
Voličina • Slovesno odprtje enote
Foto: ZS
V	torek, 26. septembra, je potekala slovesna otvoritev nove enote in pralnice Zavoda Hrastovec-Trate v Spodnji Voličini, kije pričela delovati v sredini septembra. To je že 24. zunanja enota Zavoda Hrastovec-Trate, v katerih živi že 170 stanovalcev zavoda.
Zavod Hrastovec-Trate je ta poslovno-stanovanjski objekt zgradil v treh letih. Občina Lenart je RS podarila zemljišče, uporabnik zemljišča pa je Zavod Hrastovec-Trate. Veliko dela na gradnji objekta pa so opravile same tehnične službe zavoda. Vrednost investicije je znašala okrog 200 milijonov tolarjev, brez dela zavodskih služb. V enoti je šest zaposlenih, v pralnici pa petnajst. V enoti živi 16 stanovalcev, ki ob pomoči zaposlenih opravljajo dnevne aktivnosti, skrbijo za bivalno enoto ter opravljajo plačano delo v pralnici za potrebe zavoda. Gre za okolju prijazno pralnico in po besedah direktorja mag. Josipa Lukača bodo ob pralnici in enoti odprli še kemično čistilnico in šivalnico. Enoto je slovesno odprl minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič (na fotografiji skupaj z direktorjem Zavoda Hrastovec-Trate mag. Josipom Lukačem, med ogledom pralnice), kije pohvalil delo zavoda in poudaril, da bodo na ministrstvu takšne oblike podpirali tudi v prihodnje.
Lenart • Gradili bodo dom za starejše občane
V	Lenartu so si skoraj pet let prizadevali zgraditi dom za starejše občane. Bilo je več poskusov na različne načine, vendar je vedno ostalo pri idejnih zasnovah. Na 24. seji, 13.
lija, so svetniki občine Lenart sprejeli sklep, da na podlagi razpisa za podelitev koncesije za opravljanje storitev institucionalnega varstva v domovih za starejše sprejemajo sklep o soglasju k ustanovitvi in nameri ponudnika za opravljanje storitev institucionalnega varstva v domovih za starejše na podlagi koncesije. Na osnovi tega so v občini Lenart ustanovili podjetje v večinski lasti občine Lenart z naslovom Lenart, Družba za starejše, d. o. o. Omenjeno podjetje se je prijavilo na javni razpis Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za podelitev koncesije za opravljanje storitev institucionalnega varstva v domovih za starejše, ki je bil objavljen 14. aprila letos. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je odločilo, da se podjetju Lenart, Družbi za starejše, d. o. o., podeli koncesija za storitev institucionalnega varstva v domovih za starejše, na lokaciji Lenart, z začetkom opravljanja dejavnosti v letu 2007 za 150 mest.
Na podlagi te koncesije so podani formalni pogoji, da se bo lahko v Lenartu pričela izgradnja doma starejših. Župan mag. Ivan Vogrin je povedal, da v teh dneh nadaljujejo pogovore s potencialnimi soinvestitorji in meni, da bo do konca leta podpisana pogodba. Dom naj bi se pričel graditi v začetku naslednjega leta, saj mora biti končan do konca leta 2007.
Zmago Šalamun
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Včeraj premiera Kokoloreka
Kdo je Kokolorek?
Mestno gledališče Ptuj je v četrtek, 28. septembra, v Gledališki kleti pripravilo novinarsko konferenco prve premiere v sezoni 06/07 otroške igrice Kokolorek.
Režiser Matjaž Latin, igralec Aljoša Ternovšek, direktor Mestnega gledališča Ptuj Rene Maurin in dramaturg
Rok Vilčnik so govorili o tem, kdo je Kokolorek in od kod ideja za takšno fascinantno igro. Kot je povedal Mau-
Foto: Dženana Bećirović
rin, je Kokolorek za vse, ki so ga pripravljali, predstavljal velik izziv. »Vsako sezono odpremo z otroško ali mladinsko predstavo, letos smo se odločili, da bomo predstavili Ko-koloreka, ki je bil za nas prav specifičen projekt,« je dejal Maurin. Hkrati je poudaril, da Kokoloreka pravzapravvsi poznajo, a doslej ni imel imena ter da ima potencial, da si ga otroci zapomnijo po njegovi enostavnosti in osebnosti. O tem, kdo sploh je Kokolorek, je govoril Rok Vilčnik: »Ko-kolorek je smešen možic iz črt, ki oživi in ima sposobnosti, da to, kar on nariše, oživi. Zelo velik izziv je bil, kako kaj takega sploh spraviti na oder.« Kokolorekov cel svet je pravzaprav sestavljen iz črt, ki jih on lahko kakor želi premešča in si lahko iz njih sestavi vse,
kar si zaželi. Hkrati je Kokolo-rek tudi zgodba o samotnem odraščanju sredi betonske džungle z izpušnimi plini namesto belih oblakov in vsakodnevno naglico namesto časa za igro. Čeprav Kokolorek ne zna niti govoriti, lahko vse pokaže in iz tega sveta zna prav gotovo narediti lepši in srečnejši svet, kakršen bi v resnici moral biti. Kokolorek je pravzaprav otroška igrica, a vseeno bo nedvomno zanimiv tudi za odrasle, saj ima vsebino in sporočilnost. Po besedah Matjaža Latina je predstava nekaj popolnoma drugačnega od vsega, kar je kdaj delal, med drugim tudi zato, ker ni teksta. »Ravno to je bil velik izziv, saj moraš brez besed marsikaj povedati. Gre za eno obliko pantomim-skega gledališča. Nikakor pa to ni plesna predstava,« je še poudaril Latin. Da gre za posebno predstavo, je poudaril tudi igralec Aljoša Ternov-šek. »Prvič sem bil soočen z dejstvom, da moram samo s telesom in mimiko povedati celo zgodbo. Vesel sem, da smo se lotili te predstave, saj gre za nekaj popolnoma novega,« je še dodal Ternovšek.
Dženana Bećirović
Ptuj • Jesenski Grajski živ-žav
Časovni stroj profesorice Tončke
Društvo prijateljev mladine, Center interesnih dejavnosti in Pokrajinski muzej so preizkušena družba ptujskih ustvarjalcev tradicionalnega jesenskega Grajskega živ-žava za otroke in starše. Letošnji se bo zgodil to nedeljo, 8. oktobra, med 15. in 18. uro na ptujskem gradu in nosi naslov Časovni stroj profesorice Tončke.
Letošnji jesenski Grajski živ-žav bo potekal ob koncu tedna otroka, to je v nedeljo, 8. oktobra 2006, od 15. do 18. ure na ptujskem gradu. Zaradi spoznavanja značilnosti različnih zgodovinskih obdobij so ga organizatorji pod-naslovili Časovni stroj profesorice Tončke. Tončka pa bo
v takšnih in drugačnih hu-mornih vlogah neprekosljiva Urška Vučak. Otroci in starši bodo lahko v ustvarjalnih delavnicah spoznavali veščine oblikovanje keltskega nakita, rimskih oblačil, srednjeveških oken iz barvnega stekla, renesančnih popotnih cul in baročnih okraskov. Naredili
bodo tudi vlak, ki se bo na koncu s pomočjo časovnega stroja odpeljal v prihodnost. Nastopili bodo plesalci starih plesov, lutkarji iz gledališča Fru fru iz Ljubljane pa bodo uprizorili eno najbolj znanih, priljubljenih in brezčasnih pravljic - Rdečo kapico. Po stari navadi bo za dobrodoš-
Velika Nedelja, Podgorci • Ob dnevu otroka
Z igro do znanja
Na osnovni šoli Velika Nedelja in njeni podružnici v Podgorcih so otroci, starši in učitelji ob dnevu otroka pripravili ustvarjalne delavnice pod naslovom Družabne igre in igrače nekoč in danes. To je šele začetek celoletnega projekta Z igro do znanja, v okviru katerega bodo šolarji veliko časa namenili igri.
lico kruh in sol, pa slastnih jabolk v tem jesenskem času tudi ne bo manjkalo. Za vse ostale potrebe bodo poskrbeli v Grajski kavarni. Otroci imajo prost vstop, vstopnina za odrasle pa znaša 700 SIT. Če bo deževalo, bo prireditev prestavljena na drugi datum.
Majda Fridl
skih plodov - in na ta način razvijali tudi motorične spretnosti. Izdelovali so ježke iz krompirja, aranžmaje, ogrlice, pletli stolčke in srčke iz sitovca, izdelke iz žita, vuge, pikapolonice in ladjice iz orehovih lupin, rožice iz ličja, letala iz lesa, izrezovali so duh-ce iz buč in barvali odlitke iz mavca z jesenskimi motivi.
vki
Namen torkovega tehniškega dneva je bil, da se učenci za hip vrnejo v preteklost, po-
zabijo na hiter tempo današnjega časa, se izognejo kupljenim igračami in računal-
Otroci in starši so iz naravnih materialov skupaj ustvarjali igračke in igre.
nikom ter z lastno domišljijo in iznajdljivostjo zapolnijo svoj prosti čas. V preteklosti otroci niso imeli obilice igrač in takšnih iger, ki jih poznajo današnji otroci. Igrače in igre so si morali izdelati in izmisliti sami, pri tem pa uporabiti veliko mero domišljije. Vodja projekta Irena Orlovič je prav s tem namenom k sodelovanju povabila starše in stare starše, ki so predstavili, kakšne so bile igralne navade otrok v preteklosti. Ti so učencem po posameznih skupinah predstavili igre in postopek izdelave nekaterih iger in igrač. Delavnic so se udeležili učenci od 1. do 4. razreda. Projekt je na podružnični šoli Podgorci vodila Silvija Cvetko Stolec.
Učenci so ustvarjali iz naravnih materialov - jesen-
Tednikova knjigarnica
V spomin ilustratorki Roži Piščanec
(7. 7. 1923-29. 9. 2006)
Minuli teden je to-stranstvo zapustilo še eno ilustratorsko pero, ki je svojstveno zaznamovalo razvoj in razmah slovenske izvirne slikanice. Kmalu po ilustratorki Lidiji Osterc (glej Knjigarni-co pred tednoma) je odšla Roža Piščanec, ki zapušča razmeroma majhen ilustratorski opus, a ta tvori nespre-gledljiv člen v prvih obdobjih razcveta izvirne slovenske slikanice.
Mnogi odrasli se spominjajo revnega fantiča, ki so mu živali sešile srajčico, in njegovega veselega odseva v potoku, ko je zakoračil po šolski poti. Roža Piščanec je bila nagrajena z Levstikovo nagrado za priljubljeno slikanico Frana Levstika Kdo je napravil Vidku srajči-co (1955). Za slovenske bralce je upodobila nepozabno junakinjo Heidi (1954) Johanne Spyri, ki je tudi prejela Levstikovo nagrado. Prve podobe prevoda ruske pravljice Trije medvedi (1958) je za zbirko Čebelica ustvarila Roža Piščanec. In tu so še naslovi knjig, ki z ilustracijami Rože Piščanec še vedno živijo: Povestice o punčki Maji Bogomirja Magajne (1957), Hišnikov dan Branke Jurca (1961 ), Pikapolonica Franceta Bevka ( 1962), Janko in Metka bratov Grimm (1963), Pridi, mili moj Ariel Mire Mihelič (1965), Naše živali Franceta Bevka (1966), Beli konjič Branke Jurca (1975), Ciciban poje Janeza Bitenca (1971) in druge.
Roža Piščanec se je rodila 7. julija 1923 v Lovrencu na Dravskem polju pri Ptuju, njeno življenje sta za-znamovaligospodarska kriza in vojna. Leta 1943 seje kot mladinska aktivistka pridružila partizanom, kjer je občudovala ustvarjalnost Božidarja Jakca in drugih likovnih ustvarjalcev. Kakor je sama razgrnila v intervjuju (17. 7.2003, Delo), je doživljala hudo osebnostno krizo po osvoboditvi, ko so bili vsi polni navdušenja, njo pa je priklicoval intimni svet slikarstva. Roža Piščanec je že v osnovni šoli notorično risala, čeprav takratni otroci niso premogli niti skromnega likovnega materiala. Leta 1950je diplomirala na takratni akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, dve leti kasneje pa je končala slikarsko specialko pri Slavku Pengovu. Od leta 1952je poučevala likovni pouk na poljanski gimnaziji in v osnovnih šolah.
Rožo Piščanec stroka prišteva v znamenito skupino slovenskih ilustratork pravljičark (Marlenka Stupica, Ančka Gošnik Godec, Lidija Osterc, Jelka Reichman...), vendar se njena ustvarjalnost ni mogla udejanjiti v času sodobnih tehnologij in novih likovnih postopkov. Bila je risarka in slikarka, krajinarka in portretistka, figuralne kompozicije je ustvarjala v klasičnih tehnikah, olju in akvarelu.
Slikanice z ilustracijami Rože Piščanec si lahko izposodite v knjižnici, a tudi v knjigarnah je dostopna njena morda najbolj dovršena slikanica Kdo je napravil Vidku srajčico, saj še vedno doživlja ponatise.
Liljana Klemenčič
Jesenski grajski Ž'v ZaV
efiD W
v ! MoMladin^taj P 1 U J POKRAJINSKI MU

u^c^^l^ Časovni stroj ^ fprofesorice Tončke
Potovanje skozi ptujsko zgodovino IB ptujski grad
nedelja, 8. oktober 2006 od 15. do 18. ure
Otroci imajo brezplačen vstop,
vstopnina za odrasle je 700 SIT. V primeru dežja bo prireditev prestavljena.
Placar • 20 let obrtne dejavnosti Branka Goričana
Ob jubileju plaketa In spominski kelih
Podjetnik Branko Goričan iz Placarja je ob 20-letnici obrti in uspešnega delovanja podjetja Splošna gradbena dela in slikopleskarstvo v petek, 29. septembra, pod šotorom ob svojem domu v Placarju pripravil srečanje s sodelavci, poslovnimi partnerji in številnimi gosti. Ob jubileju je prejel plaketo Obrtne zbornice Ptuj in spominski kelih MO Ptuj.
Predsednik območne obrtne zbornice Ptuj Vladimir Janžekovič je ob čestitki med drugim dejal, da je Branko Goričan pred 20 leti, ko je pričel opravljati dejavnost slikopleskarstva, postavil temelje za dobro in uspešno obrt. Z zagnanim delom in podporo družine se je njegova delavnica ves čas širila, saj je v začetku vsa dela opravljal sam, danes pa zaposluje šest delavcev, glede na potrebe pa je svojo dejavnost leta 1995 razširil še na splošna gradbena dela.
Poleg uspešnega dela v obratovalnici se je Branko Goričan ves čas aktivno vključeval tudi v delo Obrtne zbornice Ptuj. Stanovski kolegi iz gradbene sekcije so ga že tretji mandat izvolili za svojega predsednika, istočasno je že drugi mandat tudi član upravnega odbora slikopleskarske
sekcije pri Obrtni zbornici Slovenije, od letošnjega leta pa je tudi podpredsednik Območne obrtne zbornice Ptuj. Pri svojem delu ves čas daje največji poudarek strokovnosti in izobraževanju obrtnikov ter delavcev. Veliko truda vlaga tudi v promocijo poklica slikopleskar, ki je po njegovem mnenju premalo cenjen, zato se vse premalo mladih odloča za ta lep in hkrati težak poklic.
Ob vseh omenjenih aktivnostih pa Branko ni nikoli pozabil na sočloveka, vedno zna prisluhniti ljudem, ki so potrebni pomoči. Bolijo ga stiske ljudi, s katerimi vsak dan prihaja v stik, zato je v preteklosti organiziral že veliko humanitarnih akcij, v katerih je ob pomoči svojih kolegov, obrtnikov gradbene stroke, pomagal številnim ljudem iz našega okolja. Od leta 1999
Foto: M. Ozmec
Ob 20-letnici obrti je Branku Goričanu (desno) čestital tudi župan MO Ptuj in mu izročil spominski kelih.
uspešno vodi tekmovanje sli-kopleskarjev Slovenije. Gre za tekmovalno-humanitarno akcijo, ki je nastala na njegovo pobudo in po njegovi zamisli. V okviru omenjenega tekmovanja so namreč slovenski sli-
kopleskarji skupaj s sponzorji v obliki prostovoljnega dela in materiala v humanitarne namene darovali že prek 50 milijonov tolarjev. Prav zaradi tega je Branko Goričan leta 2003 iz rok Štefke Kučan
prejel tudi nagrado »darovalec leta«, ki jo v okviru akcije Ljudje odprtih rok organizira revija Naša žena.
Glede na vse to je zlahka razbrati, da gre pri Goričano-vih za zdravo in uspešno obrt, ki se je uspešno vključila tudi v širše družbeno dogajanje v slovenskem prostoru. Zato je Janžekovič z veseljem ugotovil, da predstavlja Branko Goričan tisto vrsto obrtnikov, brez katerih naše gospodarstvo in še posebej obrt ne bi predstavljala tega, kar predstavlja danes. »Prav obrt pomeni dobro osnovo za dobro delujočo infrastrukturo, tako na podeželju kot v mestih. Vsi se zavzemamo za različne oblike evropskega sodelovanja, vendar ne za eksperimente, ki ogrožajo naš obstoj in uničujejo naše tradicionalne pridobitve. Zato tudi ob tej priložnosti pošiljam naši
družbi poziv, naj omogoči obrtnikom normalne pogoje za njihovo delo,« je ob koncu poudaril Janžekovič. Branku Goričanu, njegovi družini in sodelavcem je ob jubileju čestital in mu za dosežene uspehe v dveh desetletjih obrtne dejavnosti izročil plaketo Območne obrtne zbornice Ptuj.
Čestitkam ob jubileju so se pridružili: župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, ki je slavljencu izročil spominski kelih Mestne občine, župan matične občine Destrnik in poslanec v državnem zboru Franc Pukšič, v imenu sklada za izobraževanje pri obrtni zbornici Marjan Hvalec ter številni drugi Brankovi prijatelji, podjetniki in poslovni partnerji od blizu in daleč.
M. Ozmec
www.sd-ptuj.sí
Ptuj • Menedžerji z županskim kandidatom dr. Štefanom Čelanom
Več javno-zasebnih partnerstev, več razvoja
V ponedeljek, 2. oktobra, so se člani Manager kluba Ptuj srečali že s četrtim kandidatom za župana na lokalnih volitvah 2006. Tokrat jim je vizijo štiriletnega razvoja MO Ptuj v obdobju 2006/2010 predstavil zdajšnji župan dr. Štefan Čelan, ki si želi mandat ponoviti. Pri tem ga podpirajo LDS, SMS, DeSUS in Lista KS mesta Ptuja.
V pogovoru se je osredotočil na pospeševanje gospodarskega razvoja z vidika pristojnosti lokalne samouprave, na zgodbo, ki zanima predvsem podjetnike, slabosti preteklih štirih let in kaj bi bilo treba izboljšati v novem štiriletnem obdobju. »Obdobje 2007/2013 je ključno obdobje za podjetništvo, na katerega se bo potrebno dobro pripraviti. Ključno pri razvo-
ju v tem obdobju bo javno-zasebno partnerstvo. Danes sanjati, da boš gospodarsko vrhunsko uspešen, ne da bi znal koristiti instrumente, ki jih na eni strani daje na voljo matična država, na drugi strani evropske javne finance, je utopija. Ključno vprašanje je torej organizacija javno-za-sebnega partnerstva, vzpostaviti jih bo potrebno čim več. V pripravi je zakon o
pokrajinah, ki predvideva nekaj pomembnih vzvodov in novosti, ki bodo na takšen ali drugačen način pomagali pospeševati gospodarstvo. Gospodarska zbornica bo razpadla na območne gospodarske zbornice kot samostojne pravne osebe, Ptuj bo znotraj bodoče pokrajine dobil svojo gospodarsko zbornico, prav tako branžna združenja kot pravne osebe,« je uvodoma
Čista toplina
povedal ptujski župan, ki poudarja pomen uravnoteženega razvoja (etično-socialnega, ekonomskega in ekološkega) in razvoja Ptuja kot pokrajinskega središča, ki bo omogočilo zaposlitev tudi okrog 150 kadrov z visokošolsko izobrazbo. Občinski razvojni program je izdelan, v njem je okrog 300 projektov za dvajset let, temelji pa na treh ključnih strateških razvojnih področjih, ljudeh, okolju, prostoru, infrastrukOiri, gospodarstvu vključno s kmetijstvom in turizmom. V prvi prioriteti je 32 projektov, ki naj bi jih realizirali do leta 2010. Da bomo uspešni pri črpanju evropskega denarja, bo potrebno še večje povezovanje gospodarstva z inšti-tudjami znanja, poudarja Čelan. Ustanavljanje razvojnih enot v podjetništvu, v javnih podjetjih in javnem sektorju bo nujno potrebno. V prihodnjih štirih letih naj bi Ptuj dobil tudi Dom gospodarstva, zaživel naj bi ekonomski svet, ki je bil sicer načrtovan že v tem obdobju, krivda je na eni in drugi strani, da ni bil ustanovljen, se je posipal s pepelom sedanji župan.
Podjetniki si želijo sodelovanja z županom, sicer bodo postali konstruktivna opozicija, tega pa si ne želijo, je bil neke vrste odgovor predsednika Manager kluba Ptuj Mirana Senčarja.V pripravi je ureditev drugega dela in-
dustrijske cone na okrog 40 ha, možnosti za ureditev in-dustrijsko-gospodarske cone so na levi in desni strani avtoceste Draženci-Gruškovje. Pokrajina Spodnje Podravje bo, "milom ali silom", je ptujski župan že večkrat povedal, ali tudi z Ormožem, pa ne bosta odločala zgolj Čelan in Trofenik. Robert Čeh, ki je o tem spraševal Čelana, ima občutek, da se o tem v zadnjem času ne govori. Zanimalo ga je tudi, zakaj se je MO Ptuj vpisala na zemljišče ptujske bolnišnice, ker brez njih razvoja te ptujske zdravstvene ustanove ne bo; z občinske strani so toni v tem trenutku pomirljivi, ker MO
Ptuj v nobenem primeru ne bo »ogrozila« razvoja svoje bolnišnice. Podjetje Draga Štrafele je našlo tržno nišo v optičnih povezavah, ki se jih v lokalnih skupnostih najbolj bojijo kabelski operaterji, največ težav, tudi v MO Ptuj, pa imajo pri podeljevanju služnosti. Direktorja Šolskega centra Ptuj Branka Kumra pa je zanimalo, kaj bo kot župan MO Ptuj naredil za povečanje števila visokošolskih kadrov na Ptuju. Ena zgodba je že v Ptuju kot pokrajinskem središču, druga je v javno-zaseb-nih partnerstvih, v razvoju razvojnih oddelkov in podobnem.
MG
'^ITX'I 1 I
Pogovora v Manager klubu Ptuj se je udeležil tudi kandidat za župana MO Ptuj, zdajšnji župan dr. Štefan Čelan. Pogovor je vodil Miran Senčar, predsednik Manager kluba Ptui.
Videm • Biserna poroka zakoncev Sluga
Poročno slavje tokrat v bolnisnici
Pri Slugovih v Pobrežju prav gotovo ne bodo pozabili letoSnjega 26. avgusta, ko je bilo pri hiSi vse pripravljeno za veliko poročno slavje - biserno poroko očeta Franca in mame Marije. A v trenutku se je vse obrnilo na glavo; mama je padla in si zlomila kolk, namesto na poroko pa je morala v ptujsko bolnišnico.
Pa tistega dne ni ostala sama in brez poročnega prstana. Obred biserne poroke so izpeljali kar v bolniški sobi, kjer se je zbrala cela žlahta in še marsikdo.
Poročni obred 60. obletnice poroke zakoncev Sluga je tudi tokrat vodil videmski župan Friderik Bračič, ki jima je ob tej priložnosti tudi izročil posebno spominsko priznanje občine, za cerkveni obred biserne poroke pa je poskrbel pater Kristijan iz fare sv. Vida. Poročni priči sta bili hčerki Dragica Sluga in Ivanka Fras, za posebno presenečenje na poroki pa so poskrbeli tudi ostali otroci, vnuki in pravniki, ki so očeta in mamo na malo nenavaden poročni dan uspeli spraviti v dobro voljo. Poročno slavje se je nato nadaljevalo, a brez mame je bilo bolj žalostno, zato so še nekaj dni potem čakali, da se je vrnila domov, kjer te dni že okreva.
Sicer pa sta zakonca Sluga v Pobrežju, kamor sta se po poroki preselila, spoštovana in
cenjena krajana. Ženin Franc se je rodil 1. januarja 1923 v Sp. Velovleku, nevesta Marija, rojena Kramberger, pa 5. februarja 1927 v Mestnem Vrhu. Poročila sta 24. avgusta pred 60 leti na Ptuju. Dom in družino sta si ustvarila v
Pobrežju, kjer še danes preživljata jesen življenja, v zakonu pa se jima je rodilo pet otrok. Poleg 13 vnukov imata danes že kar 12 pravnukov. Oče je bil pred upokojitvijo zaposlen v ptujskem Agisu, sicer pa je priznan tesarski in
Foto: RadoSkrjanec
zidarski mojster, mama pa je ostala doma, skrbela za dom in otroke.
Ob biserni poroki zakoncema Sluga iskrene čestitke tudi iz našega uredništva.
TM
Videm • Srečanje sošolcev povojne generacije
Ko oživijo spomini
Že četrtič so se srečali nekdanji sošolci, letniki 1935, 36 in 37, ki so obiskovali OŠ Videm in tudi tokrat je bil za vse čudovit dan. Začeli so ga z mašo v cerkvi sv. Vida, ki jo je vodil p. Tarzicij Kolenko, nato so na grobovih nekdanjih sošolcev prižgali svečke, poseben čar srečanja pa je bil obisk šolske zgradbe in kasneje sprejem pri županu Frideriku Bračiču, ki je vse povabil v občinsko klet.
Organizatorici srečanja nekdanjih sošolcev sta bili znova Olga Lukman (Mlakar) in Ivanka Šel (Kozel), ki sta imeli s pripravo srečanja spet veliko dela. Najprej sta razposlali 80 vabil, nato pa
čakali na prijave in na veliko presenečenje vseh se je na druženju zbralo kar 40 nekdanjih sošolcev. Gospa Olga je bila še posebej presenečena, saj se je vsem, tudi tistim od daleč, znova ponudila pri-
ložnost za prijeten klepet in obujanje spominov. Med sošolci je bila tudi Anica Čeme-ljič, rojena Flajs, nekdaj doma iz Vareje, ki že dolgo živi z možem Franjem v Melbour-nu v Avstraliji. Za oba je bilo
Sedemdesetletniki, nekdanji videmski sošolci, pred šolo v družbi z ravnateljico OS Videm Marijo Šmigoc
to srečanje nekaj enkratnega, spomine pa sta vzela s seboj v Avstralijo in upata, da se bo čez nekaj let spet ponudila priložnost, da spet obiščeta rodno Slovenijo.
Župan Friderik Bračič je nekdanje videmske učence, mnogi še danes živijo v občini Videm, najprej popeljal po občinski hiši, nato pa še na kozarček v občinsko klet. Ob obisku je vsem skupaj zaželel še mnogo prijetnih srečanj, druženj in predvsem zdravja. In potem so se iz občinske hiše preselili čez cesto, v gostilno Pri treh lipah, kjer je bil veseli del druženja s harmonikarjem Francem, oglasili pa so se tudi ljudski pevci FD Rožmarin Dolena in skupina iz Podlehnika, ki ohranja šege in navade haloškega človeka.
Olga Lukman je svoje sošolce spomnila, da je v življenju zmeraj tako, da se vedno znova vračamo tja, od koder smo odšli, in da je prav gotovo najlepša vrnitev domov, v svoj rojstni kraj. Bila je vesela, da so se znova srečali, dočakali že 70 let življenja, spomnili pa so se treh pokojnih sošolcev.
Od tod in tam
Ptuj • Obisk orkestra Wacker-Werkkapelle
Foto: Črtomir Goznik
V soboto so Ptuj obiskali člani orkestra Wacker-Werkkapel-le iz partnerskega Burghausna, ki ga vodi Christian Kremser. Orkester ima 54 članov, delovati je začel že v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Med tokratnim obiskom na Ptuju jih je spremljal tudi župan Burghausna Hans Steindl. Godbo je v Mestni hiši na Ptuju sprejel tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan (na fotografiji z županom Hansom Steindl in prof. Štefanom Petkom, dirigentom ptujske godbe, ki se je tokrat znašel tudi v vlogi prevajalca). Po izmenjavi pozdravov in zadovoljstvu, da so se zopet srečali, so godbeniki iz partnerskega nemškega mesta navdušili z nastopom pred ptujsko Mesto hišo, zvečer pa s koncertom v kulturni dvorani ptujske Gimnazije. V skrbno izbranem koncertnem programu so preigrali Afriško simfonijo, Apalaško uverturo, Katharinen polko, Maninarello, Grubenlichter Walzer, Sačmo, slovensko koračnico Slovenci, kot dodatek pa čudovito koračnico Sonce vzhaja.
MG
Ormož • Otroška igrica o varčevanju
Ormoška poslovalnica NLB je za otroke med petim in sedmim letom pripravila prijetno presenečenje. Povabili so jih v dom kulture, kjer jih je čakala zanimiva in poučna igrica, ki jih je podučila o varčevanju, otroških bankomatih in evru. Štefan Tkalec iz ormoške poslovalnice NLB (na fotografiji)jepovedal, da so z igrico Toli in evro želeli na igriv način otroke podučiti o prihajajoči menjavi denarja. V ta namen jih vabijo že sedaj, da izpraznijo svoje hranilnike in kovance čim prej zamenjajo, saj se lahko v nasprotnem primeru zgodi, da bo naval po novem letu zares hud. V NLB pričakujejo, da bodo zbrali okrog 550 ton kovancev. Otroci so se na akcijo že odzvali, k temu pa jih še dodatno spodbudi darilce, ki ga prejmejo pri vsotah nad 2000 tolarjev.
Igrico sta uprizorila Otroški svet in Aida Kralj, otroke pa je seznanila z otroškim bankomatom NLB, ki se imenuje Toli-mat. Osnovna naloga je bila otrokom predstaviti in približati ravnanje s prvim varčevanjem z novimi evropskimi kovanci preko Tolimata.
vki
Ptuj • Prvi zaposlitveni sejem uspel
Foto: Črtomir Goznik
V organizaciji ptujske Območne službe Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije so 20. septembra pripravili prvi zaposlitveni sejem v Sloveniji, ki ga bodo prav gotovo že kmalu organizirali tudi v drugih delih Slovenije. Sejem, ki je potekal v Krempljevi ulici, v prostorih Revivisa in Hiše informacij, so si ogledali tudi predstavniki enajstih območnih služb zavoda. Udeležila pa se gaje tudi Anka Rode, v. d. direktorice Zavoda za zaposlovanje RS. Gre za razširjeno obliko neposrednega soočanja delodajalcev, ki iščejo nove sodelavce, in potencialnih iskalcev zaposlitve, ki je v tujini že dobro uveljavljena. Delo je iskalo več kot sto nezaposlenih, ponujali so ga Talum, Silkem, Perutnina, Carrera Optyl, PC Cimos TAM Al, Albin Promotion, IGD Holermuos, Dom upokojencev Ptuj, ILKOS, Ewi mesarski team, Slovenska vojska in ADK. Z odzivom so bili zelo zadovoljni na eni in drugi strani.
Foto: vki
Foto: TM
Športno plezanje
Kitajska (spet) srečna za Mino Markovič
Stran 16
Rokomet
V. Nedelja in Ormož pred težkimi preizkušnjami
Stran 16
Tenis
Toni na Mastersu med štiri najboljše
Stran 17
Odbojka
Pred novo sezono v prvih in drugih ligah Stran 17
^^^^	ična povezava'ïîntemetom
www.felukabar.si
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
iajtz nai na ivdounm iktdu!
RADIOPTUJ
tut ú^tíeiu
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Tadej Podvršek
Za čast in dvig samozavesti
Ligaška tekmovanja po vsej Evropi bodo sedaj nekaj časa potisnjena v ozadje, saj so na vrsti kvalifikacije za EP leta 2008, ki bo v bližnji Avstriji in Švici.
Slovenska nogometna reprezentanca se bo v soboto v Celju najprej pomerila z Luksemburgom, nato pa jo v sredo čaka še pot v Minsk, kjer se bo udarila z domačo Belorusijo. Po vseh tegobah s katerimi se v zadnjem času ubada slovenski nogomet, ti tekmi za naše fante morda ne prihajata ravno ob pravem času, toda največji se dokažejo ravno takrat, koje najtežje in sedaj je prava priložnost, da možje s Triglavom na prsih pokažejo iz kakšnega testa so. Samozavest je po blamaži v Bolgariji prav gotovo načeta in tudi zadnji dogodki okoli boja za slovenski nogometni prestol igralcev prav gotovo niso pustili ravnodušnih. Še posebej ne sedaj, ko nekateri člani naše zlate generacije odkrito zahtevajo spremembe od vrha piramide (NZS) navzdol. Posebej Čehu, Ačimoviču in Knavsu, ki so z našimi zlatimi fanti nekaj časa igrali v teh dneh ni lahko. Ni zanemarljiv podatek, da je zaradi znanih razprtij v naši krovni nogometni organizaciji tudi javnost vse manj naklonjena žogobrcu in da tudi ona zahteva korenite spremembe, za katere se zdi, da vsaj v tem trenutku niso izvedljive, saj samodržec Rudi Zavrl zaenkrat vse niti spretno in pretkano drži v svojih rokah. Ko svoje doda še selektor Oblak, ki (pre)skromno napoveduje igro na štiri točke v dveh tekmah, z »velesilama« kot sta Luksemburg in Belorusija, hvali nasprotnika na vse pretege in na ta način že vnaprej išče alibije za morebitni neuspeh potem je jasno, da je v našem nogometu marsikaj narobe. V tem trenutku si lahko le želimo, da se bodo naši fantje zbrali in pokazali da znajo in zmorejo. Vsekakor moreta pasti tako Luksemburg kot Belorusija, osvojiti moramo šest točk, saj menim (v nasprotju z nekaterimi) da druge računice ni. V nasprotnem primeru nam bodo konkurenti že preveč pobegnili in bomo v skupini igrali le še za to, da bomo mešali štrene najboljšim, kot to počno Andora, Liechtenstein, San Marino ^ Tega pa si kljub vsemu še vedno številni ljubitelji nogometa na sončni strani Alp ne želimo.
Kako v prihajajočih dveh tekmah osvojiti šest točk? Če se bodo fantje borili kot levi, tekli več od nasprotnika, igrali čvrsto, agresivno, nepopustljivo odprve do zadnje minute, predvsem pa igrali napadalno z vsaj dvema napadalcema (potencial in kvaliteto za to nedvomno imamo: Novakovič, Burgič, Birsa, Lavrič)potem uspeh ne bi smel izostati. Problem bo v soboto na domači tekmi napolniti areno Petrol in to ravno v trenutku, ko naši fantje najbolj potrebujejo pomoč s tribun. Neatraktiven nasprotnik, katastrofalne igre Celjanov v zadnjem času in vse že zgoraj opisane težave dajejo slutiti, da bo naša reprezentanca tudi tokrat brez prave podpore.
Ne glede na vse težave oz. na dejstvo, da se je naš nogomet znašel na razpotju, bomo tudi tokrat držali pesti za našefante in upali, da nam še kdaj pričarajo tiste čarobne, nepozabne trenutke, ko je kot eno dihala vsa Slovenija, čeprav se zavedamo, da bo to zelo težko, če že ne nemogoče.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. DOMŽALE	12	8	4	0	18:7	28
2. PRIMORJE	12	7	3	2	22:13	24
3. NAFTA	12	6	2	4	18:14	20
4. MARIBOR	12	5	3	4	19:15	18
5. HIT GORICA	12	4	5	3	18:14	17
6. KOPER	12	2	9	1	16:14	15
7. DRAVA	12	4	3	5	17:16	15
8. BELA KRAJINA	12	2	4	6	16:21	10
9. CMC PUBLIKUM	12	1	5	6	12:21	8
10. FACTOR	12	1	2	9	10:31	5
Nogomet • PrvaLiga Telekom Slovenije
Na zadnjih tekmah zatajili strelci
Najboljši slovenski nogometaši se pripravljajo na pomembni kValifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo leta 2008. V soboto bodo v Celju gostili Luksemburg, v sredo pa se bodo v gosteh pomerili z reprezentanco Belorusije.
Reprezentančni premor bodo najboljša slovenska moštva, ki nastopajo v 1. SNL izkoristila za polnjenje baterij po napornem mesecu nenehnih tekem. Septembra so slovenski prvoligaši odigrali šest prvenstvenih krogov in še tekme Pokala Slovenije. Takšnega napornega urnika do konca prvenstva ni več na sporedu, tudi v pokalnem tekmovanju je ostalo le še šest prvoligašev in dva drugoligaša (izžrebani pari so: Maribor - Primorje, Rudar Velenje - Koper, Mura 05
-	Hit Gorica in CMC Publikum
-	Nafta).
Po 8. krogu (13. 9., Publikum - Drava 3:3) smo lahko z zadovoljstvom ugotovili, da so nogometaši ptujske Drave v veliki meri izpolnili pričakovanja pred pričetkom prvenstva, saj so zasedli tretje mesto prvenstvene lestvice. Lahko poudarimo, da nogometaši Drave tudi v tem obdobju niso blesteli, ampak so kljub temu redno dosegali gole in zato pridno zbirali točke. Sledili sta dve težki tekmi doma (Domžale in Maribor), vmes so odigrali še pokalno tekmo v Celju (izgubili so z rezultatom 1:2). Z vodilno ekipo iz Domžal so Ptujčani odigrali eno boljših tekem, vodili z zadetkom Tignja, na koncu so si s tekmecem razdelili točki. Podobno je bilo tudi na tekmi z mariborskimi vijo-
Foto: Črtomir Goznik
Zadnjo zmago so nogometaši Drave dosegli 9. septembra na tekmi z Belo krajino; na sliki Doris Kelenc (Drava, modri dres), ki v dosedanjem delu prvenstva prav tako ni pokazal vsega, kar zna.
ir::^ sbsvb
licami, kjer bi morali domači nogometaši že v prvem polčasu odločiti zmagovalca v svojo korist, na koncu pa so zaradi številnih neizkoriščenih priložnosti reševali točko. Ti dve tekmi sta bili le uvod v še bolj neučinkovito nadaljevanje; na zadnjih dveh tekmah (v Kopru in doma s Primorjem) sploh niso dosegli zadetka, čeprav so si ustvarili »milijon« priložnosti. Ker so na drugi strani tri prejeli, je to pomenilo dve ničli, ki sta jih sedaj pripeljali na sedmo mesto. To je seveda že vzrok za majhno krizo, ki ima seveda globlje korenine.
Tik pred sezono je moštvo zapustil trener Milko Đurovski, ki je svojemu nasledniku, Draženu Besku, predal zelo slabo pripravljeno moštvo. Vsakdo, ki je spremljal priprave nogometašev Drave pred sezono in ima vsaj nekaj znanja s po-
dročja nogometa, je lahko na pripravljalnih tekmah opazil tekaško zelo nerazpoložene igralce, kar pa ni bila posledica napornih treningov. Zagotovo bi Milko Đurovski s svojimi odličnimi motivacijskimi metodami in občutkom za razporeditev igralcev znal tudi iz tako pripravljene ekipe nekaj iztisniti, vendar je to delo na kratki rok (ne pozabimo, da je lani ob trenerskem debiju v prvoligaški konkurenci dobil v roke bistveno bolje pripravljene nogometaše, podobno tudi letos pri Nafti, s katerimi sedaj dosega odlične rezultate). Dražen Besek ima precej drugačen način dela in razmišljanja kot njegov predhodnik, tako kot sta si bila različna že kot nogometaša: Ustrezna telesna pripravljenost je pri njemu osnova za doseganje dobrih rezultatov. V dveh mesecih dosedanjega
dela je na tem področju nekaj izboljšal, a je to še vedno premalo za visok ritem igre čez vso tekmo. Z boljšo fizično pripravljenostjo bi nogometaši Drave imeli na svojem kontu vsaj šest točk več: V priložnosti prihajajo zelo pogosto, moči za zaključni strel pa zmanjka. Prepričan sem, da bo takoj, ko bodo igralci v celoti sprejeli način dela trenerja, viden tudi napredek v igri Drave in bodo posledično prišli tudi rezultati. V to me je še najbolj prepričala izjava trenerja trenutno drugo-uvrščenega Primorja Bojana Prašnikarja: »Pred sezono smo trdo delali, igralci so nekako sprejeli moj način dela in sadove sedaj žanje cela ekipa.«
Igralci Drave pred sezono niso trdo delali, Zato je bila septembrska žetev slabša od možnosti!
Jože Mohorič
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 1. SNL: 9 zadetkov: Goran Arnaut (Primorje); 6 zadetkov: Saša Ranič (HIT Gorica); 5 zadetkov: Sead Zilič (Drava), Amir Agič (Bela krajina), Ermin Rakovič (Domžale), Dario Zahora, Oskar Drobne (oba Koper), Zoran Pavlovič (Nafta); 4 zadetki: Senad Tiganj (Drava), Mladen Kovačevič, Nikola Nikezič (oba HIT Gorica), Sebastjan Cimerotič (Domžale).
S podobnimi oz. še večjimi težavami, kot na Ptuju, se ubadajo vsaj še v treh klubih: Kopru, Factorju in Publikumu. Primorci so predsednika kluba, Mladena Rudonjo (ta bo odslej športni direktor), zamenjali z Miladinom Ostojičem, ki je istočasno tudi predsednik vodilnega drugoligaša Bonifike! Za ustavitev vlaganj v NK Koper se je odločil tudi srbski poslovnež Milan Mandarič, kar bo posledično pomenilo znižanje proračuna in odhod nekaterih igralcev (Brazilec Juninho je že odšel).
Edini ljubljanski klub, Factor, je v teh dneh opravil zamenjavo trenerja: Miloša Rusa je zamenjal izkušeni Vojislav Simeunovič, ki bo to funkcijo opravljal le do konca sezone. Istočasno je v klub prišel tudi njegov sin, vratar Marko Simeunovič, kar bo za neizkušeno ekipo zagotovo velika okrepitev. Ljubljančanom se obetajo tudi večja vlaganja v klub (interes je pokazal Joc Pečečnik, lastnik Elektrončka).
Vse glasnejše so spet govorice o zamenjavi trenerja pri celjskem prvoligašu, kjer se bo zaradi slabih rezultatov ekipe zelo težko obdržal Jani Žilnik. Ime, ki ga najpogosteje omenjajo, kot možno zamenjavo zanj, je presenečenje: češki strokovnjak Jaroslav Hrebik, nekdanji trener Sparte iz Prage.
Na Ptuju in v Kidričevem mednarodni kvalifikacijski turnirji reprezentanc U-19
Mestni stadion Ptuj in stadion Aluminija v Kidričevem bodo v prihajajočih dneh zaznamovali zanimivi mednarodni nogometni turnirji selekcije U-19. Nogometna zveza Slovenije v sodelovanju s Športnim zavodom Ptuj, Medobčinsko nogometno zvezo Ptuj, NK Ptuj in NK Aluminij organizira med 6. in 18. oktobrom šest mednarodnih nogometnih tekem po sledečem razporedu:
KIDRIČEVO: petek (6. 10) 15.30: Izrael - Švica (U-19 mladinci) PTUJ: nedelja (8. 10.) 15.30: Izrael - Liechtenstein (U-19 mladinci) KIDRIČEVO: sreda (11. 10.) 15.30: Slovenija - Izrael (U-19 mladinci) PTUJ: petek (13. 10.) 25.30: Rusija - Izrael (U-19 mladinke) PTUJ: nedelja (15. 10.) 15.30: Slovenija - Rusija (U-19 mladinke) KIDRIČEVO: sreda (18.10.) 15.30: Slovenija - Izrael (U-19 mladinke).
Športno plezanje • Svetovni pokal
Kitajska (spet) srečna za Mino Markovič
Shanghai je novo srečno mesto za ptujsko športno plezalko Mino Markovič (KD Ptuj, Rock Pilar), saj je na Kitajskem osvojila 3. mesto na tekmi svetovnega pokala. Zmagala je Sandrine Levet, druga je bila Caroline Ciavaldini, obe pa prihajata iz Francije. Tudi sicer so bile Slovenke tokrat zelo uspešne, saj so prvič v zgodovini kar štiri nastopile v finalu, kjer je nastopilo deset tekmovalk (tri so si delile 8. mesto, ki še vodi v finale). Od naših predstavnic so se za Mino razvrstile Maja Vidmar na peto, Natalija Gros na šesto in Lučka Franko na deseto mesto.
Markovičeva je plezala odlično in do prve zmage v svetovnem pokalu ji je zares zelo malo manjkalo. To je njena druga najboljša uvrstitev v članski karieri v tekmah za svetovni pokal, saj je bila letos že druga v Kitajskem Xiningu. Z odličnim plezanjem se je Mina Markovič pomaknila na 6., mesto tako v skupni razvrstitvi svetovnega pokala, kot tudi v generalni uvrstitvi na svetovni plezalni jakostni lestvici. Zanimivo je, da je tekma na Kitajskem tokrat potekala v ponedeljek in torek, saj je bila v nedeljo na Kitajskem Velika nagrada v Formuli 1. Tekmovanje najboljših plezalk je neposredno prenašala tudi kitajska televizija. Do konca
Kitajska je očitno srečna država za Mino Markovič, saj je tam že drugič stopila na stopničke na tekmi svetovnega pokala.
svetovnega pokala v tej sezoni	in 19. novembra na zaključku
bo odlična športna plezalka	svetovnega pokala v športnem
Mina Markovič nastopila še na	plezanju v Kranju. tekmi v Penneju, v Italiji in 18. David Breznik
Nogomet • NK Aluminij
Zmaga je že nujno potrebna!
Osem odigranih krogov v 2. slovenski nogometni ligi je prineslo nenadejan razplet. Na prvem mestu je presenetljivo novinec v drugoligaški konkurenci, koprska Bonifika, medtem ko so na zadnjem mestu nogometaši Aluminija iz Kidričevega. Pred prvenstvom so bili komentarji in razmišljanja nogometnih strokovnjakov povsem drugačni. Dravinja iz Slovenskih Konjic bolj tava v
drugi polovici prvenstvene razpredelnice, čeprav so jo vsi omenjali med kandidati za vrh.
Tudi v Kidričevem ni šlo vse po njihovih željah. Kaj so v prestopnem roku dobili in kaj izgubili, je njihov problem. Očitno so se nadejali boljših nastopov in predvsem več točk. Zadnje mesto po osmih odigranih krogih, z vsega petimi točkami na svojem kontu, je bistveno premalo, da bi bili
Foto: Črtomir Goznik
Uroš Veselič (Aluminij, rdeči dres) bo moral skupaj s soigralci v naslednjih tekmah pokazati vso svoje znanje (v ozadnji Edin Osmanovič, trener Aluminija).
zadovoljni z dosežkom sicer zelo mlade ekipe. Le-ta je podvržena prevelikim oscilacijam v igri, odraz tega je pet porazov v osmih tekmah, dva remija in le ena zmaga (v 2. krogu, doma z Zagorjem).
V bistvu še ni veliko zamujenega, saj razlike niso velike. Privrženci Aluminija si zaradi »ljubega miru v hiši« želijo v nedeljo drugo zmago v prvenstvu, nasprotnik pa je vse prej kot lahek - kranjski Triglav. Gorenjce se sicer da premagati, saj so kljub drugačnim napovedim doslej zbrali le 3 točke več od Kidričanov. Precej težje bi bilo v primeru neodločenega izida ali celo poraza, saj bi bil potem zaostanek z zadnjega mesta še višji in težje dosegljiv. Očitno je, da mladi nogometaši, predvsem tisti, ki so bili pokalni prvaki Slovenije v mladinski konkurenci, ne dosegajo tistega, kar se od njih pričakuje. V ekipo se po izključitvi v Murski Soboti vrača izkušeni Vrenko, kar bi lahko bilo samo pozitivno, saj je potrebno strniti vrste! S tremi točkami (če se seveda osvojijo) bodo trenutne težave delno pozabljene, vendar je potrebno izkoristiti ves potencial, ki ga Aluminij ima. V nasprotnem primeru bodo vodilni možje kluba v precejšnji zagati. Črni scenarij je še seveda zelo daleč, vendar dovolj blizu, vsaj za opomin.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. A SRL - moški
Velika Nedelja in Ormož pred težkimi preizkušnjami
Rokometaši Velike Nedelje so pozitivno presenečenje letošnjega prvenstva. Tudi v Ribnici so bili Velikonedeljča-ni blizu točk, toda strah pred zmago je tehtnico prevagnil na stran Riko hiš.
V soboto ob 19. uri prihaja v Veliko Nedeljo koprski Cimos. Moštvo iz Primorske si je pred začetkom prvenstva zadalo cilj drugo mesto in uvrstitev v Ligo prvakov. Čeprav imajo Koprčani solidno zasedbo, je ta zalogaj preveč. Moč Cimosa leži v organizatorju igre Doborcu in solidnem vratarskem paru
Vran - Vončina. Če Nedeljča-nom uspe zaustaviti Doborca, bodo pri Veliki Nedelji zelo blizu nove zmage. Obramba 3-3 Velike Nedelje zagotovo ne bo odgovarjala visokim rokometa-šem Cimosa, če bosta svoj dan imela še vratarja Kovačec - Ču-dič bi Velika Nedelja lahko presenetila Koprčane, ki so kljub vsemu veliki favoriti. A favoriti ne zmagujejo zmeraj in to je v peklu Velike Nedelje občutil že Trimo. S pomočjo glasne publike in ob fanatičnem pristopu vseh Hrupičevih igralcev bi številni ljubitelji rokometa pri
Foto: Črtomir Goznik
Bojana Cudiča (Jeruzalem Ormož, beli dres) in soigralce čaka v Slovenj Gradcu težka tekma.
Veliki Nedelji lahko bili priča novemu velikemu presenečenju.
Prelomna tekma Ormoža pri Preventu
Tekma Jeruzalema v Slovenj Gradcu bo najbrž prelomna za celotno sezono. Ormožani zaenkrat igrajo po scenariju toplo - hladno. Glede na bledo predstavo proti Slovanu bi v takem zaporedju v osrčju Koroške morali "jeruzalemčki" odigrati dobro tekmo. Slovenj Gradec je srečno mesto za Jeruzalem, saj so Ormožani pred dvema sezonama prav preko Preventa prišli do boja za medalje. "Ježki" so letos pomladili moštvo in se osredotočili na domače fante. Trener Ivan Vajdl ima odlično zasedbo, kjer so neizkušnje največja pomanjkljivost. Zelo pomemben bo sam začetek tekme, ki bo zagotovo narekoval potek tekme v nadaljevanju. Ormožani v Slovenj Gradec odhajajo brez Potočnjaka in Klemenčiča, v ekipi bo Bojan Čudič, kateremu se je proti Slovanu očitno videlo pomanjkanje moči po bolezni. Zmaga bi Ormožane usmerila proti ligi za prvaka, poraz pa k ligi za obstanek. Tekma bo zagotovo zelo izenačena in zmagovalec ne bo znan do zadnjega trenutka.
Uroš Krstič
Rokomet • RK Mercator Tenzor Ptuj
V Izolo po tretjo zmago
Četrti krog v 1. slovenski ženski rokometni ligi bi moral biti za ptujske rokometašice zgolj formalnost, da pridejo do svoje tretje zmage. Po uvodni zmagi, proti ekipi iz Žalca in v drugem krogu na gostovanju proti Škofji Loki, so Ptujčanke naredile veliko. Vknjižile so namreč štiri točke in v bistvu opravile z direktnimi konkurenti za uvrstitev na drugo mesto, prvo je že tako oddano za ljubljanski Krim Mercator, ki je v Sloveniji otoček ženskega rokometa zase. To pove tudi
dejstvo, da so Ljubljančani iz Galjevice, kjer domuje Krim, med pobudniki Interlige, kjer bodo nastopale kot edina ekipa iz Slovenije. Že proti Olimpiji so krimovke imele svojevrstne težave, tudi na Ptuju jim ni šlo vse gladko.
Tekma s Krimom in pričakovani poraz ob dobri igri vsekakor vliva Ptujčankam veliko optimizma pred nedeljskim gostovanjem v Izoli, kjer bodo nastopile v vlogi favoritinj. Ta tekma naj bi bila priprava za naslednji derbi z Olimpijo in
na tekmo 2. kroga pokala EHF s Ciprčankami. »Mnenja sem, da smo proti Krimu igrale dobro, da še nam nekaj manjka, vsaj proti njim, vendar gremo v Izolo po tretji par točk, kakor tudi to, da proti Olimpiji pričakujemo isto. V bistvu se pripravljamo za naši dve tekmi na Cipru v okviru evropskega tekmovanja,« je pred nedeljsko tekmo v Izoli dejala športna direktorica Ines Čer-ne - Mlač.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Če bodo Ptujčanke ponovile predstavo s tekme s Krimom, v Izoli ne bodo imele težav z osvojitvijo novih točk; na sliki Bernarda Ramšak (MT Ptuj, rdeči dres) med Bodnievo in Hrnjičevo (obe Krim).
Tenis • Masters v Litiji za fante U-18
Toni med štiri najboljše
Od 29. 9. do 1. 10. je v Litiji potekal zaključni masters za igralce do 18. leta starosti. Na njem se je pomerilo 12 najboljših igralcev sezone v tej starostni kategoriji, med njimi je bil tudi Ptujčan Toni Haz-dovac.
Prvi in drugi nosilec tega turnirja sta bila brata Bedene, Aljaž in Andraž (oba TK Idrija), ki se nista uspela uvrstiti v finale. Prvega je v polfinalu premagal domačin Matej Zatkovič, drugega pa v četrtfinalu poznejši zmagovalec, Mariborčan Tomislav Ternar.
Član Branika Maribor je bil v polfinalu premočan tudi za Tonija Hazdovca (6:2, 6:0), ki
pa je nastopil z močnimi bolečinami v trebuhu, tako da ni mogel nuditi pravega odpora svojemu nasprotniku. Na poti do polfinala je Toni po težkem boju najprej premagal nekdanjega klubskega tovariša Karla Pintariča, sedaj člana TK Triglav Kranj, rezultat je bil 6:3, 1:6, 7:6 (2). V četrtfinalu se je Ptujčan pomeril z Mojstranča-nom Gregom Teražem in ga premagal v treh nizih (6:2, 2:6, 6:1).
Z rezultatom v Litiji sta bila vidno zadovoljna oba Hazdov-ca, oče in trener Luka ter novopečeni študent farmacije Toni. Glede na številne težave s poškodbami v tej sezoni je bil to
pravzaprav maksimum, ki ga je bil Toni sposoben doseči.
»Nastop v Litiji je na nek način tudi zaključek poti, saj bo odslej na prvem mestu študij. Nismo se odločili za profesionalno pot, saj je na njej preveč čejev. Tenis še naprej ostaja Tonijeva velika ljubezen in ga bo seveda še naprej treniral in tudi nastopal na turnirjih, a bodo nastopi omejeni glede na študijske obveznosti. Treningi bodo odslej potekali med tednom v Ljubljani, kjer smo se že dogovorili z nekaterimi klubi, ob koncih tedna pa na Ptuju,« je povedal Luka Hazdovac.
Jože Mohorič
Toni in Luka Hazdovac sta bila po Mastersu v Litiji zadovoljna z doseženim.
Kikboks • SP za kadete in mladince
Adriana in Jaka dosegla lepi zmagi
Prejšnji teden je v Benkovcu in Zadru na Hrvaškem potekalo svetovno prvenstvo v kikboksu za kadete in mladince. Slovenska reprezentanca je nastopala z 20 članicami in člani in je v konkurenci 1210 tekmovalcev iz 43 držav dosegla dve drugi in pet tretjih mest.
V reprezentanci Slovenije, ki jo je sestavil selektor Vladimir Sitar, so nastopali tudi trije tekmovalci iz Ptuja in en tekmovalec iz Ormoža.
Filip Janžekovič (Ptuj) je v kategoriji do 47 kg v 1. krogu izgubil proti tekmovalcu iz Belgije z 8:13. Tilen Abraham (Ptuj) je v kategoriji do 42 kg v 1. krogu izgubil proti tekmovalcu iz Grčije z 3:8. Oba sta pokazala dobro borbo, zanimivo pa je, da je Tilnov nasprotnik kasneje postal svetovni prvak, Filipov nasprotnik pa je osvojil 2. mesto.
Adriana Korez (Ptuj) je v 1. krogu premagala tekmovalko iz Slovaške s 16:6, v četrtfinalu pa je izgubila po težki borbi proti tekmovalki iz Avstrije in je na koncu osvojila še vedno odlično 5. mesto.
Jaka Štefančič (Ormož) je v 1. krogu premagal nasprotnika iz Amerike s 16:12, v 2. kolu pa
Foto: Franc Slodnjak
Tekmovalci iz Ptuja na svetovnem prvenstvu: Filip Janžekovič, Adriana Korez in Tilen Abraham
je izgubil proti Švicarju z 11:19, ampak kljub temu prikazal do-
bri borbi in osvojil 9. mesto.
Franc Slodnjak
Mali nogomet • KMN Tomaž
Tomaž pomladil moštvo
Malonogometni drugoligaši na vzhodu bodo danes pričeli novo prvenstvo. Moštvo Tomaža bo v novi sezoni nastopalo s pomlajenim moštvom. Prav pomladitev moštva je vzrok, da so se pri Tomažu odločili izstopiti iz slovenskega malo-nogometnega elitnega razreda. Pri Tomažu so po minuli sezoni dobili novega predsednika in upravni odbor. Boštjana Kupčiča je na predsedniškem stolčku zamenjal Zvonko Ga-šparič. Slednji bo z izkušnjami ob Ivanu Bedraču, Franciju Kamenšku, Branku Školibru in Franciju Lahu pomagal mlajšim fantom v novi sezoni tudi na igrišču: »Omenjenih pet igralcev bo s svojim znanjem in izkušenostjo pomagalo pomlajeni vrsti, ki nujno potrebuje pomoč starejših. Glavno breme ekipe bosta nosila mladinski reprezentant David Go-ričan in Gregor Miklašič. Zelo dolgo sem kolebal, ali naj prevzamem mesto trenerja pri Tomažu. Zdaj pa mi ni žal. Okrog dvajset fantov, večinoma domačih, na vsakem treningu trdo dela in napreduje iz treninga v trening. Če bodo fantje na-
Marjan Magdič - trener KMN Tomaž
daljevali s takim delom, pričakujem, da bomo čez tri leta pri Tomažu spet imeli prvoligaša. Moja osebna želja pa je s temi fanti v prihodnosti krojiti slovenski malonogometni vrh. Zato bomo morali garati in še enkrat garati,« nam je dejal trener Tomaža Marjan Mag-dič, ki je prevzel težko nalogo. Magdič v tej sezoni cilja na obstanek v ligi: »V prvi vrsti
si letos v devetčlanski ligi želimo zagotoviti obstanek v ligi, po tihem celo upam na peto mesto,« je zaključil Magdič. Kljub ločitvi občin Ormož in Tomaž bodo malo-nogometaši Tomaža nastopali v športni dvorani na Hardeku. Prva tekma bo na Hardeku že danes, v petek, 6. oktobra, ob 19.30 proti Cerkvenjaku.
Uroš Krstič
Odbojka • Pred novo sezono
Odbojkarji v boj za nove naslove državnih prvakov
1. DOL - ženske, moški
V	soboto se s prvimi tekmami začenja boj za naslove državnih prvakov v odbojki. Tako v ženski kot v moški konkurenci v rednem delu tekmovanja ne bosta nastopala po dva najboljša kluba minule sezone, ki igrata v mednarodni interligi. Izjema so le odbojkarice HIT-a Nove Gorice.
V	prvi ligi se bo v prvem delu tekmovanja po osem ekip pomerilo po trikrožnem sistemu, pri čemer bo razpored tretjega kroga odvisen od uvrstitev ekip po dveh krogih tekmovanja. Šesterica najboljših se bo ob obeh interligaših
uvrstila v četrtfinale, najslabše uvrščeni ekipi pa bosta izpadli v drugo državno ligo.
V drugem delu prvenstva za odbojkarje se bosta ostalim ekipam pridružila še interliga-ša Autocommerce Bled in Prevent Gradnje IGM Maribor.
Ženska liga bo po lanskem nepopolnem tekmovanju, v katerem je nastopilo le sedem ekip, v novi sezoni spet kompletna.
Za vrh naj bi se tudi v prihajajoči sezoni borile ekipe, ki nastopajo v Interligi, poleg Nove Gorice še Nova KBM Branik in branilka naslova TPV Novo mesto. Novinke med elito pa so odbojkarice Broline Kamnika.
Igralke Benedikta, varovan-
ke trenerja Dušana Jesenka, so se pred letošnjo sezono okrepile s Svetlano Oletič in Marino Kodilo, ekipo pa sta zapustili Jureševa in Kutsajeva.
2. DOL - ženske, moški
Istočasno se začenjajo tudi boji v drugoligaški konkurenci, kjer imamo na našem področju dva predstavnika: pri moških Svit Slovenska Bistrica in pri ženskah MTD Ptuj. Ptujčanke bodo v letošnji sezoni poskušale ponoviti dosežek iz pretekle sezone, ko so osvojile prvo mesto.
STA, jm
Odbojkarice MTD Ptuja ciljajo na 1. mesto v 2. slovenski ligi
Foto: UK
Foto: DK
Nogomet • 3. SNL - vzhod
Športni napovednik
Z zmago na Tišini napredovali za pet mest
REZULTAT ZAOSTALE TEKME 6. KROGA: Tišina - Stojnci 0:2 (0:0)
1.ZAVRČ	8	5	2	1	22:4	17
2. MALEČNIK	8	5	1	2	17:13	16
3. ODRANCI	8	5	0	3	20:11	15
4. TEHNO. VERŽEJ 8		5	0	3	18:17	15
5. KOV. ŠTORE	8	5	0	3	9:10	15
6. MU ŠENTJUR	8	4	1	3	13:11	13
7. ČRENŠOVCI	8	3	2	3	11:13	11
8. STOJNCI	8	3	2	3	8:10	11
9. TRGO. JAGER	8	3	1	4	10:14	10
10. DRAVOGRAD	8	3	1	4	6:12	10
11. PALOMA	8	2	3	3	11.11	9
12. POHORJE	8	2	2	4	12:14	8
13. ŽELEZNIČAR	8	2	2	4	10:13	8
14. TIŠINA	8	0	1	7	5:19	1
Tišina - Stojnci 0:2 (0:0)
STRELCA: 0:1 Kuserbanj (68), 0:2 Arsič (76)
STOJNCI: Veselič, Arsič, Fruk, Janžekovič, Toplak, Riž-nar, Bezjak, Fanedl, Kuserbanj, Žnidarič, Murat. Trener: Go-razd Šket.
Nogometaši Stojncev so na Tišini dosegli pomembno zmago v srečanju, ki je bilo preloženo zaradi prometne nesreče na poti v Prekmurje. Sicer pa so bili Stojnčani boljši skozi
Foto: Črtomir Goznik
Igralci Stojncev (v rumenih dresih) so na Tisini dosegli tretjo zmago v letošnji sezoni m se tako povzpeli na 8. mesto prvenstvene razpredelnice 3. SNL - vzhod.
vso srečanje. V prvem polčasu so gostje imeli terensko pobudo, žal pa niso uspeli realizirali svojih priložnosti.
Tudi v drugem polčasu je bilo
na igrišču podobno razmerje moči. Končno so gostje v 68. minuti le uspeli zatresti mrežo domačega vratarja. Uspešen je bil Denis Kuserbanj. Osem mi-
nut kasneje je Jure Arsič dosegel še drugi zadetek za Stojnce in z njim potrdil pomembno zmago za svoje moštvo.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. SŽL, 2. SML, 2. SKL, U-14 vzhod, U-16 dekleta
1. SLOV. ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 6. KROGA: Slovan - ŽNK Ljudski vrt 12:0, Kamen Jerič
žale 2:1, CMC Publikum - Britof 5:0, Krka - Dravograd 0:7
- Pomurje 0:5, Senožeti VODE -					Ma-
ribor 8:0					
1. POMURJE 6	6	0	0	65:1	18
2. SLOV. GRADEC 5	5	0	0	26:2	15
3. KRKA 5	4	0	1	36:3	12
4. KAMEN JERIČ 5	2	0	3	17:9	6
5. SENOŽETI VODE 6	2	0	4	19:13	6
6. SLOVAN 5	2	0	3	15:11	6
7. LJUDSKI VRT 6	1	0	5	6:69	3
8. MARIBOR 6	0	0	6	3:79	0
1.	KOPER
2.	FACTOR
3.	MARIBOR
4.	DRAVOGRAD
5.	HIT GORICA
6.	A
9 9 9 9 9 9
7. CMC PUBLIKUM 9
SLOVAN - ZNK LJUDSKI VRT
12:0 (4:0)
ZnK ljudski VRT: U. Arnuš, Koren, Pihler, Skaza, Breznik, Šmintič, Cafuta, M. Arnuš, Ljubec, Muhič, L. Arnuš.
1. SML
REZULTATI 9. KROGA: Aluminij - Železničar 1:1, CMC Publikum -Britof 3:2, Maribor - HIT Gorica 0:1, Krka - Dravograd 0:2, Koper - Domžale 4:1, Svoboda - Rudar Velenje 1:1, Triglav -Factor 0:2
8.	DOMŽALE
9.	TRIGLAV
10.	RUDAR (V)
11.	SVOBODA
12.	ŽELEZNIČAR
13.	KRKA
14.	BRITOF
6 2	1
5 4	0
5 3	1
5 2	2
5 2	2
4 3	2
4 3	2
3 4	2
3	3	3
4	0	5 3 1	5 1 0	8 0 2	7 0 1
8
17:11	20
18:6	19
17:4	18
16:7	17
17:12	17
25:13	15
19:11	15
13:8	13
15:11	12
10:14	12
8:16	10
8:33	3
7:27	2
7:24	1
Jonathan (Antolič). Trener: Miran Emeršič.
2. SKL - VZHOD
REZULTATI 8. KROGA: NŠ Poli Drava - Nissan Ferk Jarenina 1:1, Šmartno 1928 - Nafta 3:4, Pohorje - Krško 0:0, Mura 05 - Malečnik 4:1, Get Power Šampion - Bistrica 1:1, Slovenj Gradec - Trgovine Jager 0:3, Ljutomer - Zreče 5:0
9.	L. C. SPORTIF	8	3	0 5	10:26 9
10.	ŽELEZNIČAR	8	3	0 5	13:30 9
11.	RADGONA	7	2	2	3	9:13	8
12.	NAFTA	8	2	0 6	8:30 6
13.	LJUTOMER O.	8	1	1 6	5:19	4
14. BISTRICA
7 0 0 7 4:38 0
1. KOPER 9 7	1	1	18:8	22
2. MARIBOR 9 6	1	2	28:8	19
3. HIT GORICA 9 6	0	3	17:9	18
4. RUDAR VELENJE 9 5	1	3	20:18	16
5. DOMŽALE 9 4	3	2	17:12	15
6. CMC PUBLIKUM 9 3	4	2	20:15	13
7. ALUMINIJ 9 3	4	2	16:14	13
8. FACTOR 9 4	0	5	13:13	12
9. ŽELEZNIČAR 9 3	2	4	16:11	11
10. TRIGLAV 9 3	2	4	13:12	11
11. BRITOF 9 3	1	5	16:24	10
12. SVOBODA 9 3	1	5	10:22	10
13. DRAVOGRAD 9 2	1	6	7:23	7
14. KRKA 9 0	1	8	4:26	1
ALUMINIJ - ZELEZNICAR 8:0
(3:0)
STRELCI:1:0 Petek (6), 2:0 Kurež (25), 3:0 Emeršič (29), 4:0 Lončarič (48), 5:0 Milec (58. z 11 m), 6:0 Kurež (65), 7:0 Kurež (65), 8:0 Kurež (76)
ALUMINIJ: Medved (Zajc), Rešek, Krajnc (Pislak), Dirnbek (Mlakar), Lončarič, Delamea (Šešo), Petek, Meznarič, Kurež, Milec, Emeršič (Ko-uter). Trener: Primož Gorše
2. SML - VZHOD
REZULTATI 8. KROGA: NŠ Poli Drava - Nissan Ferk Jarenina 0:2, Šmartno 1928 - Nafta 0:7, Pohorje - Krško 1:2, Mura 05 - Malečnik 7:1, Slovenj Gradec - Trgovine Jager
4:0, Ljutomer -	Zreče 0:2
1.	MURA 05 8 8 0 0
2.	NAFTA 7	6 1
3.	N. F. JARENINA 8 6 0
4.	NŠ POLI DRAVA 8 5	0
5.	ZREČE 8 5	0
6.	G. P. ŠAMPION 8 4	2
7.	ŠMARTNO 1928 8 4	0
1. MURA 05 8	7	1	0	30:1	22
2. NAFTA 7	6	0	1	29:12	18
3. N. F. JARENINA 8	4	3	1	24:11	15
4. LJUTOMER 8	5	0	3	18:11	15
5. NŠ POLI DRAVA 8	4	2	2	13:11	14
6. KRŠKO 8	4	1	3	9:12	13
7. BISTRICA 7	3	3	1	11:10	12
8. POHORJE 8	3	2	3	14:7	11
9. G. P. ŠAMPION 8	3	2	3	14:12	1
10. TRGOV. JAGER 8	2	2	4	14:19	8
11. MALEČNIK 8	2	1	5	17:21	7
12.ZREČE 8	2	1	5	10:18	7
13. ŠMARTNO 8	1	0	7	7:28	
14. SLOV. GRADEC 8	0	0	8	2:38	0
ALUMINIJ - ZELEZNICAR 1:1
(0:1)
STRELCA: 0:1 Školnik (22), 1:1 Rotman (72)
ALUMINIJ: Lipovac, Krauthaker, Lah, Medved, Hojski, Miha Lešnik, Hajšek (Kušar), Miha Lešnik (Majcen), Rotman, Tement, Bečiri. Trener: Bojan Špehonja.
1. SKL
REZULTATI 9. KROGA: Aluminij -Železničar 8:0, Triglav - Factor 1:0, Maribor - HIT Gorica 1:2, Svoboda - Rudar Velenje 0:3, Koper - Dom-
8. KRŠKO
8
9. TRGOV. JAGER 8
10.	POHORJE 8
11.	MALEČNIK 8
12.	BISTRICA 7
13.	SLOV. GRADEC 8
14.	LJUTOMER 8
2 2 2 1 2 1 0 1 0 0
- Bistrica	
25:7	24
25:2	19
17:7	18
24:11	15
17:10	15
17:13	14
11:13	12
25:14	10
15:17	10
12:19	8
17:21	7
7:14	7
0:33	1
4:35	0
NS POLI DRAVA - NISSAN FERK JARENINA 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Kozar (24), 1:1 Knuplež (75)
nS poli DRAVA: Horvat, Brumen, Čuš, Fekonja, Kozar, Roškar, Vinko-vič, D. Krajnc, M. Krajnc, Drevenšek (Jazbec), Hauptman (Dizdarevič). Trener: Damjan Vogrinec.
LIGA -U 14
REZULTATI 8. KROGA: NŠ Poli Drava - Get Power Šampion 1:1, Bistrica - Aluminij 2:6, Rudar Velenje - Maribor 2:1, Nafta - Mura 05 0:6, Dravograd - Le cog Sportif 8:1, Železničar - Radgona 2:3, CMC Publikum - Ljutomer Oxigen 3:0
1.	MARIBOR 8	6	0	2	30:5	18
2.	CMC PUBLIKUM 8	5	2	1	22:3	17
3.	NŠ POLI DRAVA 8	4	3	1	17:7	15
4.	G. P. ŠAMPION 8	4	2	2	27:9	14
5.	DRAVOGRAD 8	4	2	2	25:8	14
NS POLI DRAVA - GET POWER SAMPION 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Ljubec (28), 1:1 Za-mernik (63)
nS poli DRAVA: Špešič, Topo-lonik (Simonič), Roškar, Serdinšek, Ostroško, Pernek (Muršec), Perger (Skurjeni), Pal (Novak), Hauptman (Matjašič), Ljubec, Pauko. Trener: Miran Ljubec.
BISTRICA - ALUMINIJ 2:6 (1:1)
STRELCI: 0:1 Medved (23), 1:1 Pristovnik, 1:2 Vindiš (44), 1:3 Šket (45), 1:4 Šket (49), 2:4 Lunežnik (50), 2:5 Šket (51), 2:6 Medved (62) ALUMINIJ: Valentan, Rumež, Koren (Cesar), Babšek, Rogina, Medved, Dovečar, Vindiš, Sitar (Šket), Pulko (Strel), Čeh. Trener: Simon Vidovič.
U-16 DEKLETA
REZULTATI 5. KROGA: Kamen Jerić - ŽNK Ljudski vrt 4:1, Maribor - Škale Inter 4:7, Livar Slovan - Krka 0:4
1. KRKA	5	5	0	0	17:2	15
2. KAMEN JERIČ	5	4	0	1	19:4	12
3.ŠKALEINTER	5	4	0	1	16:11	12
4. POMURJE	4	2	0	2	25:8	6
5. SLOV. GRADEC	4	1	0	3	5:8	3
6. MARIBOR	4	1	0	3	7:15	3
7. LIVAR SLOVAN	4	1	0	3	3:11	3
8. LJUDSKI VRT	4	0	1	3	5:19	1
9. SENOŽETI VODE 3		0	1	2	3:22	1
6. MURA 05
8 4 2 2 19:6 14
7.	RUDAR VELENJE 8 4 2 2 13:8 14
8.	ALUMINIJ 8 4 2 2 13:13 14
KAMEN JERIC - ZNK LJUDSKI VRT 4:1 (3:1)
STRELKA ZA ZNK LJUDSKI VRT:
Martina Potrč v 40. minuti
ZnK ljudski VRT: Potrč, Grdina, Murko, Arnuš, Pihler, Vrečar, Topolo-vec, Najvirt, Nežmah, Podhostnik.
Danilo Klajnšek
NS POLI DRAVA - NISSAN FERK JARENINA 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Antolin (44), 0:2 Majhenič (90)
nS poli DRAVA: Vesenjak, Po-žegar (Turkuš), Zagoršek, Belšak, Druzovič, Štiberc, Čeh, Železnik (Klajderič), Novak, Vrabl (Nežmah),
Pokal MNZ Ptuj
Rezultati četrtfinalnih srečanj - CLANI: Aluminij - Mark 69 Rogoz-nica 11:1, Gerečja vas Unukšped - Bukovci 0:2, Videm - Hajdina 3:1. Srečanje Stojnci- Zavrč bo odigrano 12. oktobra.
MLADINCI: Gorišnica - NŠ Poli Drava 0:6, Pragersko -Aluminij 0:22, Cirkulane - Oplotnica 1:2, Bistrica - Dornava 4:2.
NOGOMET
PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA
Nogometaši ptujske Drave bodo danes (petek) ob 16. uri odigrali prijateljsko nogometno tekmo v avstrijskem Leobnu proti domačemu drugoligašu DSV Leoben
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 9. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Krško - Dravinja Duol; NEDELJA ob 15.00: Aluminij - Triglav, Bonifika - Zagorje, Mura 05 - Rudar Velenje; NEDELJA ob 18.00: Tinex Šenčur - Livar
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARJ 9. KROGA - SOBOTA ob 15.30: Paloma - Zavrč, Pohorje - Tišina, Črenšovci - Malečnik, Tehnostroj Veržej - Dravograd; NEDELJA ob 15.30: Stojnci - Trgovine Jager, Železničar - MU Šentjur, Odranci
-	Kovinar Štore
STAJERSKA LIGA
PARI 9. KROGA - SOBOTA ob 15.30: Šentilj Jarenina - Bistrica, Get Power Šampion - Holermuos Ormož, Oplotnica - Gerečja vas Unukšped, Peca - Tehnotim Pesnica; NEDELJA ob 15.30: Rogaška - Šoštanj, Jurovski Dol - Zreče, Šmartno 1928 - Mons Claudius
1.	SLOVENSKA ZENSKA NOGOMETNA LIGA
7. KROG: ŽNK Ljudski vrt - Kamen Jerič (nedelja ob 11.00: igrišče z umetno travo)
LIGA - U-16 DEKLETA
6. KROG: ŽNK Ljudski vrt - Livar Slovan (sobota ob 11.00: igrišče z umetno travo)
2.	SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
9. KROG: Zreče - NŠ Poli Drava
2. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
9. KROG: Zreče - Drava
LIGA -U-14 VZHOD
9. KROG: Aluminij - Železničar (sobota ob 15.30); Davidov hram Radgona - NŠ Poli Drava (sobota ob 11.00)
1.	LIGA MEDOBCINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 15.30: Apače - Bukovci, Hajdina - Boč, Markovci - Dornava, Cirkulane - Skorba; NEDELJA ob 10.30: Videm
-	Gorišnica; NEDELJA ob 15.30: Podvinci - Mark 69 Rogoznica
2.	LIGA MEDOBCINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 15.30: Podlehnik - Grajena, Pragersko
-	Spodnja Polskava, Lovrenc - Središče; NEDELJA ob 15.30: Leskovec
-	Tržec, Zgornja Polskava - Hajdoše
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VZHODNA SKUPINA: PARI 6. KROGA - PETEK ob 16.30: Markovci
-	Leskovec, Tržec - Savaria Rogoznica, Grajena - Dornava, Gorišnica
-	Ormož
ZAHODNA SKUPINA: PARI 6. KROGA - PETEK ob 16.30: Boč - Pre-polje, Zgornja Polskava - Spodnja Polskava, Lovrenc - Pragersko, Skor-ba - Apače
ROKOMET
1. A SLOVENSKA MOSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 4. KROGA: Velika Nedelja - Cimos Koper (sobota, v ŠD Velika Nedelja ob 19.00), Prevent - Jeruzalem Ormož (sobota ob 19.00), Trimo Trebnje - Ribnica Rio hiše, Slovan - Rudar EVJ Trbovlje. Celje Pivovarna Laško - Gold club 34:24, Gorenje - Sviš 32:20 (že odigrano).
1. A SLOVENSKA ZENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 4. KROGA: Izola - ŽRK Mercator Tenzor Ptuj (nedelja ob 17.00), Olimpija PLK - Kočevje, Celeia Žalec - Zagorje, Krim Mercator - Celjske mesnine, KSI Škofja Loka.
1.	B SLOVENSKA MOSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 2. KROGA: Gorišnica - Radeče MIK CE (sobota ob 19.30), MIP Gorica Leasing - Dobova, Istrabenz plini Izola - Sevnica, Klima Petek Maribor - Atom Krško, Dol TKI Hrastnik - Termo Škofja Loka, Pekarna Grosuplje - Krka
2.	SLOVENSKA MOSKA ROKOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 2. KROGA: Črnomelj - Drava Ptuj, Šmartno 99 - Grča Kočevje, Arcont Radgona - Pomurje
ODBOJKA
1.	drZavna Zenska odbojkarska liga
PARI 1. KROGA - SOBOTA: Benedikt - Šentvid, Štof Jesenice - Luka Koper, CPK Hitachi - Sloving Vital. Srečanje HIT Gorica - Broline Kamnik (3:0) je že bilo odigrano.
2.	drZavna Zenska odbojkarska liga
PARI 1. KROGA: MTD Ptuj - Comet Zreče (ob 17.00 v gimnazijski telovadnici), Kajuh Šoštanj - Formis Bell, Nova KBM II - Partizan Škofja loka, Aliansa Šempeter - Mislinja, Prevalje - Kočevje, Ecom Tabor
-	Grosuplje
2. drZavna moSka odbojkarska liga
PARI 1. KROGA: Svit - SIP Šempeter (igra se 11. 10.), Partizan Fram
-	Termo Lubnik, Beltinci - Olimpija, Prigo Brezovica - Kekooprema Žužemberk, Telemach Žirovnica - TAB Mežica
Danilo Klajnšek
Rokomet • Rokometna šola Ptuj
Mladi pričeli novo sezono
Starejši dečki iz RŠ Ptuj so minulo soboto odigrali že tretje kolo svojega prvenstva, medtem ko sta se ekipi mlajših dečkov šele prvič v tej sezoni pomerili z nasprotniki, najmlajši celo prvič v karieri, v pravi ligaški tekmi. Vsi so nastopili v domači dvorani in se predstavili svojim prijateljem in sorodnikom, ki so jih prišli spodbujat.
Mlajši dečki B (letniki 1995) so se prvič predstavili kot združena ekipa, katere igralci so še v lanski sezoni igrali mini ro-
komet za štiri osnovne šole na Ptujskem. Glede na kratek čas vadbe tekmovalnega rokometa so prikazali izreden potencial in pravo srce. Predvsem je razveseljivo, da tako kot pri ostalih ekipah RŠ Ptuj ne izstopajo posamezniki, ampak jih krasi veliko število izenačenih in enakovrednih igralcev, ki imajo s kvalitetnim treningom vsi možnost postati izredni roko-metaši. Tokrat so se pomerili z vrstniki iz Gorišnice in jih zanesljivo premagali z rezultatom 26:13 (14:5).
Tudi ekipa mlajših dečkov A (letniki 1994) se je pomerila z Gorišnico in tekmo proti številčno in fizično šibkejšim nasprotnikom zanesljivo zmagala z rezultatom 27:9 (12:2). Naj še enkrat spomnimo, da je pred nekaj več kot dvema letoma ta ista ekipa z istim nasprotnikom izgubljala tekme s tako visoko razliko. Tudi v tej ekipi lahko pohvalimo prav vse igralce, ki tako marljivo vadijo in dosegajo zelo lepe tekmovalne uspehe.
Najstarejša ekipa RŠ Ptuj,
starejši dečki B, se je v spomladanskem delu lanske sezone okrepila z nekaj novimi igralci, ki so prav tako v soboto doživeli svoj tekmovalni »krst« v pravi prvenstveni tekmi. To se je videlo tudi na sami tekmi, ki je potekala nekako v krču, saj prava igra nikakor ni stekla.
K temu so seveda pripomogli tudi fizično dosti močnejši nasprotniki, igralci MRK Branik Klima Petek iz Maribora, ki so na koncu v trdi obrambni tekmi zasluženo slavili zmago. Končni rezultat tekme je bil 13:17 (4:6).
V naslednjem kolu vse tri ekipe gostujejo v Velenju in Mariboru, čez 14 dni se bodo zopet predstavile na Ptuju.
DK
Mladi rokometaši RŠ Ptuj - mlajši dečki A (letnik 1994) s trenerjem Mitjem Žuranom
Kolesarstvo • Uspešni mladi kolesarji Perutnine Ptuj
Purg vselej med deseterico, Vogrincu spet medalja
Mlajši mladinci kolesarskega kluba Perutnina Ptuj so uspešno nastopali v septembru, ko so se udeležili štirih dirk v Sloveniji in Italiji. Že v začetku meseca so nastopili na državnem gorskem prvenstvu na vzponu na Vršič, kjer sicer Niko Vogri-nec ni ponovil lanskega upeha, ko je postal prvak, je pa osvojil odlično drugo mesto. Marko Purg, ki sicer ne velja za hribo-lazca, je z veliko mero borbenosti na vrh prelaza pripeljal kot sedmi, Tomaž Bauman pa je bil petnajsti.
Perutninarji so nastopili tudi na treh dirkah v Italiji, kjer je konkurenca vedno številčna in tudi zelo kakovostna. Najboljše uvrstitve so dosegli dan po državnem prvenstvu na 75 km dolgi progi v Opičini. Marko Purg je za las zgrešil zmago in pristal na drugem mestu, Niko Vogrinec, ki pa je pripravil sprint klubskemu sotekmoval-cu, pa je bil osmi. Davor Golob je pripeljal na cilj na čelu glavnin ter osvojil 11. mesto, Tomaž Bauman pa je bil sedemnajsti. Odlično formo je Purg
pokazal na vseh dirkah, saj je bil edini kolesar, ki se mu je vedno uspelo uvrstiti med najboljšo deseterico. Na zadnjih dveh tekmovanjih, na 80 km dolgi progi od Trsta do Vidma ter 78 km dolgi dirki v Cereset-tu, je bil šesti in deveti. »Zelo smo zadovoljni z rezultati, ki smo jih dosegli. Naši kolesarji so bili vedno najboljšimi, vozili so aktivno, napadali, praktično smo bili vedno ena vidnih ekip, ki krojijo končni razplet. Zato se lahko nadejamo dobrih rezultatov tudi v prihodnje.
Verjamem, da nam bo uspelo narediti še kakšen odmeven rezultat, fantje so motivirani, saj ob koncu sezone večinoma vsi prestopijo v starejšo kategorijo, kjer bo težje posegati po visokih uvrstitvah,« je povedal trener ekipe mlajših mladincev Boštjan Lampret.
Do konca sezone sicer ni več daleč. Mlade perutninarje v oktobru čaka še ena dirka v Avstriji, kriterij v Novi Gorici ter državno prvenstvo na dirkališču.
UG
Športni napovednik
KEGLJANJE
2. SLOVENSKA MOŠKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
4. KROG: Litija - Drava
2. SLOVENSKA ŽENSKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
2. KROG: Nafta - Drava
Danilo Klajnšek
JADRANJE
Regata za Pokal Ptuja
Brodarsko društvo Ranca Ptuj organizira jadralno regato za Pokal Ptuja v razredih Optimist, Evropa, Laser radial in Laser 4.7. Tekmovanje bo potekalo 7. in 8. oktobra 2006 na Ptujskem jezeru s pričetkom ob 12. uri.
Organizatorji pričakujejo približno 30 tekmovalcev v razredu Optimist in po 5 tekmovalcev v razredu Evropa, Laser radial in Laser 4.7 z mednarodno udeležbo.
Tekmovanje v jadranju si boste lahko ogledali tudi od blizu, saj imajo za vas organizirane motorne čolne pri čolnarni v Budini na Ptuju. Dodatne informacije: 041 791 005 (Emil Mesarič, predsednik BD Ranca Ptuj).
SLOVESNO V PODVINCIH
V nedeljo, 8. oktobra, bodo ob 15.30 v Podvincih svojemu namenu predali nova otroška igrala ob nogometnem igrišču. Slovesnost bo potekala med polčasom prvenstvene tekme med ekipama Podvincev in Rogoznice. Vabljeni!
JM
Mali nogomet
Društvo malega nogometa Lenart
A-liga
Tekme 5. kroga so bile odigrane 1. oktobra v Lenartu (organizator: ŠD Torpedo 05). Rezultati tekem:
ZGD slik: B. Goričan - DMNR Sand-berg 2:8 (1:0), KMN legija - ŠD Vito-marci 2:6 (0:3), Orfej - KMN Bar čuk 7:4 (3:4), KMN Remos - ŠD Trnovska vas a 5:5 (3:1), KMN Benedikt - ŠD Zavrh 4:2 (1:1), KMN Zavrh bar Maist. kleT - ŠD Torpedo 05 4:5 (3:3).
1.	ŠD ZAVRH	5	4	0	1	19:13	12
2.	BENEDIKT	5	3	2	0	19:14	11
3.	KMN REMOS	5	3	1	1	20:22	10
4.	TORPEDO 05	5	3	0	2	25:16	9
5.	KMN ZAVRH	5	3	0	2	22:14	9
6.	ŠD VITOMARCI	5	3	0	2	22:20	9
7.	TRNOVSKA VAS	5	2	2	1	32:19	8
8.	SANDBERG	5	2	0	3	25:22	6
9.	SLIK. GORIČAN	5	2	0	3	19:28	6
10.	BAR ČUK 5 113 15:22 4
11.	ORFEJ 5 1 0 4 20:28 3
12.	KMN LEGIJA 5 0 0 5 14:34 0 6. krog se igra 8. oktobra v Trnovski
vasi (organizator: ŠD Trnovska vas).
B-liga
Tekme 5. kola so bile odigrane 1. oktobra v Cerkvenjaku (organizator: ŠD Lotos ml.). Rezultati tekem: ŠD Lotos ml. - ŠD Pernica I 3:5 (2:1), Pizz.vin. trta Voličina - M-trgovina Lormanje 9:2 (5:2), KMN Mitmau - Old boys - starej-
šI 6:2 (2:1), KMN Cerkv. G. pri Ant. ml. II - KMN Sv. Ana ml. 3:0 (0:0), KMN Sv. Trojica ml. - ŠD Žerjavci 1:2 (1:2).
1.	CERKV. ml. II 5	5	0	0	41:12	15
2.	KMN MITMAU 5	4	1	0	28:13	13
3.	VOLIČINA 5	4	0	1	46:13	12
4.	OLD BOYS - ST. 5	3	0	2	13:16	9
5.	ŠD LOTOS ml. 5	2	1	2	31:29	7
6.	ŠD ŽERJAVCI 5	2	0	3	10:21	6
7.	M-TRG. LORM. 5	1	0	4	18:27	3
8.	SV. TROJICA ml. 5	1	0	4	10:32	3
9.	SV. ANA ml.(-1) 5	10	4	15:31	2
10.	PERNICA I(-1) 5 1 0 4 9:27 2 6. krog se igra 8. oktobra v Lenartu
(organizator: M-trgovina Lormanje).
C-liga
Tekme, 5. kroga so bile odigrane 1. oktobra v Pernici (organizator: ŠD Pernica II). Rezultati tekem: ŠD
Pernica II - ŠD Selce 10:5 (4:4), KMN Benedikt ml. - Old Boys mlajši 1:5 (0:2), KMN Famaik Slov. gorice - ŠRD Urban 6:5 (2:1), ŠD Zavrh ml. - ŠD Destrnik - Virtuozi 6:3 (1:2).
1.	FAMAIK S. GOR. 5	5	0 0	24:15	15
2.	ŠD PERNICA II 5	3	0 2	36:27	9
3.	ŠD ZAVRH ml. 5	2	2 1	20:15	8
4.	ŠRD URBAN 5	2	12	19:17	7
5.	OLD BOYS - ML. 5	2	1 2	21:19	7
6.	ŠD DESTRNIK 5	2	0 3	26:22	6
7.	ŠD SELCE 5	1	1 3	24:35	4
8.	BENEDIKT ml. 5	0	1 4	12:32	1 6. krog se igra	8. oktobra v Voličini
(organizator: KMN Famaik Slovenske gorice).
Zmago Šalamun
Od leve: Marko Purg, Tomaz Golob in Niko Vogrinec
Kegljanje • 2. SKL - vzhod (ženske, moški)
Prva točka za moške v 2. ligi
Tretji krog v 2. slovenski keg-ljaški ligi je ptujskim kegljačem prinesel prvo točko v tem rangu tekmovanja. V bistvu pa so kegljači Drave izgubili drugo, saj so zmagali štiri posamične dvoboje, žal pa so bili v skupnem seštevku podrtih kegljev za bora dva keglja »prekratki«, kar je pomenilo izenačenje. O dramatičnosti dvoboja priča podatek, da je odločal zadnji lučaj domačega igralca Drem-lja. Slednji je podrl samo štiri keglje; če bi vsaj dva več, potem bi zmaga ostala doma. Ptujčani so tokrat morali nastopiti brez Matjaža Zormana, ki je imel prometno nesrečo. Z njim pa bi bilo drugače. Ne glede na vse težave pred srečanjem in na njem pa je točka vzpodbuda
za naprej.
Uspešno pa so startala tudi dekleta, saj so v prvem krogu premagala čvrsto ekipo ravenskega Fužinarja.
2. SKL VZHOD (Ž)
REZULTATI 1. KROGA: Drava - Fu-žinar 5:3, Radenska - Nafta 4:4, Šoštanj - Miroteks III. 7:1
DRAVA - FUŽINAR 5:3 (2976 - 2916)
DRAVA: Fridl 492, Krušič 506, Kuhar 491, Plajnšek 493, Bombek 498, Kramberger 497.
2. SKL VZHOD (M)
REZULTATI 3. KROGA: Drava - Rudnik Hrastnik 4:4, Litija - Kon-strukor 5:3, Šoštanj - Konjice 4:4,
Miklavž - Lent 5:3, Pivovarna Laško - Rudar 5:1
1.	MIKLAVŽ	3	3 0 0 6
2.	RUDNIK HRASTNIK	3	2 10 5
3.	ŠOŠTANJ	3	2 10 5
4.	LITIJA	3	2 0 1 4
5.	PIVOVARNA LAŠKO	3	2 0 1 4
6.	KONJICE	3	1113
7.	LENT	3	10 2 2
8.	DRAVA	3	0 12 1
9.	KONSTRUKOR	3	0 0 3 0
10.	RUDAR	3	0 0 3 0
DRAVA - RUDNIK HRASTNIK 4:4 (3127 - 3129)
DRAVA: J. Podgoršek 550, Čeh 543, Čuš-Sušanj 470, Ilič 493, M. Podgoršek 540, Dre-melj 531.
Danilo Klajnšek
Foto: UG
Ptuj • Ob sprejemu plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru
Priložnost za razvoj turistične diagonale Terme-Ptujsko jezero-Markovci
Svetnika Emil Mesarič in Maks Ferk, predlagatelja plovbnega režima na reki Dravi severno od Ptujskega jezera do sotočja struge Drave in odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje pri Termah Ptuj in Ptujskem jezeru, sta v soboto, 30. septembra, ob zaključku plovbne sezone na Ptujskem jezeru sklicala tiskovno konferenco, na kateri sta skupaj z županom MO Ptuj dr. Štefanom Čelanom, direktorico občinske uprave Občine Markovci Marinko Bezjak Kolenko, župan Franc Kekec se je opravičil, in v. d. direktorico Skupne občinske uprave občin Alenko Korpar, ki je projekt vodila, predstavila pomen odloka in pomen razvojnega programa vitalizacije Ptujskega jezera, ureditev pristanišč, vstopno-izstopnih mest in plovbnih poti. V bistvu gre za projekt, ki je nastajal 30 let, temelje mu je ob ustanovitvi položilo BD Ranca Ptuj.
Sprejem plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru je zgodovinski dogodek z vidika BD Ranca, prav tako tudi za območji obeh občin, kjer se jezero nahaja. Uskladiti je bilo potrebno številne interese, med drugim je bila zahteva ministrstva za okolje in prostor, da se izvede postopek celovite presoje vplivov na okolje, izdelano je bilo okoljsko poročilo in njegova revizija. Sprejem odloka bo pomembno prispeval k uresničevanju strategije razvoja MO Ptuj na področju razvoja športa in turizma ter pospešil razvoj turistične diagonale Terme Ptuj-Ptujsko jeze-ro-občina Markovci, s tem pa tudi ustvarjanje nove vrednosti za obe občini.
Odlok o določitvi plovb-nega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru je pripravljen na podlagi pomorskega zakona in zakona o plovbi po celinskih vodah. Ima deset poglavij in 29 členov. Odlok sta potrdila sveta Občin Markovci in MO Ptuj, veljati bo pričel v kratkem. Plovbni režim je razdeljen v tri cone: cono A, cono B in cono C. Cona A zajema del Ptujskega jezera od pristanišča v Budini dolvodno do območja 500 metrov pred jezom v Markov-cih. Na tem območju je dovoljena plovba vseh dovoljenih plovil (jadrnice, jadralne deske, športni veslaški čolni ter plovila na motorni pogon, katerih hitrost ne presega 20 km na uro, dovoljeno je tudi smučanje na vodi). Cona B zajema del Ptujskega jezera od pristanišča v Budini gorvod-no do železniškega mostu in reko Dravo od železniškega mostu do sotočja struge Drave in kanala pri Termah Ptuj. Gre za območje, na katerem ni dovoljena plovba jadralnih desk in plovil, ki v višino merijo več kot 2,5 metra. Najvišja dovoljena hitrost od pristanišča v Budini gorvodno do prvega mostu je 20 km na uro, v nadaljevanju do sotočja pri Termah Ptuj pa le 6 km na uro. Ob prireditvah je hitrost plovbe lahko tudi višja, skladno s pravili prireditve. Smučanje na vodi je dovoljeno od pristanišča v Budini gorvodno do prvega mostu. Cona C predstavlja del Ptujskega jezera na območju 500 metrov pred jezom v Markovcih, območje 100 metrov okoli ornitološko pomembnih otokov, območje betonskih daljnovodnih podstavkov na Ptujskem jezeru in 100-metrski pas ob njih ter desni del jezera v smeri toka na razdalji 50 metrov do 350 metrov od obale. Na tem ob-
močju je prepovedana plovba za vsa plovila, dovoljene so izjeme, ki veljajo za plovila policije in inšpekcijskih služb.
Ptuj in Markovci med prvimi v Sloveniji
Občini Markovci in Ptuj sta odlok o plovbnem režimu sprejeli med prvimi v Slovenji, Maks Ferk, kot eden izmed predlagateljev odloka, je prepričan, da je to tudi prav, saj je Ptujsko jezero skoraj tako veliko kot Piranski zaliv. Plovbna sezona traja od 1. junija do 1. oktobra, vsak dan od 7. do 19. ure. V coni B je plovba s plovili na motorni pogon dovoljena tudi v času od 1. maja do 1. junija.
Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan je vesel, da je odlok o plovbnem režimu končno sprejet. S tem pa se bo Ptujsko jezero končno lahko umestilo v ponudbo mesta, kot je bilo zamišljeno že pred leti. V sprejetem občinskem razvojnem programu je nakazan prostorski razvoj mesta. V neposredni bližini jezera se veliko investira, nastajajo poslovno-trgovski in centri storitvene dejavnosti, na drugem koncu plovbnega režima so sredi intenzivnega investicijskega ciklusa Terme, nekaj pomembnih turističnih projektov pa se pripravlja tudi v starem metnem jedru. »V naslednjih letih pričakujemo na Ptuju veliko povečanje stacionarnega turizma. Glede na prometne tokove, ki v našem mestu niso najbolj urejeni, grajeno je bilo v srednjem veku, ne pa za 21. stoletje, je težko najti optimalne poti po kopnem. Tudi zato
Foto: Črtomir Goznik
Tiskovne konference so se udeležili (od leve) Maks Ferk, svetnik mestnega sveta, direktorica občinske uprave Občine Markovci Marinka Bezjak Kolenko, ptujski župan dr. Štefan Čelan in Emil Mesarič, svetnik mestnega sveta, tudi predsednik BD Ranca.
bodo v veliko korist in še kako dobrodošle vse transportne poti, ki jih bomo lahko uporabljali na Ptujskem jezeru. V mislim imam predvsem ljudi, ki bodo iz Term prihajali v staro mestno jedro ali pa bodo iz Term prihajali v novi na-kupovalno-zabaviščni del, ki nastaja ob Ormoški cesti. Zadovoljen pa sem tudi, da smo v MO Ptuj in občini Markovci zmogli najti politični konsenz in širši družbeni konsenz, vsi vemo, kako velik interes vlada na tem jezeru, od civilne družbe, društev, ornitologov, ribičev in drugih. Ni jih bilo lahko uskladiti. Prepričan sem, da se bo ta vodna površina dobro razvijala v dobrobit vseh tistih, ki želijo kaj početi na tej vodni površini in ob njej. Iskreno pa bi se rad zahvalil
vsem, ki so dobesedno morali garati za ta projekt. V Skupni občinski upravi sta to zagotovo Alenka Korpar in Stane Napast ter njuni sodelavci, znotraj mestnega sveta pa Maks Ferk in Emil Mesarič,« je dejal dr. Štefan Čelan.
V odsotnosti markovškega župana Franca Kekca, ki se konference ni mogel udeležiti, je občino Markovci zastopala direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko. Dejala je, da so v občini Markovci takoj prisluhnili ideji o plovb-nem režimu na Ptujskem jezeru. Za občino Markovci je sprejem odloka o plovbnem režimu na delu Drave in Ptujskem jezeru zelo velikega pomena, ne samo, da so se ponudile nove možnosti rekreacijskemu in tekmovalnemu
t-oto: Črtomir Goznil<
»Prijetna prihodnost Ptujskega jezera, največje vodne akumulacije v Sloveniji, ni več daleč ...«, so med drugim povedali na sobotni tiskovni konferenci.
športu, dana je tudi možnost za razvoj gospodarstva, predvsem na področju turizma. Prepričani so, da ko bo odlok »zaživel«, se bodo pojavile potrebe po novih nastanitvah, po novi gostinski in turistični ponudbi ter da bodo ljudje, ki živijo ob kanalu, temu znali prisluhniti. Veseli so tudi, da je temu projektu prisluhnila tudi država in da je odlok doživel potrditev na svetih obeh občin. V občini Markovci si želijo, da se s sprejemom odloka ne bi vse končalo, da v bistvu predstavlja le začetek projekta, zelo bi bili veseli, da bi uresničili stare ideje o nadaljevanju projekta, saj je neizkoriščenega kapitala veliko. Jezero in stara struga reke Drave ponujata veliko možnosti, morda tudi še eno hidroelektrarno, v mislih pa imajo tudi ureditev kajakaške steze.
Vodni objekti že septembra 2007
Na plovbnem območju se bodo zgradili trije vodni objekt - pristanišče Ranca, eno vstopno-izstopno mesto v občini Markovci (Zabovci) in eno vstopno-izstopno mesto v MO Ptuj (pri Termah). Kot je povedala Alenka Korpar, v. d. direktorice Skupne občinske uprave, ki je projekt vodila, bo gradnja pristanišča izredno zahtevna, v tej fazi investicije se bo najprej zgradil spodnji ustroj, pomol z otokom, ki se bo razširil v obliki ledvičke in bo predstavljal pristajalne ploščadi s privezi za plovila. Način gradnje zahteva okrog dve do tri leta konsolidacije tampona, vendar ga bodo zgradili tako, da bo omogočal
takojšnjo uporabo. V sklopu te investicije se bo zgradila tudi veslaška proga v dolžini dveh kilometrov in z osmimi progami ter vso potrebno signalizacijo in opremo, ki bo omogočala izvedbo državnih in mednarodnih prvenstev. To bo drugi tak center v Sloveniji, ki bo omogočal tovrstne prireditve. Fizično pa se bodo v okviru tega projekta tudi razmejile posamezne cone na jezeru, naravovarstvena cona od ostalih, kjer je plovba prepovedana. Vrednost investicije je 184 milijonov tolarjev, od tega je prispevek ministrstva za šolstvo in šport 154 milijonov tolarjev, ostanek pa financirata obe občini v razmerju dobrih 80 odstotkov MO Ptuj, slabih 20 odstotkov pa Občina Markovci. Zahvala velja tudi ptujski ekipi v okviru ministrstva za šolstvo in šport. Primernih projektov, ki so kandidirali za sredstva, je bilo več, »naša ekipa pa je uspela promovirati ta naš projekt tako, da smo uspeli,« je še posebej poudarila Alenka Korpar.
Trenutno potekajo aktivnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja, to je zahtevno delo, po terminskem planu pa naj bi bilo izdano maja ali junija 2007. Gradnja pa naj bi bila zaključena do 15. septembra 2007.
Z izgradnjo vseh omenjenih objektov na Ptujskem jezeru se bo povečal tudi obisk jezera, sedanji dostop na Ranco tega zagotovo ne bo prenesel, saj tudi ni bil grajen za te namene.
»Tik ob izstopu s Puhovega mostu se bo zgradil rondo, ki se podaljšuje v dolžini 70 metrov proti Ranci, kjer je predvidena trasa znamenitega dvojnega »esa«, ki naj bi umaknil promet iz Budine in Spuh-lje. Navezava iz te povezave bo narejena tudi proti Ranci. Z DRSC se v tem trenutku pogovarjamo o možnem prometnem režimu. Naša želja je, da bi bil prometni režim obojestranski, da bi s te povezave vstopalo na Ranco in po njej tudi vračalo. Ponuja se tudi druga prometna povezava, pod samim viaduktom Puhovega mostu bo tekla prometnica, ki se bo povezala na Žnidaričevo nabrežje, tudi ta povezava je možna. Po prvotnih zamislih je bila zamišljena zgolj kot peš in kolesarska pot, prostorski pogoji pa omogočajo izgradnjo prometne povezave. Če bomo uspeli, se ni bati kakšnih večjih prometnih zastojev,« pojasnjuje ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Piše: Uroš Žajdela • Južna Amerika (15.)
Rio de Janeiro - 2
Veliko srečo smo imeli, da je bila neposredno pred hotelom postaja podzemne železnice, tako da smo čez dan lahko raziskovali še druge znamenitosti mesta. Sicer je mesto nastalo šele v 16. stoletju, vendar pa ima presenetljivo veliko kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, ki so vredne ogleda. Največji pečat mestnemu jedru pa daje največji nogometni stadion na svetu, in sicer Maracana. Že pogled nanj vzbudi spoštovanje, saj je nekoč sprejel kar 198.000 ljudi, kar je še danes svetovni rekord. Ob vstopu na stadion se nahaja nogometni muzej, kjer se nahajajo odtisi stopal vseh brazilskih nogometašev, ki so kadarkoli osvojili svetovni naslov. Kljub zasoljeni ceni vstopnice smo se zapodili v muzej in spoznavali zgodovino njihovega nogometa. Sledil je še ogled slačilnic, VIP lože, upravnih prostorov in nenazadnje same notranjosti stadiona. Za vsakega ljubitelja nogometa ta objekt predstavlja svetišče oziroma hram nogometa, ki ga je vredno enkrat v življenju obiskati. Isti dan smo se še nato odpravili na Ipanemo, ki je po mojem mnenju najlepša plaža v Riu, nedvomno pa lepša od Copacabane. Ta plaža je bila v zgodovini namenjena predvsem revnejšim slojem prebivalstva in če hočeš še danes spoznati prave Brazilce, jo moraš obiskati. Zelo
Najlepša plaža v Rlu de Janeiru, Imenovana Ipanema
:ajdela
veselo smo se nastavljali sončku in opazovali brhka dekleta, ki so več kazala kot skrivala ter se spretno sukala med našimi brisačami. Seveda ni manjkalo brazilskega piva ter odbojke na mivki. Še prehitro je sonce začelo zahajati in potrebno se je bilo vrniti v hotel. Naslednja značilnost Ria, ki je preprosto ne smeš izpustiti, je svetovno znan kip Jezusa Kristusa, ki se dviga iznad mesta skoraj 800 metrov nad morjem. Glede na to, da stane vožnja z vlakcem skoraj 3500 SIT, smo se odločili, da bomo vzeli taksi in se z njim odpravili k spomeniku. Vse-
kakor se nam je ta poteza izplačala, saj smo dobili prevoz za borih 1500 SIT za vse štiri osebe. Kip Jezusa Kristusa gleda na večji del mesta in ga z razprtimi rokami varuje pred vsemi nevarnostnimi. V višino meri 33 metrov, kar sovpada z njegovo domnevno starostjo, razpon kril pa znaša kar 8 metrov. Zanimiv je nastanek kipa, saj ni prav nič povezan z zgodovino ali mitologijo mesta. Nastal je namreč leta 1960, in to na pobudo takratnega župana mesta, ki je hotel na vsak način zgraditi nek spomenik, s katerim bi postalo mesto prepoznavno v svetu. Ker ni
dobil nobenega drugega navdiha, se je preprosto odločil za Jezusa Kristusa. Mi smo se nato šalili, da je še dobro, da ni bil trenutni navdih kak zajček dolgouh ali kaj podobnega. Kmalu smo se dokaj razočarani odpravili nazaj v dolino, saj kip razen prečudovitega pogleda ne ponuja veliko. Ob vrnitvi v hotel, smo še srečali domačina, ki je bil sicer učitelj in plesalec sambe. Na vsak način nas je hotel prepričati, da se z njim odpravimo na večer sambe. Mene in Uroša je nekako prepričal in tako sem se podal še na zadnjo avanturo. Šola se je nahajala sredi najrevnejšega predela Ria, imenovan tudi »fave-le«. Ob tem spoznanju sva postala kar malce zaskrbljena, saj sva slišala ogromno različnih zgodbic o fave-
Še zadnji skupni pozdrav Iz Južne Amerike
Foto: Uroš Zajdela
Pogled na znamenito Štručko
Foto: Uroš Zajdela
Foto: Uroš Zajdela
lah, ki so bile povezane s posilstvi, ropi, ugrabitvami ... Vendar moram priznati, da sem se med temi ljudmi in sredi favele počutil še najbolj varno na celotnem potovanju. Vsi so naju želeli spoznati, se z nama pogovarjati ter naju naučiti plesati sambo. Kmalu smo postali prijatelji in smo preživeli skupaj res prečudovit večer. Moram se pohvaliti, da sem se tudi sam preizkusil v plesanju z brazilsko mladenko.
Še zadnja noč je bila za mano in sledil je le še spanec in jutranji sprehod po plaži Flamengo ter težko slovo od Južne Amerike. S težkim srcem in fantastičnimi spomini na Južno Ameriko sva se, po prepo-tovanih skoraj 12.000 kilometrih, vkrcala na letalo in z otožnimi očmi odletela proti Evropi. Ob pristanku je bilo na dunajskem letališču -10 oC in glede na to, da je bilo v Riu kar 35 oC, je bilo najino telo še nekaj dni po povratku povsem izčrpano. Greli so naju domači čajčki, mamina kuhinja, objemi bližnjih in predvsem spomini na najino noro popotovanje.
Mnogokrat sem pomislil, da bi kar ostal in se ustalil na tej celini, saj je v meni pustila res globok pečat, ki me bo spremljal celo življenje. A kaj, ko te doma čaka toliko ljudi, ki ti pomenijo res veliko in ti kljub vsemu dajejo smisel v življenju. Ostaja pa globoko prepričanje, da se bom nekega dne še zagotovo vrnil in obiskal številne prijatelje in številne kraje, ki sva jih spoznala na najini poti.
Konec
Avstrija • Viteško srečanje na gradu Ehrenfels
Zaplesali po srednjeveško
Na povabilo grajskega društva Ehrenfels se je plesna skupina društva Cesarsko-kraljevi Ptuj v soboto, 23. septembra, udeležila njihovega praznika - prvega viteškega srečanja na gradu Ehrenfels.
V dopoldanskem času je potekala okrogla miza, kjer se je predstavilo društvo Štajersko grajsko društvo/ Steirischer Burgverein. Tema je bila Razvoj in oživljanje srednjeveških
zgodovinskih objektov v obliki krovnega združenja.
Dvanajst članov društva se je v sončnem vremenu ustavilo najprej v vasici St. Radegund pri Gradcu.
Vasica je znana po svoji zdraviliški dejavnosti. Ozka osrednja ulica, obdana s slikovito hribovsko arhitekturo, odkriva obiskovalcu prijeten in prijazen kraj.
Obiskovalcem smo na trgu po prisrčni dobrodošlici dr. Mahalke prikazali del srednjeveških plesov. Vaš-čani in prisotni obiskovalci, ki so se v velikem številu udeležili srečanja, so prisrčno pozdravili plesalce in bili navdušeni nad izvirnimi oblačili in izvedbo plesov.
Po krajšem programu smo se odpravili v nekaj kilometrov oddaljen grad Ehrenfels, kjer se je na naravnem prizorišču, ki je imelo obliko gledališča, odvijal program nastopov sodelujočih skupin. V ospredju so bili predvsem viteški dvoboji in
plesi naše plesne skupine.
Viteško srečanje je društvo organiziralo prvič in ob tem smo se spomnili podobnih težav ob organizaciji našega prvega grajskega praznika. Na sami prireditvi nas je pozdravil tudi predsednik združenja Dietrich Herzog, ki je omenil, da društva sodelujejo izven matične dežele. Poslovili smo se z željo, da se še srečamo na Ptuju ali pri njih, saj tako izmenjujemo izkušnje ter si pomagamo pri pestrosti in izvirnosti programa.
Zakladnik društva
Milan Masten

sonček

Sončkovi klubi • brezplačno za otroka 6-12 let • avtobusni izleti • velika izbira izletov Plača eden potujeta dva (1=2) • Potovanja po all inclusive ceni brez dodatnih doplačil • silvestrovanja • Kanarski otoki • Karibsko morje • Egipt • bogata izbira smučarije
SONČEK
08019 69
www.sonchek.com
SONČEK TUI potovalni center
Slomškova 5 02 749 3282 PTUJ
Wbrid »f \i/ TUl
Kuharski nasveti
Glavnati ohrovt
Ohrovt velja za odporno kapusnico, saj nekatere sorte dobro prenašajo slano in zaradi tega ga lahko pobiramo tudi novembra. Glava ohrovta je podobna zelju, vendar so listi nagubani in svetlo zelene do temno zelene barve. Temno zeleni ali zgodnji ohrovt ima več železa in je zelo okusen. Ni pa obstojen za daljši čas in hitro porumeni. Okus ohrovta je prijetno aromatičen, vendar manj intenziven kot pri brstič-nem ohrovtu.
Ohrovt je zaradi različne uporabnosti dobrodošla zelenjava v vsakodnevni prehrani. Iz olirovta si lahko pripravimo vse skupine jedi razen sladic. Tako je cenjena ohrovtova juha, ko ohrovt narežemo na kocke in najprej v vodi skuhamo manjšo količino krompirja, nato dodamo narezani ohrovt in zgostimo s svetlim prežganjem, ki smo ga pripravili iz sesekljane čebule, česna, in moke. Od začimb uporabimo sol, lovorov list in kumino. Za boljši in bolj polni okus lahko pred serviranjem dodamo kislo smetano. Ohrovt je tudi pogosta sestavina enolončnic in zelenjavnih juh. Vse juhe iz ohrovta pa lahko izboljšamo tudi s prepra-ženo slanino.
Kremno ohrovtovo juho pa pripravimo iz večje količine ohrovta, ki ga poljubno narežemo in jo pripravimo tako, da na manjši količini maščobe prepra-žimo grobo sesekljano čebulo, ko čebula upade, dodamo česen in pomokamo. Moko prepraži-mo le toliko, da ne spremeni barve in zalijemo z večjo količino vode ali juhe. Dodamo narezani in oprani ohrovt, sol in lovorov list in kuhamo tako dolgo, da ohrovt razpade. Juho pretlačimo, izboljšamo okus z mleto kumino in legirjem oz. mešanico kisle
smetane in jajčnega rumenjaka ter ponudimo. Kot jušni vložek lahko v juho vložimo ocvrti grah, profiterole, biskvitni ponvičnik ali zlate kroglice.
Iz ohrovta pripravljamo tudi priloge in prikuhe. Pripravimo lahko okusne narastke, gratinira-ni ohrovt ali zapečeni ohrovt ali kuhanega ter različno zabeljene-ga. Od zabel ga lahko zabelimo z maslom, prepraženo slanico, prepraženimi drobtinicami ali kislo smetano. Ohrovtove priku-he veljajo za hitro pripravljene jedi. Če jih pripravimo še s krompirjem, jih lahko ponudimo kot prilogo ali kot samostojno jed tudi za manjše otroke ali starostnike. Ohrovt s krompirjem pripravimo tako, da 60 dekagramov ohrovta očistimo, liste ločimo od glave, izrežemo glavno žilo in jih narežemo na široke rezance. Posebej olupimo 40 dekagramov krompirja in ga narežemo na krhlje. Narezani ohrovt in krompir damo kuhat v slano vodo. Ko sat ohrovt in krompir kuhana, vodo odcedimo, gosti del po želji razdrobimo s kuhalnico in zabelimo. V kolikor jed ponudimo kot samostojno, jo zabelimo z na koščke narezano in prepraženo slanino, česnom, kumino in poprom.
Tako pripravljeni ohrovt bi lahko ponudili tudi zraven pečene svinjine, dušene ali kuhane govedine. Zabelimo ga lahko tudi s prepraženimi drobtinicami.
Kot glavno jed lahko iz ohrov-
Mokri smrček
Paraliza jezika
Vprašanje bralca Andreja iz Ptuja: Imamo 7 let starega psa mešanca. Zadnje čase opažamo, da mu iz gobca preveč visi jezik, ki je zelo suh in ga s težavo premika. Gobca tudi ne more popolnoma zapreti in se slini. Ali je možno, da je psa zadela rahla kap? Hvala za odgovor.
Odgovor: Glede na opisano gre najverjetneje za paralizo jezika. Ta je najpogosteje
posledica poškodbe živca, ki nastane zaradi udarcev, poškodb, hematomov, tumor-
ta pripravimo ohrovtove zrezke, polnjeno ohrovtovo glavo, ohrovtove cmoke in ohrovtov narastek, ki bi ga lahko ponudili tudi kot prilogo. Ohrovtove cmoke pripravimo tako, da liste ločimo od glave, izrežemo srednjo žilo in liste 5 minut kuhamo v slanem kropu. Nato jih odcedi-mo, splaknemo z mrzlo vodo in ohladimo. Nato si pripravimo nadev; lahko je iz mletega mesa, krompirja in ribjega mesa. Nadev iz mletega mesa pripravimo tako, da v mleko ali vodo namočimo žemljo. Žemljo lahko zamenjamo tudi z drobtinami. Posebej na maščobi prepražimo pol sesekljane čebule. Namočeno žemljo vzamemo iz vode ali mleka, jo ožamemo in dodamo brez maščobe prepraženo čebulo, dodamo še 40 dekagramov mešanega mletega mesa, 2 jajci ter začinimo s soljo, majaronom in poprom. Ohlajene ohrovtove liste damo na desko, jih solimo in popramo, na sredino položimo cmok nadeva in zavijemo z listi. Tako pripravljene in zavite položimo v pomaščen pekač, prilijemo malo vode in dušimo 20 do 30 minut, odvisno od debeline cmokov. Pred serviranjem jih položimo na krožnik ali ploščo in prelijemo s prepraženimi drobtinicami.
Lahko pa jih potresemo z naribanim sirom in v pečici zapeče-mo, da dobijo zlato-rjavo skorjo. Tako pripravljene ohrovtove cmoke pa bi lahko tudi panirali in ocvrli, vendar damo v sredino ohrovtovega lista manjšo kepico
jev ipd. Obstajajo tudi drugi vzroki, ki pa so redkejši in težko ugotovljivi. Živalim s paralizo jezika le-ta mlahavo visi iz gobca na levo ali desno stran, jezik je zelo suh in hrapav. Na spodnji strani jezika so brazgotine, ki nastanejo zaradi drgnjenja jezika ob spodnje zobe. Ker žival le s težavo zapira gobec, se nenehno po malem slini. V zvezi s paralizo jezika vedno nastopijo težave pri jemanju hrane in pitju, vendar se večina živali uspešno prilagodi in ne trpi zaradi
nadeva in za zavijanje uporabimo le polovico kuhanega ohrovtove-ga lista. Če jih ocvremo, lahko zraven postrežemo drobnjakovo omako in ponudimo kot toplo uvodno ali kot samostojno jed.
Zelo priljubljen je tudi ohrov-tov narastek, ki ga lahko prav tako ponudimo kot prilogo ali kot samostojno jed. Vsaj 80 dekagramov ohrovta očistimo, odstranimo glavno žilo, poljubno narežemo in skuhamo v slanem kropu. Kuhamo 3 do 5 minut. Posebej na maslu ali margarini prepražimo 3 žlice moke, zalijemo z Vi l mleka in kuhamo, da se zgosti. Odstavimo in do mlačnega ohladimo. Nato dodamo 4 rumenjake in sneg 4 beljakov. Bešamel po okusu solimo. Nato pekač ali nepregorno stekleno posodo premažemo z maščobo in potresemo z moko. Na dno pekača damo plast ohrovta, nato bešamel omako, nanjo položimo tanke rezine sira in tako ponovimo vsaj dvakrat. Zadnja plast naj bo bešamel omaka. Po želji lahko dodamo še zraven sira tanke rezine šunke. Narastek pečemo 30 do 35 minut pri temperaturi 200 °C.
To je bilo nekaj predlogov, kako pripravimo glavnati ohrovt. Tisti, ki ga že pripravljate, imate zagotovo še nekaj zanimivih preprostih receptov. Pošljite nam kakšnega, morda bo kateri zanimiv za objavo v Štajerskem tedniku.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenko-vičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted-
nik.si.
lakote ali žeje.
Smiselno bi bilo psa peljati k svojemu veterinarju, najti vzrok za omenjeno težavo in psu ustrezno pomagati. Velikokrat se omenjena težava odpravi že z nekajkratno aplikacijo visokih doz vitaminov B-kompleksa v kombinaciji z vitaminom E.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Vrt v vinotoku
Vonj po dozorevanju, čari jesenske barvitosti in bogastvo plodov so poletje privedli v jesenski čas, ko narava odda plodove svojega vsakoletnega krogotoka in se počasi pripravlja na zimski počitek. S skrbnostjo in zadovoljstvom shranimo plodove, ki nam jih nudi vrtna narava v tem prijetnem jesenskem času, kot mravlje pobirajo še zadnje mrvice in jih marljivo spravijo v mravljišče za preživetje, medtem ko bo narava počivala.
V SADNEM Vrtu meseca vinotoka opravimo trgatev grozdja z vinske trte vzgojene na brajdah. Grozdje z domačih brajd je zaradi rastnih pogojev, ki so pogosto drugačni od rastišč žlahtne vinske trte na vinogradniških legah za zobanje in predelavo v sadne sokove, okusnejše in ima posebno aromo. V začetku oktobra spravljamo še mnoge sorte poznozorečega sadja jablan in hrušk ter lupinasto sadje, orehe in lešnike. Kutine od vseh peškarjev oberemo najkasneje, preden prično same odpadati, vendar pred nastopom jesenskih slan, kar pa ne velja za nešplje, ki jih prve jesenske slane pomagajo mehčati in dozorevati. Ja-godičevje aronije oberemo, ko se prično kazati prvi znaki sušenja jagod oziroma preden bi pričelo samoodpadanje plodov. Kot je v sadnem vrtu prijetno obiranje in spravilo sadnega pridelka, toliko pomembnejše je po obiranju potrebno pobrati, pospraviti in odstraniti ostanke poškodovanega in neuporabnega sadja. Še preden listje dozori in prične odpadati, odstranimo poškodovane in polomljene veje. Izrežemo jih do zdravega lesa, rano zgladimo in zavarujemo s premazom, da preprečimo okužbe z glivičnimi boleznimi in trohnenje lesa v zimskem času.
V	OKRASNEM VRTU je meseca oktobra, ko na polja sejemo pšenico in druge ozimnine, najprimernejši čas za sajenje tulipanov, hijacint, narcis, krokusov in drugih čebulnic, ki cvetijo spomladi. Čebulnice dobro uspevajo v vsakih vrtnih tleh, le da so dovolj zračna in odcedna. Sadimo jih lahko v kombinaciji z drugimi okrasnimi rastlinami ali samostojno, ločeno po barvi in velikosti v naključno razdeljene skupine, pri čemer je mogoče doseči privlačnejše in naravnejše učinke. Narcise, krokusi in zvončki ne cveto lepo le na okrasnih gredicah, obrobah, škarpah in skalnjakih, marveč se odlično podajo v zeleni trati na odprtih zelenicah ali pod sadnim drevjem ali v družbi z okrasnimi drevninami. Čebulnice posadimo v trato v manjših skupinah tako, da z lopato dvignemo grudo travne ruše z zemljo, jih posadimo ter ponovno prekrijemo s travno grudo. Pri posaditvi čebulic v vrtno trato izberemo zgodaj cvetoče sorte, da bodo čimprej dozorele, da bo možna pravočasna košnja trave, ne da bi pri tem utrpelo njihovo doraščanje. Pri globini sajenja čebulnic se ravnamo po navodilih pridelovalcev, v osnovi pa naj bo nad čebulčkom dvakrat debelejša plast zemlje od višine čebulčka. Medsebojna razdalja med čebulicami oziroma kasneje med rastlinami se ravna po njihovi velikosti. Cesarske tulipane, logarice ali okrasne luke sadimo na večje razdalje kot zvončke, krokuse ali hruške, ki se lahko po nekaj letih razrastejo v goste preproge cvetov in listov. Čebulice, ki cvetijo spomladi, je treba posaditi jeseni, poleti in jeseni cvetoče, kot so anemone, kane, begonije, lilije, gladiole, dalije in druge, pa sadimo spomladi.
V	ZELENJAVNEM VRTU so posevki vrtnin posejani v avgustu in začetku minulega meseca že toliko porasli, da jih je potrebno okopati, po potrebi razredčiti in opleti. Plevel izpulimo s korenino vred, da se pozimi ne bi razraščal hitreje od posevka. Kljub temu da se približuje obdobje vse hladnejših noči, je za pobiranje in spravilo poznih vrtnin gomoljne zelene, korenja, redkve in rdeče pese še čas. Spravimo jih v primernem vremenu in ne prevlažni zemlji, pred nastopom jesenskih slan.
Miran Glušič, ing. agr.
Eíádeáan k oMobra -12, oktobra
6-petek	7-sobota	8-nedelja è	9-ponedeljek #
10-torek	11-sreda	12-četrtek	
Poceni in drago!

m
Ne gradite sistema brez denarja. To je isto, kot bi odšli na pohod preko puščave, dolge več sto kilometrov, brez vode. Popolnoma nelogično bi bilo in smešno, da bi se odpravili na omenjeni pohod, ne da bi poskrbeli za ogromne zaloge vode in tudi hrane. Prepričan sem, da bi s seboj vzeli več vode, ki bi nam služila kot rezerva, če vam slučajno osnovne zaloge manjka. Zavedate se vseh nevarnosti, ki vam jih nudi puščava in zelo resno jemljete dejstvo, da lahko umrete. Za nasvet povprašate pohodnike, ki so že hodili preko puščave in natančno vedo, kje so ovire, ki jih boste morali premagati. Na pot se odpravite takrat, ko ste poskrbeli za vse detajle. In kako je s podjetništvom in izgradnjo poslovnih sistemov? Vse je popolnoma obrnjeno na glavo! Ljudje na pot vzamejo bistveno premalo denarja. Kot začetniki niti niso sposobni privabiti vlagateljev, saj jim nihče ne zaupa. Začetniki niti niso podjetniško podkovani, zato že v osnovi naredijo ogromno napak, ki jih v prihodnjih letih ubijejo. Po nasvete hodijo k svojim bližnjim. Pojma nimajo, kje poiskati kakovostno informacijo o podjetništvu. Uspešni podjetniki jih niti ne jemljejo preveč resno. Problem imajo tudi v tem, da ne poznajo nobenega uspešnega podjetnika. Detajli v poslu so zelo pomembni, čeprav zagovarjam strategijo dopolnjevanja. Začetnik že v osnovi pozabi na večino detajlov, ki so bistveni za pritok denarja. Za to so deloma krivi sami, deloma pa vodstvo države, ki s svojim absurdnim sistemom krši vsa etična vprašanja podjetništva. Namreč, bistveno premalo je izobraževanja za začetnike, ki imajo lahko v rokavu idejo tisočletja. Če ste začetnik, ki želi v podjetništvu uspeti, predlagam, da se ne obračate na državo!
Obstajata dve vrsti poslovnih sistemov:
-	poceni poslovni sistemi,
-	dragi poslovni sistemi.
Poceni in donosen poslovni
sistem lahko zgradite tudi sami. Držite se osnovnega načela: čim manj stroškov in zaposlenih, čim več dobička! Enostavno imate odgovor na dlani. Izmislite si internet poslovanje, kjer boste z osnovno investicijo v programsko opremo poželi ogromne dobičke. Zatorej, izkoristite poceni poslovni sistem, ki vam bo v prihodnosti prinesel ogromno. Drag poslovni sistem je delo velike skupine ljudi in več vlagateljev. Stane lahko zelo veliko. Izpostavljeni ste predvsem vi, kot idejni oče. Če vam uspe, vas bodo častili, če vam ne, vas bodo imeli za ... Tako enostavno je to. Ampak ne pozabite, da se lahko zavarujete pred omenjenim kolapsom na različne načine. Predvsem pa se naučite graditi poceni in drage poslovne sisteme! Podjetništvo je osnova, da se naučite graditi poslovne sisteme.
Pa veliko pametnih odločitev v prihodnje.
Mitja Petrič
Otroci in zodiakalna znamenja
Bik (od 21. aprila do 21. maja)
Maii simfoniji
www.poravnava.si
Rodili ste močnega otroka, ki je že na začetku poti v življenje nasmejan in dobre volje. Sprva ga boste samo občudovali, saj bo priden in bo pridno jedel. Ob vsakem trenutku se bo lahko nasmejal. Kasneje bo do izraza prišla trma in dokazal bo, da so njegov zaščitni znak rogovi. Seveda je v osnovi svojeglav in če nečesa noče, bo to jasno in glasno povedal. Ko v trgovini vidi najljubšo igračo, jo želi imeti. Vaša naloga je, da mu diplomatsko navedeta pravila, zakaj je nekaj dobro in zakaj ni. Ozavestite mu že relativno zgodaj, da so spremembe sestavni del življenja in da so nujne. Zdi se, da on ni preveč hiter, ampak vse naredi na počasen in premišljen način. Tudi v primeru, da ga nekaj silite, iz tega ne bo nič. Zelo rad ima hranilnik, kamor vestno daje vsak tolarček.
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
V primeru, da boste odmislili svojeglavost, je življenje z njim lahko zelo prijetno in zabavno. Že zgodaj se bo znal zaposliti in zabavati. V primeru, da ga položite na neko odejo, bo pridno sedel tam in se igral. Mnogi imajo luknjico na sredini čela in so prav ljubki. Zavedajte se nekaj, da se niti obrnili ne boste, ko vas bo mali Bik vrtel okoli prsta. Pri tem nekaj treznosti in zdrave previdnosti ne bo odveč. Zaradi zdravja so nadarjeni za razne športne dejavnosti. Dobro je, da jih vpišete v plesni tečaj, kajti tako deklice kot dečki imajo smisel za ritem in umetnost. Mnogi so nadarjeni za glasbo in kakšen glasbeni inštrument. Deklice so veliko bolj ženstvene in kot varovanke planeta Venera se znajo lepo oblačiti. Zgodaj se začnejo zanimati za modo in modne dodatke. Zaradi čustvene občutljivosti in nežnosti, ki jo izžarevajo, so lahko precej prijetni in skozi to priljubljeni. Fantje se lahko hitro stepejo. Ker slovijo po moči, imajo na svoji strani šibkejše.
Lahko, če hočejo
Ko domači plot postane pre-
tesen, je potrebno stopiti korak naprej. V vrtcu se otroci nekoliko težje vključujejo in so bolj tihi in vase zaprti. Sposobni so veliko, zato jih je potrebno spodbujati. Domače naloge delajo z vestnostjo in odgovornostjo. Staršem morajo biti pod budno kontrolo, kajti njihova največja težava je, da se jim mnogokrat ne ljubi. Dobro se znajdejo v naravi in na delu na vrtu. Radi hodijo v gozd in imajo tam skrivne kotičke. Napredujejo počasi in sigurno. Radi dobro jedo in uživajo. Njihova soba je pravo malo skrivališče in zjutraj le s težavo vstanejo. Tudi pri tem je potrebna doslednost in motivacija. Za njih je zelo dobro, da se stvari lotijo postopoma in da jih načeloma ne bombardirate z informacijami. Čustveno so zelo stabilni in jok prekrivajo v sebi. To še ne pomeni, da ne trpijo. Zatiranje čustev ni dobro. Zelo uporabna terapija je, da rišejo, kajti na takšen način se izrazijo. Ko so nekoliko starejši in znajo že pisati, je spodbudno, da pišejo osebni dnevnik - kajti tam lahko zapišejo tisto, kar tako ali drugače ne morejo povedati.
Simboiika oranžne barve
Zanimivo je, da je pri njih meja tolerance močna in znajo prenesti veliko. Toda v njih se to nalaga in nekoč pride do konca. V mladosti morajo paziti na grlo. Imajo veliko priložnosti in mnogi v tem znamenju zgodaj dozorijo. Nesporno je, da bo upornost v času puberte-
080 13 14 l^ol^ Snežič, Nenad Đukić,
' ** ' ^ univ. dipl. prav.	mag., MBA
Poravnava, d.o.o., odgovarja
Vprašanje
Poškodoval sem se na delovnem mestu in sicer tako, da mi je stroj stisnil prst, kjub temu, da sem delo opravljal z vso potrebno previdnostjo In znanjem. Kasneje je bilo ugotovljeno, da se je nezgoda zgodila zaradi napake na stroju. Ali sem upravičen do odškodnine in ali lahko ima uveljavljanje odškodnine zame kakšne neprijetne posledice s strani delodajalca? Grega, Laiko
Odgovor
Glede na zgoraj navedeno ste vsekakor upaviCeni do odškodnine iz naslova splošne civilne odgovornosti, saj za nastanek nezgode niste odgovorni Vi ampak delodajalec, ki ni poskrbel za vso potrebno varnost pri delu. Ponavadi ima delodajalec za takšne primere sklenjeno zavarovanje civilne odgovornosti, kar pomeni, da nematerialne škode ne bo kril delodajalec sam ampak zavarovalnica, kjer ima delodajalec sklenjeno zavarovanje. Zaradi tega uveljavljanje odškodnine za Vas ne bi smelo imeti neprijetnih posledic. V primeru, da zavarovanje civilne odgovornosti ni sklenjeno, pa Vam preostane civilna tožba.
Vprašanja v zvezi z vaàim primerom poàijite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na nasiov Poravnava, d. o. o., Vodniicova ui. 2, 2250 RuJ in v treh dneh boste prejeii odgovor pravnii(ov podjetja Poravnava, d. o. o., aii pa nas poidičite na brezpiačno tei. št. 0801314.
STE BILI POŠKODOVANI
f^raVna^ v prometni
* ^ NEZGODI?
PTUJ, Vodnikova 2
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
E^š^/^íiSř 080 13 14
te prišla še bolj na dan, ampak ko se umirijo, uvidijo razumne rešitve. V starših najdejo zaščitnika in mu zelo dobro zaupajo. Pomirja ga oranžna barva in v primeru, da se težko zbere, naj nosi ali ima v svoji sobi nekaj v tej barvi. Sproščujoče deluje glasba in notranji mir najde, če se ukvarja z njo. Njegova vzgoja je zelo odvisna od pogovora. Pri njih na silo ne gre nič in bolj boste želeli na hitro, večja blokada bo. Imajo močne misli
in niso nikoli pretirano nemirni. Zaradi tega lahko dosežejo veliko. Ure in ure lahko sedijo pri nečem, seveda jim morajo včasih starši stvari razložiti na hitro. V osnovi so lahko romantični in zaščitniški, kar pomeni, da jih stvari tudi prizadenejo. Vendarle to celo življenje spretno prekrivajo. Novim dogodivščinam pa gredo nasproti, počasi in korak za korakom.
Tadej Šink, horarni astrolog
Svetovanje za vse ^
Spoznaj sebe in spoznal boš, kako naprej
V templju v Deifi je napis: Spoznaj sebe. Že grški misleci in filozofi so nas opozarjali o vrednotah, ki jih skrivamo v sebi, v svoji notranjosti.
Takrat so cenili človeka po svojih kvalitetah in poučevali ljudi o vrednotah čustev in razmišljanja. V teku tisočletij smo se vse bolj oddaljevali od sebe, od bistva in smisla našega življenja, obstoja. Živimo v času hitenja, napetosti, zato smo tudi odtujeni od sebe, svoje notranjosti. Ponavadi imamo premalo časa, da bi uredili vse potrebno za službo, otroke, dom, družino. Kje pa naj še najdemo čas zase?? Žalostno je to, da res ne najdemo časa, ki bi ga posvetili sebi, oziroma ponavadi najdemo tisoč razlogov, da časa ni. Vsi imamo na voljo isto število dnevnih ur, sami pa si moramo določiti prioritetno listo - načrt, po katerem se bomo ravnali - oz. kako bomo izkoristili te ure, ki so nam na voljo. Marsikdo se zaveda, da je potrebno nekaj narediti za svoje telo in tako se aktivno rekreiramo. Včasih si vzamemo tudi čas za klepet z znanci, prijatelji. Vse to nam pomaga, da preživimo svoj čas na svoj način. Prirejamo izlete, se družimo s podobnimi ljudmi - vse to nas napolnjuje, daje nam moč za naše nadaljnje podvige, pomaga nam preživeti pusti vsakdanjik v službi. Ko nam je hudo, nas kdo razočara - lahko v šoli, službi ali na osebnem področju - se moramo pogovoriti z nekom, da mu povemo, kaj se nam dogaja. Pokličemo prijate-
lja ali sorodnika, se dogovorimo za pijačo in tam izpovemo tisto, kar nam je ležalo na duši. Takoj nam odleže, zdi se nam, da smo lažji za nekaj kilogramov. Mnoge stvari, ki se dogajajo okrog nas, nas obremenjujejo, včasih se sekiramo in razburjamo za malenkosti, ki sploh niso pomembne - nas pa bremenijo, oz. se nam zdi, da so pomembne in da jih moramo rešiti ravno mi. Nalagamo si bremena, ki sploh niso naša in niso pomembna za naše življenje. Kako živijo naši sosedje (npr. nimajo urejenega vrta ali pokošene trave ...) - zakaj si je prijatelj kupil nov avto, ko pa ima že dovolj kreditov? Kaj je nam to potrebno? Kaj nas sploh briga, kako živi sosed, znanka ... Če bi vsak skrbel zase in za svoje opravke, bi imel dovolj dela, da se ne bi rabil obremenjevati z drugimi ljudmi. Vendar, lažje je pogledati »čez plot », saj tam prej vidimo napake in jih lahko opozorimo nanje. Zakaj pa ne pogledamo vase, v svoje življenje in tam najdemo tisto, kar bi morali popraviti?
Čas, ki ga posvetimo družbi, svojim prijateljem, znancem, sorodnikom, je potreben in lepo je, da smo pripravljeni pomagati drugim, ko nas potrebujejo. Vse preveč pa smo oddaljeni od sebe - ne znamo iskati tiste iskre, ki tli v nas - tiste iskre, ki nas vsa-
ko jutro prebudi in daje moč za vsakodnevno življenje. V nas je topla iskra, ki nas ne zapusti niti takrat, ko nas zapustijo vsi prijatelji, znanci, ko smo bolni, ali pa takrat, ko smo najbolj srečni in na višku naše moči. Kaj je to? Kaj je tisto, ki se skriva v nas in nas vsak dan brez izjeme vzpodbuja, da sploh želimo vstati, da si sploh želimo življenja? Lahko raziskujemo svoje življenje in razmišljamo tudi o takšnih stvareh. Če si bomo vsak dan vzeli malo časa zase, da bomo zares sami - s seboj, v tišini, bomo lahko spoznali nekaj več o sebi, o tem, zakaj nas nekaj veseli, osrečuje - drugo pa nam ni po volji, nam ne odgovarja. Takrat bomo spoznali, da nismo samo to, kar vidimo v ogledalu. Nismo samo tisto zunanje bitje, ki gre vsak dan v službo, dela, se pogovarja in opravlja vrsto nalog, ki so potrebne vsak dan. Kdo smo sploh mi? Zakaj smo sploh bili ustvarjeni? S kakšnim namenom živimo
-	tukaj, kjer smo? Že stari misleci so nas opozarjali na to, da ima vsaka stvar svoj namen. Vsak človek, ki ga srečate, vsak dogodek, ki se nam zgodi, ima svoj namen
-	da nam nekaj pove oz. se lahko iz njega nekaj naučimo. Kaj nam želi povedati, kaj se lahko iz slabih dogodkov naučimo - se moramo spet vprašati. Zakaj smo npr. dobili kazen, če smo nepra-
vilno parkirali? Ali zakaj smo dobili slabo oceno v šoli? Prav gotovo se nismo dovolj dobro pripravili - nikoli ni nihče drug kriv za to, kar se nam dogaja. Ni kriv učitelj - pa čeprav mnogokrat rečemo tako - da nas ni vprašal tistega, kar smo pričakovali ipd. Na takšna vprašanja hitro najdemo odgovor, saj nam je to blizu. Ravno tako lahko dobimo odgovor na vsako situacijo, ki se nam dogaja, vendar za druge stvari moramo pobrskati malo globlje. To pa se nam ponavadi več ne da oz. nimamo časa razmišljati. Če bi malo bolje, globlje razmišljali o stvareh, ki se nam dogajajo, bi odkrili, zakaj se nam je to zgodilo. Ja, pa saj nimamo časa. Zakaj pa imamo čas ogovarjati soseda, ki si je kupil nov avto? Tudi mi si bomo poiskali kredit in kupili še boljši, lepši avto - tudi mi znamo, zmoremo. In tako naprej, dan za dnem se oziramo za drugimi, cenimo to, kar so oni dosegli, kam gredo, kaj so doživeli ... ali pa kritiziramo druge. Naše življenje pa teče mimo nas, saj se ga ne zavedamo, ne zavedamo se tistega časa, ki bi ga lahko kvalitetno posvetili nam, za svoje raziskovanje in spoznavanje samega sebe. Kaj so naše sposobnosti? Zakaj nismo zadovoljni s svojo službo? Ni dovolj, da samo ne-rgamo, kako nam ne gre v službi, kako je tečno v šoli. Samo mi
lahko naredimo korak naprej, samo mi lahko naredimo korak več zase - da se bomo resnično spoznali. Ko se bomo spoznali, bomo znali poslušati sebe, svojo notranjost, takrat bomo tudi točno vedeli, zakaj nam šef v službi ne odgovarja, zakaj smo dobili slabo oceno. Ko bomo spoznali samega sebe, takrat bomo vedeli, kaj je najboljše za nas - takrat bomo vedeli, kaj bi morali v svojem življenju početi, da bi bili srečni. Če poznamo samega sebe, točno vemo, kateri poklic moramo opravljati, da bomo zadovoljni. Takrat vemo, da je za nas dobro samo tisto, kar nam je enako po naših merilih. Samo tedaj, ko spoznamo samega sebe, ko spoznamo tisto iskro v sebi, ki nas poživlja in osrečuje, nismo nikoli več sami. Vedno smo sami s seboj - v najboljši družbi, ki nam je takrat mogoča. Takrat lahko začnemo živeti drugače, bolj polno in kvalitetnejše življenje. V našem društvu pomagamo iskati tisto iskro v sebi, ki je za mnoge nesprejemljiva oz. mislijo, de je ni. Srečujemo se dvakrat na teden - vsaki ponedeljek in sredo ob 18. uri. V soboto, 14. 10. 2006, vas vabimo na predavanje »Spoznaj samega sebe« ob 15. uri. Vodila ga bo priznana terapevtka Ana-Margareta Bole. Prosimo, da se za predavanje prijavite na sedežu društva.
Milena Jakopec
DRUŠTVO FENIKS - kvaliteta življenja
Mariborska c. 15, Ptuj 2251 Info: Milena Jakopec 051 413 354, Tel: 02 788 51 77 Mail: fenik@mail386.com
Info - Glasbene novice
Jesen je tako kot v naravi bogata, saj se v tem času izda največje število albumov. Končni cilj jesenskih izdaj je prodajni rezultat, ki se zavleče v praznični december, tako da je navadno prodaja nosilcev zvoka v tem obdobju leta najvišja.
Ameriška zvezda CHRISTINA AGUILERA je odpoletja naprej ponovno v modi s hitom Ain't No Other Man in dvojno zgoščenko Back To Basics. Vokalno prepričljiva je Xtina v klavirski soul harmoniji HURT (****), ki jo je tako tekstualno kot tudi produkcijsko opremila Linda Perry.
Številka pet milijonov prodanih albumov se bo skupini SUGABA-BES definitivno kmalu precej popravila, saj bo 13. novembra izšla njihova zbirka hitov Overloaded: The Singles Collection. Petnajstim hitom bosta priključeni tudi dve novi skladbi in prva je EASY (***), ki zveni malo na silo oziroma je usmerjena v sodobni r&b s precej elektronskimi efekti.
Leta 1926se je rodil TONY BENNETT s popolnim imenom Anthony Dominick Benedetto. Po znanem vzoru se je tudi on odločil posneti album klasičnih ameriških glasbenih del in jih je uvrstil na ploščo Duets: An American Classic. Impresiven je spisek duetov, saj na projektu sodelujejo Bono, George Michael, Paul McCartney, Elton John, Sting, Celine Dion, Barbra Streisand, Dixie Chicks... Zanimivo je dejstvo, da sta založba in gospod BENNETT kot single dala na tržišče sproščujočo jazz in r& klasiko JUST IN TIME (***) in v njej se je velikanu vokalno pridružil Michael Buble.
Petnajst let uspešne kariere bo letos zaokrožila skupina JAMIRO-QUAI s prerezom svojega dela na albumu High Times: Singles 19922006. Jay Kay je s svojimi kolegi iz skupine z leti samo pridobival na kvaliteti in popularnosti in kvintet bo nedvomno ponovno vžgal z melodično kombinacijo funkyja, r&b-ja in popa v komadu RUNAWAY (****).
Ameriški genialec MOBY se je pojavil v glasbenem svetu s hitom Go, medtem ko se njegov največji hit imenuje Why Does It Feel So Bad. Studijski as je naredil retro elektro plesni pop NEW YORK NEW YORK (****) in v njem je vokalni del prevzela DEBBIE HARRY
Skozi pomlad in poletje smo v diskotekah plesali na hudi hit skupine INFERNAL z naslovom From Paris To Berlin. Danski dvojec Lina Rafn in Paw Lagermann sta zaplula v zelo komercialne plesne pop vode, saj sta prepričljiv in atraktiven način priredila hit SELF CONTROL (****), ki ga je leta 1984 v originalu izvajala Laura Braningam.
Igralec in pevec DAVID HASSELHOFF je bolj kot po svojem glasbenem ustvarjanju znan iz televizijskih nadaljevank Knight Rider in Baywatch. Tudi iz glasbenega vidika smo ga zasledili, a najbolj je bil popularen z Do The Limbo Dance in Looking For Freedom. Reklamna kampanja za Pipex ga je vrnila v glasbeni svet, saj so za podporo vzeli njegovo novo rock temo JUMP IN MY CAR (***).
Prejšnji ponedeljek seje v New Orleansu začela nova sezona v ameriškem nogometu. Zelo zanimiva je bila tudi iz glasbenega obzorja, saj sta skupaj nastopili skupini GREEN DAY in U2. Potem ko sta izvedli komada Wake Me Up When September Ends in Beautiful Day, sta vmes »zažgali« ostro rock zadevo THE SAINTS ARE COMING (***) inje priredba pesmi skupine Skids.
V zadnjih štirinajstih dneh se je pojavilo kup sila zanimivih roc-kerskih novosti, izmed katerih najbolj izstopajo Gone - PEARL JAM, Bigger Than Dynamite - DEACON BLUE, 20 th Centcury Boy - DEF LEPPARD Prangin+ Out - THE STRETS & PETEDOHERTY, A Town Called Hypocrisy - LOST PROPHETTS, The Spectre Of Love - THE STRAN-GLERS, Here It Goes Again - OK GO, Recover - THE AUTOMATIC, To Be Loved - PAPA ROACH, Oh Stacey - THE ZUTONS, It Ends Tonight - ALL AMERICAN REJECTS, Wondering - DIRTY PRETTY THINGS, An English Gentleman-JAMES DEAN BRADFELD, Jenny Don't Be Hasty - PAOLO NUTINI, Futures - ZERO 7, Meds - PLACEBO, America - RAZORLIGHT, Couldn't Be Done - TIM FINN, Lonely At The Top - ORDINARY BOYS, Ooh La - KOOKS, Take A Chance - MAGIC NUMBERS in Nitty Gritty - PRIMAI SCREAM.
David Breznik
Glasbeni kotiček
z

X"//. .SFXYRAnK- lustin Tim
RUDEBOX - Robbie WilliamS
NFAITHFUL - Rihaanna
LONDON BRIDGE - Fergi' S-i^ALL mE when YOU'RE SOBER - Evanescen^e 9. AIN'T NO OTHER mAn - Christina A^uilera "10. DEJA VU - BeyoncěKňoWEnayr
Vsab 5re6û in neÀeUû medi \9.\0 in 20. urû
AND - Pink
Kdo je režiser animiranega Kim vpw^e fQma Huda mravljica?	• I O
Odgovor;
O
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Franc Pernek, Slomškova 20,2250 Ptuj Nagrajenec lahko nagrada (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem Mestnem kinu.
Odgovore poSljUe do torka, 10. oktobra, m naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,22S0 (za Infa).
The Captain & The Kid - Elton John
(2006 - Mercury - Universal)
Elton John je z albumom The Captain & The Kid ponovno pokazal svojo glasbeno velikost. Čeprav skladbe zvenijo presenetljivo starinsko, je pevec nedvomno zmagal s svojo lirično izpovedjo, ki mu jo je pomagal sestaviti skupaj njegov dolgoletni prijatelj, sicer pa mojster med mojstri, Bernie Taupin. Deset pesmi poslušalca spiritualno ali duševno napolni, ne glede na to, da so v tekstih prisotne resne življenjske teme. Te se nanašajo na življenjske vzpone in padce, življenje v večnem mestu New Yorku in celo politika je posredno vmešana. Čudovite melodije so v glavnem stalnica gospoda Johna, vendar presenečenje njegovega 44. albuma The Captain & The Kid v 37-let-ni karieri je glasbeni zastoj nekje v 70. letih. Skoraj vse pesmi zvenijo, kot da so narejene v tem obdobju. Le tu in tam se pojavi kakšen sodoben efekt, sicer pa je krona skoraj vseh pesmi glasbenikova fenomenalna klavirska spremljava, za katero si zasluži preprosto oceno pet
ali odlično.
Superioren pristop Eltona k vsem pesmim daje albumu The Captain & The Kid na eni strani posebno moč in na drugi strani dovolj skrivnosti ali celo magičnosti. Poslastice plošče so nedvomno balade, saj je ena boljša od druge. Most med vsemi je aktualna The Bridge. Klavirska preprostost in nežnost se prelije v pestro celoto, ki jo povezuje kruto besedilo, polno življenjskih ovir, ki jih mora vsak posameznik preskočiti sam. Kako preskočiti ovire, vam bo svetoval skozi čudovito balado mojster sam Elton
Filmski kotiček
Huda mravljica
Lucas je tipični ameriški 10-letnik iz predmestja: kot žrtev večjega sovrstnika, ki se z veseljem izživlja nad njim, Lucas svoje frustracije ventilira na enak način, a pri tem dovolj pametno izbira žrtve: šibkejše. Toda ker je po velikosti na koncu verige teroriziranja, se lahko znaša le še nad ... mravljami. Slednje nad tem seveda niso navdušene, zato Lucasa pomanjšajo na svojo velikost in ga »povabijo«, da preživi nekaj časa med njimi. Ko si otroče vso stvar ogleda z njihovega zornega kota, se seveda ob tem precej zamisli ...
Odkar je Disney leta 1992 v risanki Lepotica in zver prvič uporabil računalniško animacijo (resda samo za ozadja), je bilo jasno, da je nastopilo novo obdobje. Ne samo, da je ta risanka v kinematografe zopet naselila risanke kot žanr, ampak je v risanke naselila tudi računalnike. Klasična animacija kot jez, ki je zadrževal poplavo, je začel počasi pokati, dokler se ni z velikim truščem razletel tri leta kasneje, ko je Pixar izdal svoj prvenec Svet igrač. Od takrat dalje poplavi računalniških risank ni videti konca, klasična animacija pa je storila bridki konec. Ani-matorji so se preselili v vrste nezaposlenih ali pa so šli pod
Ant Bully
Glasovi: Nicolas Cage, Julia Roberts, Meryl Streep, Paul Giamatti
Režija: John A. Davis Scenarij: John A. Davis Žanr: Risanka Dolžina: 88 min Leto: 2006 Država: ZDA
John. S poslušanji boste vedno bolj navezani na skromno klavirsko pop pesem Blues Never Fade Away. V njej vam Bernie in Elton ponujata kruto zgodbo o prijateljih, ki sta jih izgubila v življenju (Ryan White, Gianni Versace, John Lennon). Prelepa, ganljiva in v končni fazi žalostna zgodba! Echo efekt 70. let izstopa v klasični umirjeni popevki Wouldn't Have You Any Other Way (NYC), ki ima živahne prebliske o življenju v tej svetovni prestolnici. Malo več ritma prinašajo Old 67 (parodija o času nedolžnosti, čistosti in iskrenosti), spiritualna Tin-derbox (v njej se na cool način prepletajo dobri kitarski in klavirski soli), naslovna The Capitan & The Kid (vsebuje precej country efektov in je zelo pozitivno usmerjena) in uvodna klavirska tema Postcards From Richard Nixon (zgodba o uspehu pevca v ZDA in vzporedna politična zgodba v prispodobah). Hudomušna And The House Fell Down zares spominja na glasbo skupine Scissor Sisters, čeprav že v
naslednjem trenutku takoj začutite glasbenikov karakterističen »hook« glasbeni stil. Skozi refren pesem doseže svoj vrhunec, vendar tega pozoren poslušalec doživi že veliko prej, saj pesem na komičen način opisuje pevčevo zasvojenost in težave z drogami. Najbolj razgibana pesem na albumu je tradicionalna Just Like Noah's Ask, ki se zares razživi in tudi ritem je primeren za vrtenje oziroma divje plesanje. Vse osnovne country termine upošteva I Must Have Lost It On The Wind in pesem obogatijo izredni solo deli, ki so odigrani na ustno harmoniko.
Elton John je živeča legenda in kvaliteta albuma The Captain & The Kid je zagotovljena od začetka do konca. Je pa res, da gre za malo bolj resno pop glasbo, ki se navezuje na rock, country in tudi r&b. Vrhunski teksti so bili zmeraj specialnost gospoda Johna in tudi tokrat so in osnova poanta albuma je izražena na naslednji način: »You Can't Look Back, We're Looking Ahead!« Podobno je tudi z glasbo na albumu The Captain & The Kid, saj je ne glede na to, da je starinsko usmerjena, njena moč usmerjena v prihodnost. Skratka, Elton je posnel album za zrele poslušalce z izbranim okusom, ki cenijo pravo glasbeno kvaliteto!
David Breznik
šolskim otrokom, ki bodo ob njej nedvomno zelo uživali. Zato je toliko bolj čudno, da ob siceršnji poplavi sinhronizacij naši distributerji niso sinhronizirali še te risanke.
Matej Frece
ceno delat na TV ali pa so vpisali tečaje računalništva.
Na tehničnem področju Pixar še vedno nosi baklo - vsaka njihova naslednja risanka jemlje sapo. Tudi Dreamworks je s svojim Shrekom in Madagaskarjem uspel najti toplino in domačnost ročne animacije. Na splošno velja, da je vsaka nova risanka nov mejnik že tako visokega standarda. Tudi po vsebinski plati so risanke novejšega datuma večplastne: zanimive so tako za otroke kot tudi za starše, saj so na nek težko določljiv način zabavne, a nekje med vrsticami tudi sila resne, ne da bi pri tem obe ciljni skupini sploh zaznale tisto drugo plast - vidijo le svojo. Tega so zmožni samo mojstri pripovedovanja.
Ker so bile domala vse risanke do letos blazno uspešne, ne preseneča dejstvo, da jih je letos izšlo več kot kdajkoli. Če smo bili prej »obsojeni« na eno ali dve risanki letno, smo jih v letu 2006 deležni pol ducata. Kar bi bila dobra novica, če bi vse risanke zadovoljevale kvalitativni nivo, kakršnega smo bili vajeni doslej.
A to se seveda ni zgodilo. Kar se je zgodilo, je to, da se je ves potencial ene dobre risanke kot testo za pizzo razvlekel na šest risank - neizogibna posledica je pač to, da testo oz. risanka pri tem postane tako tanka, da je že prozorna.
To je še najbolj vidno pri Hudi mravljici. Grafika je prav neverjetno aseptična in brez-življenjska, za žičnate modele mravljic je videti, kot da so jih pokradli iz risanke Mravljinec Z iz leta 1998, animacija pa je na nivoju risanke Življenje žuželk iz istega leta. Skratka, Huda mravljica je tehnično nekje 8 let za časom.
Tudi po vsebinski plati ni ne duha ne sluha po kakšni večplastnosti. Zgodba je preprosta in moralka očitna, tako da je risanka namenjena le predpubertetniškim in pred-
CID vabi!
Četrtek, 5. oktobra, ob 12. uri: predstavitev brošure Kam v prostem času in druge koristne informacije za mlade. Brošuro je izdala Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti v mestni občini Ptuj v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine Ptuj, CID Ptuj in Centrom za socialno delo Ptuj. Namenjena je mladim med 13. in 19. letom, ki obiskujejo osnovne in srednje šole na Ptuju. Celotno naklado 3500 izvodov bomo oktobra brezplačno razdelili na šolah. Jesenski Grajski živ-žav
V nedeljo, 8. oktobra, od 15. do 18. ure na ptujskem gradu. Skupaj smo ga pripravili Društvo prijateljev mladine Ptuj, Center interesnih dejavnosti Ptuj in Pokrajinski muzej Ptuj. Zaradi spoznavanja značilnosti različnih zgodovinskih obdobij smo ga podnaslovili Časovni stroj profesorice Tončke. Otroci in starši bodo lahko v ustvarjalnih delavnicah spoznavali veščine oblikovanje keltskega nakita, rimskih oblačil, srednjeveških oken iz barvnega stekla, renesančnih popotnih cul in baročnih okraskov. Naredili bodo tudi vlak, ki se bo na koncu s pomočjo časovnega stroja odpeljal v prihodnost. Nastopili bodo plesalci starih plesov, lutkarji iz gledališča Fru fru iz Ljubljane pa bodo uprizorili eno najbolj znanih, priljubljenih in brezčasnih pravljic - Rdečo kapico. Otroci imajo prost vstop, vstopnina za odrasle znaša 700 SIT. V primeru dežja bo prireditev prestavljena na drug datum.
Sreda, 11. oktobra, ob 18. uri: potopisno predavanje: Libija - s peskom med zobmi po deželi Tuaregov. Socialistična ljudska libijska arabska Jamahirija (država množic), tako raznolika in premalo poznana. Popotovanje po njej je pravzaprav sprehod skozi čas. Osupljiva so pričevanja ljudi iz časov, ko Sahara še ni bila puščava, presenetljivi so ostanki davnih mest velikih kultur Sredozemlja, svojevrsten je način gradnje staroselskih Berberov in zanimiva je Libija pod vodstvom karizmatičnega polkovnika Moamerja el Gadafija. In na jugu je Sahara, predstava puščave, neskončne samote, gluhe tišine, vročine, žeje in peščenih viharjev - a vendar tako lepa, da ti jemlje dih. Tam so skalne pokrajine s čudnimi stolpi in oboki, skalne tvorbe, ki hranijo tisočletja star spomin, globoka jezera, v dolinah zelenijo tisočletna drevesa, tam so zlate peščene sipine in je fata morgana. Predvsem so tam žilavi in ponosni nomadi, čudoviti Tuaregi. Predaval bo Rado Riedl. Na ogled je razstava fotografij Andreja Lamuta. Dnevni center za starejše osnovnošolce od ponedeljka do petka od 14. do 17. ure:
ponedeljki: Igre na kvadrat - družabne igre, igre v naravi, raziskovalni podvigi - vodita Anita in Natalija
torki: Impro teater - gledališke improvizacije na mini odru, igre vlog, priprava predstave - vodi Suzana
srede: Ingliš is okej - ustvarjanje, socialne igre itd., pri čemer se govori v preprosti pogovorni angleščini - vodita Svetlana in Leonida
četrtki: Ustvarjalni četrtki - delavnice, v katerih bo poletela domišljija - vodita Vesna in Katarina
petki: Ping pong - vabljeni igralci ne glede na leta, vedno čaka soigralec - vodita Tanja in Matic
Zraven vsega naštetega bo v dnevnem centru mogoče početi stvari, ki zanimajo ali mučijo starejše osnovnošolce - vodje programov so tudi sogovorniki. Udeležba je brezplačna. POMEMBNO!
Od 1. 10. info center CID zaradi zmanjšanja financiranja ob sobotah ni več odprt. Vsi programi, ki potekajo v CID ob sobotah, bodo potekali dalje v dosedanjih terminih, zaprt bo le info center z računalniki. Hvala za razumevanje.
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel. 780 55 40, GSM 041 604 778, e-na-slov cid@cid.si
CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
MESTO V BAČKI
SREDNJEVEŠKO IME ZA KRAJNSKO
NIZOZEMSKI KOLESAR
ROMUNSKA DENARNA ENOTA
PREDINDOEV-ROPSKO PLEME
ODPRTA POŠKODBA TKIVA
NAPAKA, SPODRSLJAJ
STAROŽIDOV-SKI KRALJ
GREGOR OCEPEK
ZILJSKA NOŠA
KOZJA VRBA, MAČKOVEC
TEŽKA POLSVI-LENA TKANINA
ŠVEDSKA TENISAČICA CARLSSON
Štajerski TEDNIK
MESTO V SREDNJI
NORVEŠKI PISATELJ IN LINGVIST AASEN
SLAVKO ERŽEN
GORA V IRIANU
CITROENOV AVTO
IZ BESED BOB+SRNAR
ALBER EINSTEIN
ENCIM, KI KATALIZIRA POLIMERIZACIJO
SPLIT
AVSTRIJSKI PAVLIHA
PETER ERŽEN
AM. PEVKA
(DOROTHY)
UDAREC PRI BOKSU
TV NOVINARKA PEČE
MESTO V
GRŠKI PESNIK
RIBIŠKA VRVICA
SPOKORNICA
Štajerski TEDNIK
NAŠ PISATELJ
POGAN
NOETOVA BARKA
SPOJ
KRALJ ŽIVALI
VLADO OČKO
TONE ČUFAR
NORVEŠKI SMUČARSKI SKAKALEC LJÔKELSÔY
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: stava, trnek, vitra, atom, veronauk, SF, piastiiin, hlodovina, sultanat, Starešinič, Obir, O'Neal, nunatak, VO, Ilg, Llor, zib, Lah, amater, Janion, Nanna, lijakar, Virej, Onodi, erar, debelina, sosed, car, pero, OK, tatra. Ugankarski slovarček: BINGO = lotu podobna igra na srečo, angleška tombola; DONKER = nizozemski kolesar (Ab, 1930-); DRAJV = neubranljiv udarec pri tenisu; KASPERL = avstrijski pavliha; LAMPAS = težka polsvilena tkanina; POLIMERAZA = encim, ki katalizira polimerizacijo; RIETI = mesto v srednji Italiji; TRIKORA = gora na papui novi gvineji (4730 m); ZARANDEO = ritmični gibi pri španskih plesih.
Zanimivosti
Panda ugriznil obiskovalca, le-ta pa mu je ugriz vrnil
Kitajski mediji te dni poročajo o incidentu, ki se je v torek, 19. septembra, zgodil v živalskem vrtu v Pekingu. 35-letni Zhang Xinyan iz province Henan je namreč skočil v ogrado za velike pande, kjer je želel objeti samca Gu Gu, ki je tam spal. Gu se je pri tem prebudil in obiskovalca ugriznil v desno nogo. Zhanga je to razjezilo in je pando brcnil, le-ta ga je ugriznil še v drugo nogo. Kljub bolečini se mož ni pustil zmesti in je pando ugriznil nazaj. Po približno petnajstih minutah so delavci živalskega vrta prekinili boj tako, da so pando poškropili z vodo, Zhangapa odpeljali v bolnišnico.
»Prišelsem v Peking (Beijing) le zato, da bi videl pando. Sedemurna vožnja z vlakom je bila zelo utrujajoča, zato sem po prihodu spil nekaj piv in nato zadremal,« je Zhang povedal novinarju. Očitno mu je pivo dalo pogum, da je vstopil na pandino ozemlje. »Pando sem ugriznil v hrbet, vendar je bil njegov kožuh predebel.« Zhang je še povedal, da je videl pando po televiziji, kjer je izgledalo, da se dobro razume z ljudmi. »Nihče ni nikoli dejal, da bi panda ugriznil človeka,« je še dodal. »Le dotakniti sem se ga želel. Od piva sem bil tako omotičen. Ne spominjam se prav veliko.«
Zdravnik, kije Zhanga oskrbel je dejal, da je na Zhangovi desni nogi rana velika 5 x 4 centimetre in da gre za najhujšo rano zaradi živalskega ugriza, kar so jih v tej bolnišnici oskrbeli.
Neki zoologist je ob tem povedal, da lahko veliki panda postane agresiven v treh okoliščinah: v času menstruacije, v primeru nenadne zamenja-
ve okolja in ko brani svoje ozemlje.
Pravni zastopnik živalskega vrta je novinarju povedal, da živalski vrt ne nosi odgovornosti za incident, saj napis pred območjem s pandami opozarja obiskovalce na potencialno nevarnost. Vendar bodite pozorni, ko boste tudi sami obiskali pando. Napis »Prosimo, ne skačite čez ograjo. Je nevarno.« je namreč le v kitajščini.
Aretacija Mela Gibsona »streznila« Robina Williamsa
Los Angeles (STA/AP) - Aretacija filmskega zvezdnika Mela Gibsona zaradi vožnje v vinjenem
stanju je »streznila« njegovega igralskega kolega Robina Williamsa. Ta je v televizijskem intervjuju za oddajo Access Hollywood povedal, da je zaradi omenjenega dogodka začel razmišljati o odpovedi alkoholu in se manj kot dva tedna po prijetju Gibsona začel zdraviti zaradi alkoholizma. "Če je bila rehabilitacija dovolj dobra zanj, bom šel tudi jaz", je povedal 55-letni igralec, ki se alkohola ni dotaknil 20 let, potem pa je začel spet piti.
V Avstraliji število aboridžinov spet narašča
Sydney (STA/dpa) - Število avstralskih staroselcev je spet enako kot pred prihodom prvih britanskih kolonialistov leta 1788, so sporočile pristojne avstralske oblasti. Število aboridžinov se je v več kot dveh stoletjih zaradi nalezljivih bolezni, bojev in manjše rodnosti izredno zmanjšalo. Po besedah Johna Taylorja z avstralske nacionalne univerze je število staroselcev do leta 1930 padlo za 20 odstotkov, danes pa jih je spet okrog 500.000 kotpred prihodom Evropejcev.
Lujzek • Dober den vsoki den
Zaj pa hitro na delo, da bo boj veselo. Toto pismo vam pišem že v petek, 29. kimavca, ki mu provimo tudi september. Je provi lepi in topel jesenski den, da jaz lehko gor pa doj po vesi grem. Vstovim se skoro pri vsoki hiši, kak stori mačok jimpre-ženem miši, če ponudijo kaj dobrega, spijem in pojem in naprej domu k Mici grem. Pismo vam pišem že gnes zato, ker naji zMico jutri in v nedelo doma ne bo. Vsi bomo v gorici, eden na Ančki, drugi na Mici, trgali bomo grozde-ke, pili špricare, jeli pohane piceke, pečeno meso, se posladkali s povitico, s slivovo žganico in počohali sosedovo mladico
Vidite, tak to gre, ko se v goricah brotev začne. Letos mamo hujde težave zavolo cikgnilobe. To je tisti grozdni betek, ki nam prozni že itak prozne žepe. Jagode gnilijo in smrdijo, nam pa se oke solzijo. Vete, to je skoro tak, kak
provi pregovor, da na storega deda vse gre, razen mloda ženska, na vinorodnika in gorico pa tudi vsi narovni in držovni škodlivci, razen dobra letina .
Valitve, ki se nam bližajo, so vsoki den boj vroče. Kandidati za župane in svetnike si terajo glavnike za vsoki las in volivski glas. Borba za glasovalce in vasovalce je hujda kak burja, eni ponujajo gula-že in nebesa na zemlji, drugi pa so že pred valitvami čista posrani. Kak sem vam že napisa, sma se mija z Mico na našem Suhem bregi odpovedala kandidaturi za županski in svetniški stolček, ki naj bi ga zaseja na drugi bogo-moljček. Forsira ga pri mešah tudi našfarni kaplan in se mi zdi, da bo na valitvah tudi izbran. Mene to nič ne moti, saj je človik dober in pošten, še za več dobrih protikandidatov pa tudi vem .
Tejko za gnes po dugem in počez, na breg in v grabo, z mlode na storo babo pa tudi s fantiča na storega deda, ki mladenke gleda, obuja spomine in cedi sline .
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
SOBOTA, 7. oktobra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čve-karije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio).
NEDELJA, 8. oktobra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji
dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio).
PONEDELJEK, 9. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahber-ger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00
Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav, Jesenice).
TOREK, 10. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrja-nec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Triglav, Jesenice).
SREDA, 11. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30,
13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum, Trbovlje). ČETRTEK, 12. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 OR-
FEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum, Trbovlje). PETEK, 13. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Sprememb bo toliko, da se vam obeta orkan. Spremljali vas bo razdvojenost, nemir in neprilagodljivost. Ne boste več čakali, ampak vzeli pobudo v svoje roke. Na delovnem mestu se morate naučiti diplomacije. V ljubezni pogovor odpirala vrata sreče.
BIK
Zaverovani boste vase in v svoj prav. Resnica se bo lesketala na sredini. Sprejmite drugačno mišljenje in se od ljudi kaj naučite. Spoznavali boste ljudi, ki so prava zakladnica znanja. Čas bo primeren, da se lotite kakšnega prijetnega opravila. Najdite umetnika v sebi!
DVOJČKA
Zaželeli si boste dogodivščin in spontanosti. Uživanje bo vaša prioriteta in naredili boste vse, da se zadeve obrnejo v vaš prid. Notranji mir premagajte s tem, da se sprostite v naravi. Imeli boste več priložnosti in sreče. Slednja ni samo na strani pogumnih, ampak je tudi opoteča.
RAK
Življenje vas bo pripeljalo do pomembne točke in to bo, da se boste osamosvojili. Določene zadeve izrazite in jih postavite na mesto, kamor sodijo. Razdvojenost bo v pogledu službe in doma. Prav nič ni breme, ampak veselje in pojdite z odprtimi rokami spremembam nasproti.
LEV
^ Poglobite se lahko v svet duhovnosti in ezoteričnih znanj. Čeprav se boste počutili ujeti, lahko delate na zdravi samozavesti. Od časa do časa se je dobro pripravljati v tišini. Pomembno je, da ne pozabite na prijatelje in da se po notranjem instinktu odpravite v družbo.
DEVICA
V tem tednu boste pridobili veliko nove in sveže energije. Opozorite nase in se dokažite. Seveda se bo spodbudno lotiti športnih aktivnosti. Še vedno je razbrati, da bodo vidno vlogo igrale komunikacija in intelektualne dejavnosti. Dokazali boste umsko znanje in moč.
TEHTNICA
Življenje je lahko precej prijetno in razbrati je, da boste zelo uživali. Zavedate se dejstva, da iz majhnega raste veliko. Romantika, skladnost in diplomacija bodo tiste vrednote, ki vam pomagajo in okrepijo vaše zaupanje. Odločite se in bodite odgovorni. Sledi finančni uspeh!
ŠKORPIJON
Dnevi bodo drveli in utrip jeseni je že močno viden. Dobro se boste znašli v komunikacij in v vseh drugih intelektualnih dejavnostih. Načrti bodo intenzivni, in ker boste vztrajali, boste dosegli vse. Še več, prej ne mislite prenehati. Sledi močna potreba po ljubezenski varnosti.
STRELEC
Notranji nemir se bo stopnjeval in želeli si boste sprememb. Prožnost bo nekaj, kar dobro obvladate. V komunikaciji se bo potrebno odločiti in vzeti vajeti v svoje roke. Ostrina besed se ne bo izplačala, štejejo iskreni pogovori. Družba vas privlači kot magnet.
KOZOROG
Otroci, vaši ali tuji, vas bodo učili prožnosti življenja. Dobro je, da si bolj zaupate in da verjamete vase in v svoje znanje. Obetajo se vam urice užitka in klepetanja s tistimi ljudmi, ki vas imajo radi. Ustvarja se čas prijetnih trenutkov in plodnega dela.
VODNAR
Hiteli boste naprej. V tem tednu bo nujno, da se nekoliko ustavite in da naredite sintezo. Prišli boste do spoznanja, da je vse dobro in da se stvari uveljavljajo tako, kot si želite. Svoboda in ljubezen bosta šli z roko v roki. Če vključite še prijateljstvo, bo sreča popolna.
RIBI
Pridobili boste skupino ljudi, s katerimi bodo sodelovanja uspešna. Vezanim bo postala ljubezen tehnika zaupanja in sproščenih pogovorov. Nevezane že nestrpno pričakuje Amorje-va puščica. Čas bo hitel, na vas je, da ugotovite, kaj je bolj in kaj manj pomembno.
Hajdoše • Otvoritev Rotolanda
Odprli peti Rotoland v Sloveniji
Podjetje Roto, ki ima sedež v Murski Soboti, je pred dvema tednoma v Hajdošah odprlo že peti Rotoland. Veriga trgovskih centrov je razširjena tudi na Hrvaškem, v Makedoniji in Srbiji, kjer ima podjetje Roto tudi hčerinska proizvodna podjetja.
Podjetje Rotoland v Sloveniji posluje v petih mestih, v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Celju, Brežicah in odslej tudi v Hajdošah. V franšizni verigi Rotoland je na voljo preko 1000 plastičnih izdelkov podjetja Roto, od plastičnih posod za vinogradništvo, kmetijstvo, zbiralnikov vode, greznic in čistilnih naprav
do cvetličnih korit, kajakov in igral. Poleg ponudbe plastičnih izdelkov se Rotoland ponaša tudi s strokovnim osebjem, ki kupcem svetuje o uporabi, degustira npr. kislo zelje iz Roto posod, jabolčni kis in mošt iz parafiniranih sodov. V podjetju organizirajo tudi hišne sejme, stare izdelke pa kupcem vzamejo v račun in
Mesarstvo Valenko sta pred 15 leti ustanovila Alojz in Olga Valenko iz Dornave, ki to družinsko podjetje ob pomoči do nedavno zaposlenega mesarja, sina Jurija in hčerke Bernarde uspešno vodita še danes. Poleg prodaje svežega mesa, preverjeno in izključno slovenskega porekla, od dobro znanih okoliških rejcev, so v Mesarstvu Va-lenko znani tudi po svojih mesnih izdelkih, odlični kmečki suhi salami, domačih hrenovkah, prekaje-nih domačih klobasah in govejem bifteku; največja specialiteta hiše pa je zagotovo meso iz tunke, ki je tudi najbolj prodan izdelek pri njih. Poleg prodajnih polic v domači mesnici pa lahko njihove izdelke najdete tudi na policah nekaterih slovenskih trgovskih verig.
Kaj je sploh tunka? To je pol-trajni suhomesnati izdelek, ki je
jih reciklirajo. Na vprašanje, zakaj so se odločili za otvoritev Rotolanda v Hajdošah, v podjetju pravijo: »Ptuj z okolico je bogato vinorodno in kmetijsko območje, prebivalci posvečajo veliko pozornost urejeni okolici, zato smo v podjetju Roto prepričani, da v regijo prinašamo novo kakovost življenja.«
Vrata Rotolanda v Hajdošah sta slavnostno odprla župan občine Hajdina Radoslav Simo-nič in direktor podjetja Roto Štefan Pavlinjek. Številčna udeležba na otvoritvi, prekmurski bograč in gibanica so zagotovili prijetno vzdušje in napovedali dober začetek obratovanja prodajalne. Med drugimi so se
Foto: Dženana Bečirovič
Rotoland v Hajdošah
svečane otvoritve udeležili tudi prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, poslanec Državnega zbora doc. dr. Mitja
Slavinec, župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, prof. dr. Geza Vogrinčič in mnogi drugi.
Dženana Bećirović
Dornava • Mesarija Valenko
Srebrna medalja za meso iz tunke
V družinskem podjetju Mesarstvo Valenko iz Dornave so ponosni na svoj do sedaj največji uspeh, saj so na mednarodnem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov v okviru nedavnega 44. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni v ostri mednarodni konkurenci za svoje meso iz tunke prejeli odlično srebrno medaljo.
geografsko vezan na širše območje Prlekije, narejen iz svinjskega mesa po tradicionalnem načinu, ki se prenaša iz roda v rod že več desetletij, sicer pa se v posameznih podrobnostih iz kraja v kraj nekoliko razlikuje. V Mesarstvu Valenko izdelujejo kmečko tunko, ki ima nekaj specifičnih lastnosti, značilnih za tehnološki postopek obdelave svinjskega mesa, in se pozitivno odražajo tudi v odličnem končnem okusu, oziroma aromi izdelka. Vse to je prepričalo okus stroge ocenjevalne komisije, ki je na mednarodnem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov v okviru letošnjega 44. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni njihovemu mesu iz tunke z najboljšo oceno med vsemi prisodila srebrno medaljo. Čestitamo!
-OM
Foto: M. Ozmec
Ponosna oče in sin, Alojz in Jurij Valenko, s srebrno medaljo s 44. radgonskega sejma, ki so jo prejeli za svoje meso iz tunke.
Ptuj • Predstavitev projekta Equal Vesna in programa Mobilne svetovalnice Vesna Ptuj
Brezposelnost žensk - manj možnosti za šolanje otrok
V prostorih Animacije Ptuj so v sredo, 27. septembra, ob 11. uri predstavili projekt z naslovom Razvojno partnerstvo Equal Vesna in program Mobilne svetovalnice Vesna Ptuj. Svoje poglede so predstavile Franja Čeh, direktorica Animacije Ptuj, Marta Turk iz Zavoda Meta, Darinka Fakin, županja občine Majšperk, srečanja pa so se udeležile tudi nekatere podjetnice, brezposelne ženske ter direktorica Zavoda za zaposlovanje Vlasta Stojak.
Pobuda skupnosti Equal je poseben finančni inštrument Evropske unije za ustvarjanje delovnih mest, pospeševanje podjetništva in razvoj novih zaposlitev na podlagi spodbujanja partnerskega povezovanja, inovativnosti in mednarodnega sodelovanja. Razvojno partnerstvo Equal Vesna se je osredotočilo na vprašanje neenakosti na trgu dela, s čimer se soočajo ženske, zato je med cilji projekta na prvem mestu dvig zavedanja v slovenskem okolju o ekonomskih neenakostih žensk. »Brezposelnost žensk ne bo pomenila, da bo doma bolje pospravljeno, temveč tudi manj možnosti za šolanje otrok. Evropa pa zahteva znanje,« je poudarila Marta Turk iz Zavoda Meta. Projekt Equal Vesna s svojimi aktivnostmi spodbuja ekonomski
potencial žensk tako na področju zaposlovanja kot tudi podjetništva. Z mrežo mobilnih svetovalnic želi zagotoviti stalno dostopnost do informacij in znanja tudi v manjših občinah, ki so precej dislocirane od konkretnih informacij v zvezi s poslovnimi in zaposlitvenimi priložnostmi in potrebnimi novimi znanji. Namen razvojnega partnerstva je raziskati, razviti in preizkusiti inovativne pristope k podpiranju in razvijanju ciljnih skupin žensk za uresničitev njihovega ekonomskega potenciala. Med osnovnimi produkti razvojnega partnerstva Equal Vesna je model mobilne svetovalnice, ki bo eden od stvarnih rezultatov. Med prvimi občinami, kjer bo uvedena, je občina Majšperk v sodelovanju s partnerjem Animacijo, d. o. o., iz Ptuja
in Zavodom Meta iz Ljubljane. Kot je na novinarski konferenci povedala županja občine Majšperk Darinka Fakin, so se za partnerstvo odločili zaradi visoke stopnje brezposelnosti na njihovem področju in ker pričakujejo, da bodo s posameznimi aktivnostmi animirali ženske, da bodo bolj aktivne. Ena pomembnejših značilnosti projekta Equal Vesna je ta, da želijo znanje premakniti tudi v kraje, ki so oddaljeni od centrov informacij, kot je Ljubljana. Zraven mobilnosti svetovalnic pa so osnovne vrednote Equala še partnerstvo, transnacionalnost in enake možnosti zaposlitve. Doslej je Equal vzpostavil 22 programov, od tega štiri za ženske, med katerimi je tudi projekt Equal Vesna.
Dženana Bećirović
Ptuj • Ob dnevu prevajalcev
Prevajalec ali tolmač? Lingvist!
Pred dnevi so prevajalci in tolmači celega sveta praznovali svoj dan. Dan praznovanja, 30. september, sovpada z godovnim dnevom enega prvih prevajalcev zahodne civilizacije sv. Hieronima, s polnim imenom Eusebius Hyeronimus, ki je v 4. stoletju iz hebrejskega jezika v latinski jezik prevajal biblijo.
Tudi štajerski prevajalci se z raznimi popotovanji po poteh njihovega zavetnika pridružujejo številnim kolegom po Sloveniji, med njimi tudi Ivo Ban, ki ima svojo prevajalsko pisarno na Ptuju. Profesor nemškega in italijanskega jezika s književnostjo je svojo poklicno pot kot učitelj začel v Ljubljani, jo nadaljeval na Ptuju, danes pa je profesionalni prevajalec in konsekutivni tolmač.
In kakšna je razlika med poučevanjem in prevajanjem?
Ivo Ban: »Prevajanje je v največji meri povezano z jeziki, vendar je še mnogo več. Prevajalec mora poleg znanja dveh jezikov obvladati mnogo drugih veščin, predvsem kulturo jezika in naroda ter specifična strokovna znanja. Če poteka poučevanje jezika na podlagi didaktično prirejenih učnih vsebin, na osnovi katerih se zahtevnost slovničnih struktur dodaja postopoma, torej od lažjega k težjemu, od enostavnejšega k zahtevnejšemu, tega pri prevajanju preprosto ni. Pri prevajanju je prevajalec, še bolj pa tolmač, soočen s turbulenco »razburkanega ocena« vsakokratne ubeseditve prevoda. Ne bi pa bilo prav, če bi nekdo brez ustreznih vzporednic zagovarjal stališče, da je prevajanje zahtevnejše od poučevanja jezika, še posebej, če se ni nikoli preizkušal na obeh področjih dela. Čeprav imam kot predavatelj in prevajalec bogate izkušnje, je moje mnenje, da imata ti dve dejavnosti le malo skupnih točk.«
Omenili ste, da ste prevaja-
lec in tolmač oziroma konsekutivni tolmač. Je v tem kakšna razlika?
Ivo Ban: »Kakor se vzame. Stroka opredeljuje pisnost v smeri večkratne ponovljivosti oz. neponovljivosti - tolmačenja nekega besedila. Govorna besedila se le redko snemajo oziroma zapišejo, zato je natančna ponovljivost že povedanega skoraj zmeraj vprašljiva. Ali povedano preprosteje - prevajalec prevaja zapisano besedilo (roman, pogodbe in drugo, ob tem ima možnost preveriti zapisano, besedilo popraviti, izboljšati), tolmač pa prevaja vse, kar nekdo govori. V tem primeru so popravki skoraj nemogoči, zato tolmačenje zahteva še toliko več zbranosti, govorne sposobnosti, tudi retorike. Sam uporabljam naslednje pojme: tolmačenje, konsekutivno, konferenčno in simultano tolmačenje. Naj še poudarim, da simultano tolmačenje poteka iz kabine in preko slušalk.«
S katerimi oblikami prevajanja oziroma tolmačenja se ukvarjate? Na vizitki je moč prebrati, da ste sodni tolmač. Je to še nekaj tretjega?
Ivo Ban: »Profesionalno se s prevajanjem in tolmačenjem ukvarjam že 15 let. V moje vsakdanje delo so vključene vse te oblike, najmanjši delež odpade na simultano, torej kabinsko tolmačenje. Sam naziv sodni tolmač pa je nekoliko zastarel in odraža čas in namen svojega nastanka. Že sam termin navaja na to, da naj bi ta oseba ustno tolmačila samo na sodišču vse to, kar
govorijo tisti, ki se ne znajo suvereno sporazumevati v jeziku, v katerem teče sodni postopek. Nekateri nas poimenujejo tudi stalni sodni tolmači ali zapriseženi sodni tolmači itd. Sicer pa je sodni tolmač v osnovi prevajalec pisnih besedil, pri katerih je posebna pozornost posvečena visoki stopnji odgovornosti v smislu popolne ustreznosti prevoda glede na izvirnik, kar prevajalec za vsak posamezen primer potrdi s svojim podpisom in uradnim osebnim žigom. Na sodni obravnavi pa se znajde v funkciji konsekutivnega tolmača, ker z določenim časovnim zamikom zaporedoma prevajagovorna besedila.«
Na panoju sem zasledila podatek, da prevajate besedila iz osmih oziroma celo nekaj več jezikov. Ste torej pravi poliglot. Kakšna besedila pa prevajate?
Ivo Ban: »Kot strokovni prevajalec pisnih besedil se večinoma ukvarjam z zahtevni-
mi tehničnimi, znanstvenimi, pravnimi in upravnimi besedili. Posplošeno lahko povem, da se velika večina slovenskih prevajalcev ukvarja predvsem s prevajanjem informativnih besedil. Ekspresivna besedila so bolj domena književnih prevajalcev, čeprav sem tudi sam nekaj takih že uspešno prevedel.«
Sicer pa Ivo Ban, prevajalec in tolmač, trdi, da mora biti delo opravljeno profesionalno, strokovno in časovno ustrezno. To je povezano s posameznikovimi, tudi etičnimi načeli. Bistvene sestavine prevajalskega dela so zanesljivost, natančnost, vestnost, vztrajnost ^ Ker nekaterih prevajalskih problemov ni mogoče rešiti takoj, si je zanje potrebno vzeti čas, jih premleti, nato odložiti, ponovno predelati in šele nato sprejeti najustreznejšo rešitev.
S kakšnimi težavami se soočate pri prevajalskem delu?
Ivo Ban: »Ena izmed naj-
Ivo Ban, prevajalec
večjih težav je zagotovo pomanjkanje ustrezne strokovne literature. V mislih imam kakovostne in obsežne dvojezične slovarje. Primanjkuje nam splošnih dvojezičnih slovarjev, da o strokovnih slovarjih za številna področja in številne jezikovne kombinacije sploh ne govorim. Mogoče je zanimivo manj znano dejstvo, da Slovenci nimamo niti enega dvojezičnega slovarja za jezikovno kombinacijo hrvaškega in slovenskega jezika oziroma obratno. Podobno velja tudi za mnoge druge jezikovne kombinacije, ki so pri prevajanju v Sloveniji močno zastopane. Stari slovarji, ki so nastajali v povsem drugih okoliščinah, so pri prevajanju dandanes lahko le delna orientacija, nikakor pa ne preva-jalčeva oporna točka.«
Znano mi je, da se ukvarjate tudi z raziskovalnim delom. Se raziskave nanašajo na prevajanje in tolmačenje?
Ivo Ban: »Vsekakor, saj je prevajanje oziroma tolmačenje povsem praktično naravnano dejanje. V okviru raziskovalne dejavnosti se ukvarjam s prevajanjem ne-leposlovnih besedil na splošno, tudi na povsem konkretnih besedilih. Pri tem gre za obstoj mnogih zakonitosti, ki jih sploh ne opaziš, če se prevajanja lotevaš le kot prestavljanja besedila iz enega jezika v drugi jezik. Če želiš, da je prevod ustrezen, ga je potrebno postaviti pred ogledalo retrospektivnosti Tak pristop do prevajalskega dela je eden
bistvenih pogojev za zagotavljanje kakovostnih prevodov.«
Glede na povedano je mogoče zaključiti, da prevajanja ne jemljete zgolj kot poklicne obveznosti, ampak kot mnogo več.
Ivo Ban: »Popolnoma se strinjam z vašo ugotovitvijo. Prevajanje in vse, kar spada v ta okvir, je precej specifično področje zahtevnega strokovnega dela. Z gotovostjo lahko trdim, da sem svoje nagnjenje do te dejavnosti gojil že dosti prej, preden sem sploh vedel, da od nje lahko tudi živiš. Že kot otrok sem začutil poklicanost k vsemu, karje povezano s sporazumevanjem, z jeziki, torej tudi s prevajanjem. Kljub marljivosti se vsega ne da naučiti, vendar je že prepoznavanje in gojenje tebi lastnega daru bistvenega pomena. Temu se preprosto reče odkritje lastnega talenta. Tudi pri študiju jezikov na fakulteti je bilo ukvarjanje s prevajanjem bolj dodatno nalaganje »nepotrebnih« obveznosti. Prav zato sem v diplomski nalogi iz srednjeveške nemščine iz 13. stoletja (Wolfram von Eschenbach: Parzival III) v moderni nemški jezik in v slovenščino prevedel več sto verzov ... «
Ivo Ban je lingvist v pravem pomenu besede. Navdih je našel in iskal ne le v številnih velikih imenih slovenskega prevajalstva, pač pa ga notranje polnijo ljudje, ki živijo po načelu človečnosti, odprtosti in iskrenosti. Usmerjen je v prihodnost, tudi zaradi narave dela, s katerim se ukvarja. Kulturna dejavnost, kot trdi Ivo Ban, se vse od Hieronima do danes ni bistveno spremenila, zato je prevajalčevo predano ukvarjanje z vsakim posameznim besedilom najboljša popotnica za prihodnost prevajanja. Še posebej zato, ker je prevajanje na slovenskem komaj začelo ubirati smelejše korake.
Zlatka Lampret
Foto: DZ
Foto: ZL
Slovenija • Laserska operacija oči
Z laserjem do boljšega vida, vendar ^
Marsikomu gredo očala, ki jih mora nositi, pošteno na živce. Spet drugi so se jih nekako že privadili, a bi bili raje brez njih, če bi le lahko. Ni pa niti malo takšnih, ki so se z očali popolnoma sprijaznili, a ker ni potrebno, da jim tičijo na nosu ves čas, jih kar naprej nekam zalagajo in iščejo ali pa jih celo »redno« izgubljajo, kar je seveda potem povezano z nemajhnimi stroški nakupa novih. Enako velja za leče.
Za vse te »kategorije« je gotovo zanimiva laserska operacija oči, če je seveda možna. Gre za specializirano vejo očesne kirurgije, ki se imenuje refraktivna kirurgija in se ukvarja z izboljšanjem ostrine vida. Med temi so tudi okulisti Očesne ambulante Morela, ki jih vodi dr. Vesna Morela.
V	očesni ambulanti Morela so se okulisti že pred nekaj meseci začeli ukvarjati s t. i. waverfrontsko lasersko tehnologijo, ki temelji na analizi in odpravljanju optičnih motenj višjega reda. »Z uvedbo izpopolnjene laserske tehnologije je tako mogoča izjemno natančna korekcija ostrine vida do te mere, da očala ali kontaktne leče sploh niso več potrebne. Sam poseg, ki temelji na metodi Lasek, je izveden s pomočjo najnovejšega računalniško vodenega excimer laserja. Z njegovo pomočjo očesni kirurg preoblikuje površino roženice in takoj odpravi refraktivno napako očesa,« pojasnjujejo v ambulanti Morela in nadaljujejo: »Sam postopek traja le 10 minut in je povsem neboleč, poteka pa v lokalni anesteziji in zagotavlja visoko stopnjo uspešnosti.«
V	Očesni ordinaciji Morela sicer strokovnjaki ob pregledu oči stranki svetujejo, ali je poseg sploh primeren zanjo: »Pred posegom z metodo LASEK morajo biti oči zdrave, očesna dioptrija pa v zadnjem letu pred posegom stabilna. Obstajajo pa tudi določene omejitve pri stopnji dioptrije, do katere se laserska korekcija še lahko uporablja. Preko 90 odstotkov ljudi z nizko do srednjo kratkovid-
nostjo, daljnovidnostjo ali astigmatizmom (nepravilna upognjenost roženice, op. a.) po laserski operaciji vidi povsem ostro brez očal. Spodnja starostna meja za tovrstno operacijo je 21 let, po posegu pa je priporočljivo za nekaj dni opustiti športne dejavnosti in v naravi uporabljati očala, ki zaščitijo oči pred UV žarki,« opozarjajo v Moreli.
Treba pa je tudi vedeti, da je korekcija očesne dioptrije samoplačniška storitev, saj gre za poseg na sicer zdravem očesu. V očesni ambulanti Morela v Ljubljani bo treba za korekcijo vida na enem očesu odšteti 250 tisočakov.
Zapleti po laserskih operacijah
Ne glede na vse povedano pa se je nujno zavedati tudi morebitnih tveganj, pa če je odstotek slednjih še tako nizek. Zato smo več o tej drugi plati medalje povprašali doktorico Brigito Cvetko, ki nam je povedala: »Ko se naveličamo očal ali ko nas kontaktne leče pričnejo motiti oz. povzročajo spremembe na očeh, je potrebno razmisliti o operaciji dioptrije. S tovrstno operacijo, ki se je intenzivno razvijala zadnje dve desetletji, dioptrijo res lahko odpravimo ali pa zmanjšamo. Stanje po takšni operaciji je v visokem odstotku trajno.«
Vendar pa , kot pojasnjuje Cvetkova, visok odstotek ne pomeni stoodstotnega uspeha, ter pojasnjuje, kaj pravzaprav pomeni operacija dioptrije: »Z operacijo spremenimo dioptrijsko vrednost optičnega sistema v očeh. Tako se slika opazo-
vanega predmeta izostri na mrežnici in ga vidimo. To izvedemo tako, da preoblikujemo zakrivljenost roženice z laserjem. Operacija dioptrije je odlično uspela v naslednjih primerih: ko odstranimo želeno dioptrijo znotraj normalnih mej, ko vidite enako ali bolje kot pred operacijo z najmočnejšo dioptrijo, ko so stranski pojavi po operaciji le prehodni v fazi celjenja, ko vam ni treba več nositi očal ali leč, ko potrebujemo le ena očala, če smo starejši od 45 let.«
Kot (zgolj) uspešno, ne pa tudi odlično uspešno lasersko operacijo Cvetkova ocenjuje takrat, ko je ostanek dioptrije med plus ena in minus dva in vidite enako kot prej z očali, če je ostrina vida enaka kot pred operacijo ob malo slabši kontrastni senzitivnosti, če po operaciji potrebujete očala ali leče le v posebnih okoliščinah (ponoči, za daljavo, za bližino).
»O neuspešni operaciji pa govorimo takrat, ko morate še naprej nositi očala in z njimi vidite enako kot pred operacijo, če vidite slabše kot pred operacijo z izrazito slabšo kontrastno senzitivnostjo ali če so stalni ali poslabšani stranski pojavi, kot npr. bleš-čanje, dvojna slika, suhe ali solzne oči.«
Cvetkova ob tem opozarja, da lahko vsak operativni poseg prinaša zaplete: »Med takšne zaplete šteje zmanjšanje oz omejitev vidne sposobnosti dva do pet tednov po operaciji dioptrije. To ne pomeni, da ne vidite. Dolgotrajno, natančno ali delo v slabih pogojih vas utruja in slika se zato megli. Ljudje reagirajo na operacijo dioptrije zelo različno. Večina jih vidi dobro že naslednji dan. Včasih pa je potrebno čakati mesece,da se vid uredi in stabilizira. Med samo operacijo se redko kaj zaplete. Redko nagaja t. i. nemirno oko, kar
poseg samo podaljša. Možne so tudi napake na laserju ali ostali opremi, ki pa se ugotovijo, preden se začne poseg.«
»Če ostanete po takšni operaciji brez dioptrije in še z izboljšanim vidom, je to sreča!«
Med neprijetnimi poopera-cijskimi učinki Brigita Cvetka navaja še: »Nekaj dni po operaciji se lahko pojavljajo bolečine v obliki tujka v fazi zaraščanja epitela, meglen vid, dvojni vid na enem očesu, bleščanje, sij okrog sveti-l,močno nihanje ostrine, sol-zenje ali suhe oči, blag glavobol, utrujanje in občutljivost na svetlobo. Prav tako lahko negativni učinki trajajo še nekaj tednov ali celo mesecev po operaciji, ko ostrina vida še vedno lahko niha, pojavlja se bleščanje na svetlobi, sij
okrog svetil, suhe ali solzne oči, spreminjanje dioptrije, meglen vid ...
Ti pojavi so posledica celjenja roženice in načina izvedbe laserske operacije. Če je reakcija roženice izrazita, so tudi pojavi bolj izraženi, in obratno. Obsežnejši poseg ali če odstranimo večji odstotek tkiva, običajno povzroči močnejšo reakcijo. Če gremo z laserjem do skrajnih mej, je pričakovati več teh pojavov skozi daljše obdobje od operacije.«
Cvetkova ob koncu vse tiste, ki bi se ali se boste odločili za laserski poseg, opozarja: »Pričakovanja morajo biti realna, saj gre za operacijo, na katero pri najboljši tehniki in izkušenosti vpliva organizem s celjenjem. Potreben je res odkrit pogovor med operaterjem in pacientom. Če ostanete po takšni operaciji brez dioptrije in še z izboljšanim vidom, je to sreča!«
SM
Ptuj • Zaključek projekta Za zdrave zobe
K zobozdravniku brez strahu
V okviru projekta Za zdrave zobe so v torek, 26. septembra, ob 17. uri v prostorih avle zobozdravstva na Ptuju učenci Osnovne šole Podlehnik pripravili gledališko igro Medvedkovi medenjaki.
V poletnih igricah, ki so potekale od maja do septembra, so učenci iz Osnovne šole Podlehnik pripravili tri igrice, vse pa so bile namenjene predšolskim otrokom. Prva igrica, ki so jo priredili maja, je bila Gusarji s čistimi zobmi, druga Kraljično boli zob in zadnja Medvedkovi med-enjaki. Projekt Za zdrave zobe izvajajo medicinske sestre in mentorice po različnih šolah in vrtcih. Kot je povedala dr. Metka Petek - Uhan, direktorica JZ Zdravstvenega doma Ptuj, je pomembno to,
da se je zobna gniloba zelo znižala. »Osnovni namen je skrb za zdrave zobe in s tem tudi krepitev zdravja. Skozi gledališke predstave otrokom na bolj prijazen način, brez uniform, ki se jih včasih bojijo, pokažemo, kako skrbeti za zobe,« je dejalaMetka Petek -Uhan. Kot je še dodala Tanja Tantagel, vodja pedon-tologije v zobozdravstveni ambulanti ZD Ptuj, je to zelo učinkovit način, kako privabiti tudi starše. Vse tri letošnje igrice so pripravili učenci Osnovne šole Podlehnik pod
mentorstvom Zdenke Golub in medicinske sestre Melite Trop. Zadnjo predstavo so si ogledali otroci od 5 do 6 let iz vrtca Narcisa, ki so bili nad igrico zelo navdušeni. Zadovoljna pa je bila tudi ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuš, ki je povedala, da so takšni projekti najžlahtnejši most med vzgojo, ki jo ponujajo v vrtcu, in lepimi zobmi. »Najboljši vzgojitelji so otroci, samo napotiti jih je treba,« je še dejala Bratuševa.
Dženana Bećirović
Foto: Dženana Bečirovič
Otroci so letos pripravili tri igrice v okviru projekta Za zdrave zobe.
Foto: MZ
petek • 6. oktobra 2006
Rekreacija, šport mladih, poslovna sporočila
ŠtajemkiTWIUK 29
Tenis • Zaključni turnir v TC Luka
Drobnič premagal lanskoletnega prvaka
Tenis center Luka v Žabjaku je v soboto, 23. septembra, s finalnimi dvoboji končal zaključni turnir Masters 2006 za rekreativce stare nad 30 let. V sezoni 2006 so bili odigrani štirje turnirji, na katerih je igralo skupno kar 41 igralcev. Po točkovnem sistemu se je na zaključni turnir uvrstilo 32 najboljših.
Po zanimivih dvobojih se je 16 zmagovalcev 1. kroga uvrstilo v glavni turnir, 16 poražencev pa v tolažilno skupino (repasaž). Turnir se je letos zaradi slabega vremena malce zavlekel, vendar to ni vplivalo na razpoloženje igralcev, ki so prikazali lepe igre, polne atraktivnih potez.
Letošnja lovorika najboljšega je po odlični finalni predstavi pripadla Marku Drobniču, ki je premagal lanskoletnega zmagovalca Dušana Majceno-viča.
Rezultati: četrtfinale: Maj-cenovič - Šibila 9:3, Drobnič - Topolovec 9:1, Horvat - Bra-tuša 9:2, Grabar - Kolarič 9:4.
Polfinale: Majcenovič -Horvat 9:0, Drobnič - Grabar 9:1.
Finale: Drobnič - Majcenovič 9:7.
V tolažilni skupini je z lepo igro zmagal Dani Pušnik, ki je premagal Bojana Kocjana z rezultatom 9:3.
Največ točk (36) je na letošnjih štirih turnirjih osvojil Dušan Majcenovič (zmagovalec turnirja je prejel 12, finalist 10 točk ...).
jm
Finalista ietošnjega Mastersa v TC Luka: Marko Drobnič in Dušan Majcenovič
Paintball
Zmaga na Hrvaško
Na strelišču v Gaju pri Pra-gerskem je potekal šesti, zadnji turnir v paintballu, katerega se je udeležilo petnajst ekip iz Slovenije in Hrvaške. Prvo mesto je osvojila ekipa Arelo team iz Hrvaške, ekipa Viper UOS, ki je bila tudi organizator tekmo-
vanja pa je osvojila peto mesto. V skupnem seštevku je naslov osvojila ekipa Fast Fingerc Foce iz sosednje hrvaške, ki je zbrala 213 točk, ekipa Viper UOS pa je osvojila sedmo mesto.
Danilo Klajnšek
Sah • Odprto prvenstvo za osnovne šole
Igrajte šah in logično razmišljajte
Šahovsko društvo Ptuj - Ve-plas Velenje je v soboto, 23. 9. 2006, v prostorih OŠ Ljudski vrt na Ptuju uspešno izvedlo odprto prvenstvo ptujskega dela Podravja za mlade šahiste in šahistke. Na osnovi rezultatov bo ŠD Ptuj - Veplas Velenje najboljše posameznike povabilo v organizirano šahovsko šolo za vse kategorije, ki bo potekala v prostorih kluba.
Rezultati:
Skupina U15 (dečki in deklice), 7 udeležencev:
1 Žan Belšak (OŠ Cirkulane - Zavrč) 6,5; 2. Ana Reberc (OŠ Gorišnica) 5,5; 3. Nejc Belšak
(OŠ Cirkulane - Zavrč) 4,5 toče (od 7 možnih)
Skupina U12 (dečki in deklice), 12 udeležencev:
1. Igor Ranfl 6; 2. Rebeka Kovačec 5; 3. Tjaša Lubec (vsi OŠ Gorišnica) 4,5 točke (od 7 možnih)
Skupina U10 (dečki in deklice), 10 udeležencev:
1. Gašper Peklar 6; 2. Jan Ko-lenko 5,5; 3. David Zagoršek (vsi OŠ Gorišnica) 4,5 točke (od 7 možnih) _
Skupina U8 (dečki in deklice), 4 udeleženci:
1. Blaž Belšak (OŠ Cirkulane - Zavrč) 4,5; 2. Luka Tomasino
S sloganom »Igrajte šah In logično razmišljajte« želI šahovsko društvo Ptuj - Veplas Velenje navdušiti in ponuditi strokovno znanje vsem mladim na področju šaha.
V kolikor želite tudi sami okusiti razigrane skoke skakačev in neuničljivost trdnjav, vabljeni tudi vi. Več informacij na tel. 02 788 58 90 ali faks 02 788 58 91.
(OŠ Ljudski vrt) 4,5; 3. Sarah Ramadani (OŠ Ljudski vrt) 3 točke (od 6 možnih).
Danilo Polajžer
V OŠ Ljudski vrt se je zbralo več kot 30 mladih šahistov,
Foto: Črtomir Goznik
Na podlagi 75. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 - uradno prečiščeno besedilo in 70/06 - odločba ustavnega sodišča) in 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 70/00 in 78/06) je Občinska volilna komisija občine Ormož sestavila naslednji
SEZNAM
KANDIDAT^^ ZA VOLITVE ŽUPANA OBČINE ORMOŽ,
KI BODO 22. OKTOBRA 2006
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Alojz SOK, roj. 27. 03. 1959, Ptujska c. 12/b, Ormož Poklic: dr. vet. med.
Delo, ki ga opravlja: poslanec Državnega zbora RS
Predlagatelj: N.Si - Nova Slovenija, krščanska ljudska stranka, OO Ormož
2.	mag. Boštjan ŠTEFANČIČ, roj. 09. 11. 1964, Cvetlična ul. 1, Ormož Poklic: mag. agronomskih znanosti
Delo, ki ga opravlja: kmetijski inšpektor
Predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka, Konferenca OO Ormož
3.	Vili TROFENIK, roj. 05. 09. 1943, Mihovci pri Veliki Nedelji 104 Poklic: matematik
Delo, ki ga opravlja: poslanec Državnega zbora RS Predlagatelj: Stanislav ŽLIČAR in skupina volivcev
4.	mag. Gustek JANEŽIČ, roj. 27. 03. 1972, Veliki Brebrovnik 5, Miklavž pri Ormožu
Poklic: dipl. inž. Kmetijstva - mag. kmetijstva Delo, ki ga opravlja: uradnik na Ministrstvu za finance Predlagatelj: SLS Slovenska ljudska stranka Številka: 041 - 00015/2006 0007 29 Ormož, dne 03. oktober 2006
PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE ORMOŽ Anton LUSKOVIČ, l. r.
Na podlagi 75. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 -uradno prečiščeno besedilo in 70/06 - odločba ustavnega sodišča) in 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 70/00 in 78/06) je Občinska volilna komisija občine Ormož sestavila naslednji
SEZNAM
LIST KANDIDATOV ZA VOLITVE SVETNIKOV V OBČINSKI SVET OBČINE ORMO@, KI BODO 22. OKTOBRA 2006
ŠTEVILKA VOLILNE ENOTE: I Območje enote: KS IVANJKOVCI, KS MIKLAV@ PRI ORMOŽU IN KS KOG
V	seznam so vpisane naslednje liste kandidatov:
I. Predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka, Konferenca OO
Ormož
Ime liste: SDS
1.	Bogomir LUCI, roj. 20. 10. 1961, Jastrebci 15 Poklic: kmetovalec
Delo, ki ga opravlja: kmetovalec
2.	Franc ZEMLJIČ, roj. 03. 08. 1971, Pavlovski vrh 40/a Poklic: univ. dipl. inž. organizator dela
Delo, ki ga opravlja: vodja oddelka za tehnologijo
3.	Sandra BAJUK, roj. 20. 08. 1975, Gomila pri Kogu 14 Poklic: komercialist
Delo, ki ga opravlja: nezaposlena
4.	Milan KOLARIČ, roj. 22. 05. 1953, Lačaves 53 Poklic: strojni tehnik
Delo, ki ga opravlja: carinik
5.	Danijel VRBNJAK, roj. 15. 04. 1983, Miklavž pri Ormožu 24 Poklic: gimnazijski maturant
Delo, ki ga opravlja: študent informatike
6.	Suzana MAJCEN, roj. 02. 08. 1970, Miklavž pri Ormožu 25 Poklic: ekonomski tehnik
Delo, ki ga opravlja: knjigovodja
7.	Franc ŠKORJANEC, roj. 03. 09. 1938, Žvab 16 Poklic: klepar
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
II.	Predlagatelj: DeSUS Demokratična stranka upokojencev Slovenije Ime liste: DeSUS Demokratična stranka upokojencev Slovenije
1.	Veronika VRBNJAK, roj. 01. 01. 1949, Cerovec Stanka Vraza 31/a Poklic: vzgojiteljica
Delo, ki ga opravlja: upokojenka
2.	Ljubisav LUKIĆ, roj. 12. 10. 1941, Mali Brebrovnik 6 Poklic: industrijski obratovodja
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
3.	Peter LUKMAN, roj. 18. 02. 1940, Kajžar 63 Poklic: kmetijski tehnik
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
4.	Marta POLANIČ, roj. 26. 07. 1953, Mihalovci 74 Poklic: kuharica
Delo, ki ga opravlja: upokojenka
5.	Janez LAH, roj. 17. 08. 1929, Lačaves 1 Poklic: kmetovalec
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
6.	Josip BORKO, roj. 09. 03. 1964, Miklavž pri Ormožu 50 Poklic: žel. strojnik
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
7.	Ana PETEK, roj. 25. 05. 1947, Vodranci 46 Poklic: kmetovalka
Delo, ki ga opravlja: upokojenka
III.	Predlagatelj: Območna organizacija Socialnih demokratov Ormož Ime liste: SOCIALNI DEMOKRATI
1. Zdravko HLEBEC, roj. 13. 05. 1946, Kog 107
Poklic: upokojenec
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
2.	Vinko RATEK, roj. 29. 06. 1964, Mali Brebrovnik 33 Poklic: inž. kmetijstva
Delo, ki ga opravlja: vodja obrata
3.	Danilo HLEBEC, roj. 08. 11. 1958, Kog 19 Poklic: trgovski poslovodja
Delo, ki ga opravlja: trgovski poslovodja
IV.	Predlagatelj: Volilni zbor, članov OO Aktivne Slovenije, Ormož Ime liste: AS - AKTIVNA SLOVENIJA
1.	Mitja NOVAK, roj. 08. 01. 1970, Veliki Brebrovnik 44 Poklic: policist
Delo, ki ga opravlja: policist
2.	Jožef BALAŽIC, roj. 07. 07. 1954, Gomila pri Kogu 25 Poklic: kuhar
Delo, ki ga opravlja: kuhar
3.	Mojca NOVAK, roj. 08. 04. 1972, Miklavž pri Ormožu 36 Poklic: profesorica
Delo, ki ga opravlja: profesorica razrednega pouka
4.	Goran BRENHOLC, roj. 27. 09. 1969, Mali Brebrovnik 40 Poklic: kmetijski mehanik
Delo, ki ga opravlja: traktorist, mehanik
5.	Ivan ZADRAVEC, roj. 22. 06. 1971, Mihalovci 25 Poklic: mehanik
Delo, ki ga opravlja: mehanik, traktorist
6.	Mihaela VOČANEC, roj. 30. 09. 1973, Libanja 20/a Poklic: vzgojiteljica predšolskih otrok
Delo, ki ga opravlja: vzgojiteljica predšolskih otrok
7.	Željko PERC, roj. 17. 12. 1969, Jastrebci 54/a Poklic: delavec
Delo, ki ga opravlja: šofer
V.	Predlagatelj: Zbor članov OO Nove Slovenije - Krščansko ljudske stranka NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA
1.	Tanja VAUPOTIČ, roj. 25. 02. 1973, Mihalovci 78 Poklic: univ. dipl. inž. kmetijstva
Delo, ki ga opravlja: selektor v trsničnem centru
2.	Anton KIRIČ, roj. 17. 04. 1944, Miklavž pri Ormožu 44 Poklic: agronom
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
3.	Irma MURAD, roj. 17. 06. 1969, Veliki Brebrovnik 17 Poklic: prof. biologije in kemije
Delo, ki ga opravlja: predmetna učiteljica, pomočnica ravnatelja
4.	Cvetka KOCJAN, roj. 02. 01. 1955, Lačaves 5 Poklic: krojač
Delo, ki ga opravlja: upokojenka
5.	Ciril MEŠKO, roj. 01. 05. 1943, Lahonci 6 Poklic: kmetijski tehnik
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
6.	Aleksander VOLAJ, roj. 08. 05. 1974, Zasavci 12 Poklic: šofer
Delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik
7.	Anka ZORMAN, roj. 10. 07. 1953, Libanja 1 Poklic: kuharica
Delo, ki ga opravlja: prodajalka
VI.	Predlagatelj: Kandidacijski zbor; Zeleni Slovenije, OO Ormož Ime liste: ZELENI SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR ORMOŽ
1.	Majda VOGRINEC, roj. 07. 05. 1959, Vinski vrh 82 Poklic: ekonomist
Delo, ki ga opravlja: komercialist
2.	Leon LAH, roj. 30. 11. 1976, Mali Brebrovnik 35 Poklic: univ. dipl. inž. kmet.
Delo, ki ga opravlja: kontrolor integrirane pridelave
3.	Melita TUSEK, roj. 26. 02. 1980, Vuzmetinci 48/a Poklic: dipl. inž. tekst.
Delo, ki ga opravlja: iskalka zaposlitve
4.	Branko ČURIN, roj. 25. 03. 1969, Vodranci 31 Poklic: voznik
Delo, ki ga opravlja: obrtnik
5.	Janko LAH, roj. 31. 08. 1968, Miklavž pri Ormožu 56 Poklic: kmetovalec
Delo, ki ga opravlja: kmetovalec
6.	Stanislav RIZMAN, roj. 01. 03. 1951, Vuzmetinci 51 Poklic: keramicar
Delo, ki ga opravlja: gradbeni delavec
VII.	Predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Ime liste: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
1.	Miroslav TRAMSEK, roj. 25. 10. 1941, Miklavž pri Ormožu 23 Poklic: učitelj
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
2.	Ana PEVEC, roj. 03. 06. 1947, Jastrebci 2 Poklic: predmetna učiteljica
Delo, ki ga opravlja: upokojenka
3.	Mirko ŽALAR, roj. 27. 12. 1952, Ivanjkovci 83 Poklic: policist
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
4.	Dejan JURKOVIČ, roj. 30. 08. 1977, Vinski vrh 49 Poklic: dipl. inž. gradbeništva
Delo, ki ga opravlja: vodja projekta
5.	Urška FILIPIČ, roj. 23. 10. 1980, Vinski vrh 25 Poklic: zobotehnik
Delo, ki ga opravlja: študentka
6.	Srečko KOCIPER, roj. 11. 06. 1964, Ivanjkovci 66/a Poklic: inž. geodezije
Delo, ki ga opravlja: geodet - podjetnik
7.	Branko VOGRINEC, roj. 19. 01. 1954, Vuzmetinci 1 Poklic: kmetijski strojnik
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
VIII: Predlagatelj: Stanislav ŽLIČAR in SKUPINA VOLIVCEV Ime liste: NESTRANKARSKA ENOTNA LISTA - NEL
1.	Marjeta POLAK, roj. 22. 12. 1975, Stanovno 47 Poklic: dipl. inž. agronomije
Delo, ki ga opravlja: iskalec zaposlitve
2.	Dušan PRAPOTNIK, roj. 10. 01. 1952, Jastrebci 11 Poklic: kmetijski tehnik
Delo, ki ga opravlja: pridelovalec cvetja in zdravilnih zelišč
3.	Ljubica SIMONIČ, roj. 28. 03. 1954, Miklavž pri Ormožu 28 Poklic: ekonomski tehnik
Delo, ki ga opravlja: referent nabave
4.	Bojan MUNDA, roj. 16. 03. 1980, Svetinje 3 Poklic: univ. dipl. inž. oec.
Delo, ki ga opravlja: delo v proizvodnji
5.	Franc KOLMAN, roj. 05. 06. 1951, Runeč 42 Poklic: voznik
Delo, ki ga opravlja: voznik
6.	Milan HLEBEC, roj. 14. 12. 1969, Kog 108 Poklic: policist
Delo, ki ga opravlja: turistična dejavnost
7.	Matej TUSEK, roj. 20. 05. 1983, Kajžar 61 Poklic: elektro računalniška šola
Delo, ki ga opravlja: strojnik
IX. Predlagatelj: Volilni občni zbor SLS Slovenska ljudska stranka Ime liste: SLS Slovenska ljudska stranka
1.	Emil TRSTENJAK, roj. 12. 07. 1959, Kajžar 21 Poklic: avtomehanik
Delo, ki ga opravlja: prevoznik
2.	Slavko PERC, roj. 23. 11. 1965, Vodranci 27 Poklic: inž. kmetijstva
Delo, ki ga opravlja: vodi kmetijo
3.	Lidija LAH, roj. 23. 08. 1953, Mihalovci 22 Poklic: kmetovalka
Delo, ki ga opravlja: delo na kmetiji
4.	Karl HABJANIČ, roj. 29. 08. 1945, Žerovinci 17 Poklic: kmetovalec
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
5.	Vlado PLOHL, roj. 22. 05. 1960, Miklavž pri Ormožu 18/a Poklic: strojnik
Delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik
ŠTEVILKA VOLILNE ENOTE: II Območje enote: KS ORMOŽ
V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov:
I. Predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka, Konferenca OO Ormož
Ime liste: SDS
1.	Branko SUMENJAK, roj. 08. 04. 1953, Ul. Kneza Koclja 1, Ormož Poklic: gimnazijski maturant - prometni tehnik
Delo, ki ga opravlja: zastopnik podjetja v drugi državi
2.	Ana SINKO, roj. 15. 05. 1953, Dolga lesa 12/a, Ormož Poklic: medicinska sestra, višja socialna delavka
Delo, ki ga opravlja: koncesionar zasebnik zdravstvene nege na domu
3.	Ivan BRUMEN, roj. 05. 07. 1957, Spodnji Ključarovci 32 Poklic: transportni komercialist
Delo, ki ga opravlja: komercialist
4.	Majda BRUMEN, roj. 01. 05. 1961, Spodnji Ključarovci 32 Poklic: kmetijski tehnik
Delo, ki ga opravlja: delovodja
5.	mag. Boštjan STEFANČIČ, roj. 09. 11. 1964, Cvetlična ul. 1, Ormož Poklic: mag. agronomskih znanosti
Delo, ki ga opravlja: kmetijski inšpektor
6.	Ivan KUHARIČ, roj. 15. 06. 1965, Lešnica 30 Poklic: kmetijski tehnik
Delo, ki ga opravlja: kmetovalec
7. Jožef STERMAN, roj. 24. 02. 1954, Hardek 6
Poklic: strojni tehnik
Delo, ki ga opravlja: učitelj - inštruktor vožnje motornih vozil
II.	Predlagatelj: DeSUS Demokratična stranka upokojencev Slovenije Ime liste: DeSUS Demokratična stranka upokojencev Slovenije
1.	Mirko NOVAK, roj. 28. 03. 1943, Ul. Dr. Ozvalda 3, Ormož Poklic: predmetni učitelj
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
2.	Olga BEDENIK, roj. 18. 05. 1948, Ptujska c. 25, Ormož Poklic: ekonomski tehnik
Delo, ki ga opravlja: upokojenka
3.	Milan Rudolf ČURIN, roj. 08. 01. 1928, Ul. Heroja Kerenčiča 3, Ormož Poklic: gozdarski tehnik
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
4.	Janez PLAVEC, roj. 16. 11. 1947, Ul. Dr. Ozvalda 9, Ormož Poklic: ključavničar
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
5.	Ivan BOGSA, roj. 22. 11. 1948, Litmerk 15/b Poklic: trgovski poslovodja
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
III.	Predlagatelj: Območna organizacija Socialnih demokratov Ormož Ime liste: SOCIALNI DEMOKRATI
1.	Zlatan FAFULIĆ, roj. 17. 08. 1972, Ul. Dr. Kovačiča 2, Ormož Poklic: elektrotehnik - elektronik
Delo, ki ga opravlja: carinski deklarant
2.	Miran TUSEK, roj. 02. 09. 1969, Pušenci 6/a Poklic: inž. strojništva
Delo, ki ga opravlja: vodja orodjarne
3.	Snežana VINDIS, roj. 18. 02. 1956, Ptujska c. 25, Ormož Poklic: medicinska sestra
Delo, ki ga opravlja: medicinska sestra
4.	Danilo LUKNER, roj. 23. 03. 1965, Novakova c. 21, Ormož Poklic: dipl. upravni organizator
Delo, ki ga opravlja: vodja agencije banke
5.	Mitja STRMAN, roj. 27. 11. 1982, Dobrava 9/a Poklic: študent
Delo, ki ga opravlja: študent
6.	Stanislav MEDIK, roj. 22. 09. 1943, Frankovci 45 Poklic: pravnik
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
IV.	Predlagatelj: Volilni zbor, članov OO Aktivne Slovenije, Ormož Ime liste: AS - AKTIVNA SLOVENIJA
1.	Stanislav PODGORELEC, roj. 29. 09. 1957, Hardek 31/b Poklic: živilski tehnik
Delo, ki ga opravlja: vodenje ekstrakcije in sušilnice
2.	Miran KUHARIČ, roj. 01. 07. 1969, Pušenci 41 Poklic: ekonomsko komercialni tehnik
Delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik
3.	Monika IVANUSA, roj. 26. 04. 1964, Pušenci 4/a Poklic: diplomirana ekonomistka
Delo, ki ga opravlja: trženje
4.	Lidija MUNDA, roj. 15. 12. 1972, Spodnji Ključarovci 15/b Poklic: natakarica
Delo, ki ga opravlja: strežba
5.	Dalibor SOSTARIČ, roj. 12. 08. 1972, Dobrava 26/a Poklic: dipl. inž. strojništva
Delo, ki ga opravlja: delovni inštruktor
6.	Alenka LESNIČAR, roj. 07. 10. 1981, Pušenci 28 Poklic: frizerka
Delo, ki ga opravlja: frizerstvo
7.	Tomi NIEDORFER, roj. 26. 04. 1971, Opekarniška c. 15/a, Ormož Poklic: strojni tehnik
Delo, ki ga opravlja: vzdrževanje - nadzor večjih ognev. objektov
V.	Predlagatelj: Zbor članov OO Nove Slovenije - Krščansko ljudske stranka Ime liste: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA
1.	Alojz SOK, roj. 27. 03. 1959, Ptujska c. 12/b, Ormož Poklic: dr. veterinarske medicine
Delo, ki ga opravlja: poslanec Državnega zbora RS
2.	dr. Simon KOLMANIČ, roj. 12. 02. 1972, Kerenčičev trg 12, Ormož Poklic: univ. dipl. inž. računalništva in informatike
Delo, ki ga opravlja: asistent na FERI
3.	Tamara HODŽAR, roj. 20. 04. 1972, Dobrava 18 Poklic: univ. dipl. inž. kemijske tehnologije
Delo, ki ga opravlja: profesorica kemije
4.	Ciril TINKO, roj. 26. 06. 1954, Ptujska c. 12/b, Ormož Poklic: inž. kmetijstva
Delo, ki ga opravlja: vodja pridelovalnega območja
5.	Majda ZIDARIČ, roj. 05. 04. 1960, Hum pri Ormožu 7/a Poklic: farmacevtski tehnik
Delo, ki ga opravlja: farmacevt
6.	Marija BABIČ, roj. 30. 03. 1951, Loperšice 7 Poklic: kmetovalka
Delo, ki ga opravlja: kmetovanje
7.	Danilo ZIDARIČ, roj. 19. 04. 1962, Pušenci 22/a Poklic: prometni tehnik
Delo, ki ga opravlja: prometnik
VI.	Predlagatelj: Kandidacijski zbor; Zeleni Slovenije, OO Ormož Ime liste: ZELENI SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR ORMOŽ
1.	Rado ANTOLIČ, roj. 25. 07. 1965, Novakova c. 25, Ormož Poklic: geodet
Delo, ki ga opravlja: geodet
2.	Vlado HEBAR, roj. 14. 03. 1961, Kolodvorska c. 8, Ormož Poklic: profesor športne vzgoje
Delo, ki ga opravlja: ravnatelj OS
3.	Danica ZLATNIK, roj. 11. 03. 1948, Frankovci 42 Poklic: gospodinja
Delo, ki ga opravlja: gospodinja
4.	mag. Mladen SIMUNIĆ, roj. 30. 05. 1945, Gregoričeva ul. 1, Ormož Poklic: mag. , dr. med. - zdravnik
Delo, ki ga opravlja: zdravnik
5.	Milan IMEROVIČ, roj. 07. 04. 1956, Ljutomerska c. 2, Ormož Poklic: natakar
Delo, ki ga opravlja: natakar - samostojni podjetnik
6.	Tomaž RAUSL, roj. 15. 10. 1965, Dolga lesa 6, Ormož Poklic: upravni delavec
Delo, ki ga opravlja: višji svetovalec
7.	Irena PIBERČNIK, roj. 24. 01. 1967, Novakova c. 31, Ormož
Poklic: družboslovni tehnik Delo, ki ga opravlja: tajnica
VII.	Predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Ime liste: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
1.	Slavko KOSI, roj. 05. 04. 1954, Hum pri Ormožu 9/a Poklic: dipl. ekonomist
Delo, ki ga opravlja: direktor
2.	Marko ANTOLIČ, roj. 30. 09. 1971, Kerenčičev trg 2, Ormož Poklic: univ. dipl. ekonomist
Delo, ki ga opravlja: vodja kontrolinga
3.	Zlata VIČAR POLAK, roj. 26. 06. 1957, Ilirska ul. 13, Ormož Poklic: zdravnica
Delo, ki ga opravlja: specialist šolske medicine
4.	Silvo ŽIŽEK, roj. 03. 01. 1964, Poštna ul. 3, Ormož Poklic: univ. dipl. inž. agronomije
Delo, ki ga opravlja: strokovni direktor
5.	Marta PERSAK, roj. 08. 07. 1941, Vrtnarska ul. 1/a, Ormož Poklic: medicinska sestra
Delo, ki ga opravlja: upokojenka
6.	Andrej KOVAČIČ, roj. 27. 04. 1949, Ul. Dr. Hrovata 1, Ormož Poklic: univ. dipl. inž. gozdarstva
Delo, ki ga opravlja: vodja enote
7.	Blaž KUKEC, roj. 27. 04. 1981, Kolodvorska c. 2, Ormož Poklic: gimnazijski maturant
Delo, ki ga opravlja: študent
VIII.	Predlagatelj: Milko LESNIČAR in SKUPINA VOLIVCEV Ime liste: NESTRANKARSKA ENOTNA LISTA - NEL
1.	mag. Bojan BURGAR, roj. 27. 06. 1951, Kolodvorska c. 2, Ormož Poklic: mag. znanosti s kadrovsko - izobraževalnega področja Delo, ki ga opravlja: ravnatelj
2.	Cilika SPINDLER, roj. 09. 11. 1952, Kolodvorska c. 2, Ormož Poklic: višja medicinska sestra
Delo, ki ga opravlja: glavna sestra
3.	Milivoj ZEMLJIČ, roj. 24. 02. 1931, Kolodvorska c. 2, Ormož Poklic: predmetni učitelj slovenskega jezika
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
4.	Ivan GOLOB, roj. 26. 11. 1954, Novakova c. 17, Ormož Poklic: prodajalec
Delo, ki ga opravlja: skladiščnik
5.	Klavdija ZORJAN SKORJANEC, roj. 31. 05. 1974, Pušenci 43 Poklic: prof. glasbe
Delo, ki ga opravlja: profesorica glasbe
6.	Metka LESNIČAR, roj. 20. 09. 1960, Žigrova ul. 10, Ormož Poklic: predmetna učiteljica bio-gos - eid
Delo, ki ga opravlja: predmetna učiteljica bio-gos - eid
7.	Saša PRAPOTNIK, roj. 25. 04. 1973, Kolodvorska c. 2, Ormož Poklic: ekonomski tehnik
Delo, ki ga opravlja: finančni knjigovodja - blagajnik
IX.	Predlagatelj: Volilni občni zbor SLS Slovenska ljudska stranka Ime liste: SLS Slovenska ljudska stranka
1.	Miroslav HANŽELIČ, roj. 28. 12. 1939, Hardek 22/a Poklic: elektronik
Delo, ki ga opravlja: prokurist
2.	Marjan MOHORKO, roj. 23. 03. 1963, Loperšice 20 Poklic: univ. dipl. oec.
Delo, ki ga opravlja: vodja kontrolinga
3.	Karmen KUHARIČ, roj. 07. 03. 1967, Ljutomerska c. 32/a, Ormož Poklic: ekonomski tehnik
Delo, ki ga opravlja: administrativna dela v supermarketu
4.	Ludvik KRALJ, roj. 05. 02. 1970, Pavlovci 28 Poklic: kmetovalec
Delo, ki ga opravlja: vodi kmetijo
5.	Anton SALAMON, roj. 05. 04. 1955, Hardek 10 Poklic: ekonomist
Delo, ki ga opravlja: direktor kmetijske zadruge
ŠTEVILKA VOLILNE ENOTE: III Območje enote: KS PODGORCI in KS VELIKA NEDELJA
V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov:
I. Predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka, Konferenca OO Ormož
Ime liste: SDS
1.	Valerija KOLENKO, roj. 26. 01. 1976, Cvetkovci 18 Poklic: dipl. ekonomistka
Delo, ki ga opravlja: finančno računovodstvo
2.	Ciril MESKO, roj. 30. 03. 1963, Velika Nedelja 18/a Poklic: kmetijski tehnik
Delo, ki ga opravlja: kmetovalec
3.	Alojz VOZLIČ, roj. 24. 04. 1944, Podgorci 8 Poklic: prometni inženir
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
4.	Alenka PRIGL, roj. 30. 05. 1975, Ritmerk 3 Poklic: ekonomistka za bančništvo in finance Delo, ki ga opravlja: komercialistka prodaje
5.	Vekoslav CVETKO, roj. 03. 03. 1958, Velika Nedelja 20 Poklic: inž. živilstva
Delo, ki ga opravlja: operater - vodja postaje TSO
6.	Stanislav DOVEČAR, roj. 13. 09. 1958, Sardinje 2 Poklic: osnovna šola
Delo, ki ga opravlja: kmetovalec
II.	Predlagatelj: DeSUS Demokratična stranka upokojencev Slovenije Ime liste: DeSUS Demokratična stranka upokojencev Slovenije
1.	Jožef HERGULA, roj. 25. 02. 1955, Cvetkovci 9/c Poklic: policist
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
2.	Stanko KOKOL, roj. 27. 04. 1946, Hajndl 6/f Poklic: dimnikar
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
3.	Marija ZEMLJIČ, roj. 22. 03. 1941, Podgorci 44 Poklic: upravna delavka
Delo, ki ga opravlja: upokojenka
4.	Mirko KRABONJA, roj. 18. 04. 1943, Podgorci 48 Poklic: električar
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
III.	Predlagatelj: Območna organizacija Socialnih demokratov Ormož Ime liste: SOCIALNI DEMOKRATI
1. Andrej VAUPOTIČ, roj. 07. 12. 1966, Velika Nedelja 40/a Poklic: inž. strojništva
Delo, ki ga opravlja: vodja priprave dela
2.	Stanko ZAMUDA, roj. 15. 01. 1960, Draksl 30 Poklic: inž. računalništva
Delo, ki ga opravlja: organizator inf. dejavnosti na OS
3.	Barbara BEDNJIČKI, roj. 16. 03. 1982, Podgorci 57 Poklic: študent - absolvent
Delo, ki ga opravlja: študent - absolvent
4.	Aleksandra OZMEC, roj. 01. 03. 1979, Velika Nedelja 10/g Poklic: prof. slovenščine
Delo, ki ga opravlja: prof. slovenščine
5.	Milan KRALJ, roj. 10. 09. 1948, Mihovci pri Veliki Nedelji 40/a Poklic: gradbeni delovodja
Delo, ki ga opravlja: gradbeni delovodja
6.	Robert JAUSOVEC, roj. 09. 12. 1970, Trgovišče 64 Poklic: delavec
Delo, ki ga opravlja: nastavljalec orodij
IV.	Predlagatelj: Volilni zbor, članov OO Aktivne Slovenije, Ormož Ime liste: AS - AKTIVNA SLOVENIJA
1.	Janez MORAVEC, roj. 06. 03. 1958, Senešci 64/a Poklic: komercialni tehnik
Delo, ki ga opravlja: direktor
2.	Alenka GASPERIČ, roj. 09. 04. 1957, Podgorci 17 Poklic: učiteljica
Delo, ki ga opravlja: učiteljica
3.	Andrej FISTRAVEC, roj. 13. 10. 1959, Velika Nedelja 19/c Poklic: avtoličar
Delo, ki ga opravlja: cestninski blagajnik
4.	Sabina RAJH, roj. 31. 08. 1987, Velika Nedelja 6 Poklic: gimnazijski maturant
Delo, ki ga opravlja: nezaposlena
5.	Dejan PLOHL, roj. 15. 08. 1986, Cvetkovci 72/a Poklic: študent
Delo, ki ga opravlja: študent
6.	Blanka ERHATIČ, roj. 02. 12. 1985, Vičanci 46 Poklic: ekonomski tehnik
Delo, ki ga opravlja: lakiranje
V.	Predlagatelj: Zbor članov OO Nove Slovenije - Krščansko ljudske stranka Ime liste: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA
1.	Martin HEBAR, roj. 16. 05. 1964, Strmec pri Ormož 4 Poklic: univ. dipl. prav.
Delo, ki ga opravlja: odvetnik
2.	Jožef CAJNKO, roj. 07. 01. 1957, Ritmerk 2/a Poklic: gimnazijski maturant
Delo, ki ga opravlja: delovodja
3.	Nataša KOSI, roj. 28. 01. 1972, Mihovci pri Veliki Nedelji 106 Poklic: univ. dipl. ekonomist
Delo, ki ga opravlja: komercialist
4.	Martin KUKOVEC, roj. 25. 10. 1957, Podgorci 12/a Poklic: strojni tehnik
Delo, ki ga opravlja: strojnik
5.	Ludvik SOK, roj. 20. 10. 1945, Trgovišče 4 Poklic: gradbeni tehnik
Delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik
6.	Jožef PLOHL, roj. 15. 02. 1959, Cvetkovci 45 Poklic: kmetovalec
Delo, ki ga opravlja: kmetovalec
VI.	Predlagatelj: Kandidacijski zbor; Zeleni Slovenije, OO Ormož Ime liste: ZELENI SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR ORMOŽ
1.	Branko ŽNIDARIČ, roj. 10. 01. 1960, Mihovci pri Veliki Nedelji 51 Poklic: električar
Delo, ki ga opravlja: hišnik
2.	Janko TUŠAK, roj. 11. 06. 1966, Cvetkovci 98 Poklic: avtomehanik
Delo, ki ga opravlja: kmetovalec
3.	Mira IRGOLIČ, roj. 13. 11. 1960, Sodinci 20/a Poklic: frizerka
Delo, ki ga opravlja: samostojna podjetnica - frizerka
4.	Anton VUZEM, roj. 28. 01. 1957, Bresnica 1/b Poklic: strojnik
Delo, ki ga opravlja: strojnik
5.	Majda PRIMUŽIČ, roj. 12. 03. 1964, Cvetkovci 18/a Poklic: družboslovni tehnik
Delo, ki ga opravlja: knjigovodja
6.	Peter KRABONJA, roj. 11. 06. 1975, Sodinci 28 Poklic: kmetovalec
Delo, ki ga opravlja: kmetovalec
VII.	Predlagatelj: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Ime liste: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
1.	Stanko PIGNAR, roj. 14. 10. 1946, Cvetkovci 66 Poklic: tehnik telekomunikacij
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
2.	Stanko MESAREC, roj. 10. 10. 1963, Senešci 80 Poklic: ključavničar
Delo, ki ga opravlja: ključavničar
3.	Danica KOŠNIK VESELIČ, roj. 04. 04. 1952, Osluševci 6 Poklic: komercialni tehnik
Delo, ki ga opravlja: samostojna podjetnica
4.	Jožef KOS, roj. 04. 04. 1964, Senešci 27 Poklic: gradbeni tehnik
Delo, ki ga opravlja: pismonoša
5.	Janko MEŠKO, roj. 16. 09. 1959, Podgorci 27/a Poklic: lesni tehnik
Delo, ki ga opravlja: vodja mizarskega obrata
6.	Janko TOMAŽIČ, roj. 14. 03. 1960, Hajndl 22/b Poklic: avtomehanik
Delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik
VIII.	Predlagatelj: Marko SKOK in SKUPINA VOLIVCEV Ime liste: NESTRANKARSKA ENOTNA LISTA - NEL
1.	Boris SKOK, roj. 14. 04. 1947, Velika Nedelja 10/c Poklic: predmetni učitelj ma - fi
Delo, ki ga opravlja: ravnatelj OŠ
2.	Majda HORVAT roj. 11. 05. 1971, Podgorci 58/a Poklic: dipl. organizator dela, višja med. sestra Delo, ki ga opravlja: glavna medicinska sestra
3.	Milica KVAR, roj. 24. 05. 1956, Trgovišče 46 Poklic: ekonomski tehnik
Delo, ki ga opravlja: komercialist - blagajnik
4.	Stanislav HORVAT roj. 30. 09. 1949, Podgorci 59
Poklic: elektrotehnik
Delo, ki ga opravlja: vodja števčnega oddelka
5.	Janko MEŠKO, roj. 24. 12. 1963, Mihovci pri Veliki Nedelji 14/b Poklic: rezkalec
Delo, ki ga opravlja: rezkalec
6.	Stanislav BEZJAK, roj. 02. 11. 1977, Cvetkovci 58 Poklic: prof. športne vzgoje
Delo, ki ga opravlja: prof. športne vzgoje
IX. Predlagatelj: Volilni občni zbor SLS Slovenska ljudska stranka
Ime liste: SLS Slovenska ljudska stranka
1.	Olga OZMEC, roj. 15. 07. 1968, Cvetkovci 46 Poklic: kmetijski tehnik
Delo, ki ga opravlja: vodi kmetijo
2.	Franci KRABONJA, roj. 07. 03. 1967, Mihovci pri Veliki Nedelji 29 Poklic: inž. strojništva
Delo, ki ga opravlja: vodi kmetijo
3.	Vekoslav KUMER, roj. 22. 07. 1940, Trgovišče 17 Poklic: inž. kmetijstva
Delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik
4.	Franc VUZEM, roj. 21. 08. 1953, Bresnica 30 Poklic: železničarski poslovodja
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
5.	Branko KUHARIČ, roj. 11. 07. 1971, Senešci 37 Poklic: tehnik kmetijske mehanizacije
Delo, ki ga opravlja: vodi kmetijo Številka: 041 - 00013/2006 0007 29 Ormož, dne 03. oktober 2006
PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE ORMOŽ Anton LUSKOVIČ l. r.
Na podlagi 75. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02) in 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97 in 70/00) je krajevna volilna komisija sestavila naslednji
SEZNAM
K^DIDATOVZA VOLITVE V SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI IVANJKOVCI,
KI BODO 22. OKTOBRA 2006
Volilna enota številka: 1
Volilno območje enote: območje Cerovec Stanka Vraza
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Branko FIFNJA, roj. 02. 08. 1945, Cerovec Stanka Vraza 47 poklic: avtoklepar
delo, ki ga opravlja: upokojenec
predlagatelj: LDS - Liberalna demokracija Slovenije, OO Ormož
2.	Anton KUMER, roj. 02. 06. 1936, Cerovec Stanka Vraza 16 poklic: galvanizer
delo, ki ga opravlja: upokojenec
Predlagatelj: DeSUS - Demokratska stranka upokojencev Slovenije
3.	Zlatko VRAZ, roj. 22. 06. 1967, Cerovec Stanka Vraza 30 poklic: kmetijski tehnik
delo, ki ga opravlja vodi kmetijo
predlagatelj: Volilni občni zbor SLS Slovenska ljudska stranka
Voli se 1 svetnik.
Volilna sooia Mika: g
Volilno območje enote: območje Ivanjkovcev
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Anica KOCIPER, roj. 13. 06. 1959, Ivanjkovci 66 poklic: kmetijski tehnik
delo, ki ga opravlja: poslovna tajnica
predlagatelj: LDS - Liberalna demokracija Slovenije, OO Ormož
2.	Branko HASAJ, roj. 11. 12. 1953, Ivanjkovci 19 poklic: živilski tehnik
delo, ki ga opravlja: vzdrževanje predlagatelj: AS - Aktivna Slovenija, OO Ormož
3.	Tamara ZADRAVEC, roj. 11. 07. 1986, Ivanjkovci 4 poklic: gimnazijska maturantka
delo, ki ga opravlja: študentka
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka Slovenije OO Ormož, Konferenca občinskega odbora SDS Ormož Volita se 2 svetnika.
Volilna enota številka: 3
Volilno območje enote: območje Mihalovcev
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Lidija LAH, roj. 23. 08. 1953, Mihalovci 22 poklic: kmetovalka
delo, ki ga opravlja: vodi kmetijo
predlagatelj: Volilni občni zbor SLS Slovenska ljudska stranka
2.	Marta POLANIČ, roj. 26. 07. 1953, Mihalovci 74 poklic: kuharica
delo, ki ga opravlja: upokojenka
predlagatelj: DeSUS - Demokratska stranka upokojencev Slovenije
3.	Ivan JANEŽIČ, roj. 11. 01. 1967, Mihalovci 61/a poklic: strojni mehanik
delo, ki ga opravlja: mehanik
predlagatelj: N.Si - Nova Slovenija, krščanska ljudska stranka, OO Ormož
4.	Ivan ZADRAVEC, roj. 22. 06. 1971, Mihalovci 25 poklic: kmetijski mehanik
delo, ki ga opravlja: traktorist, mehanik predlagatelj: AS - Aktivna Slovenija, OO Ormož
5.	Robert PUKLAVEC, roj. 19. 12. 1967, Mihalovci 31 poklic: inženir ekonomije
delo, ki ga opravlja: vodja prodaje
predlagatelj: LDS - Liberalna demokracija Slovenije, OO Ormož Voli se 1 svetnik.
Volilna enota številka: 4
Volilno območje enote: območje Lahoncev
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1. Jožef VESELKO, roj. 12. 02. 1939, Lahonci 3 poklic: KV zidar
delo, ki ga opravlja: upokojenec
predlagatelj: DeSUS - Demokratska stranka upokojencev Slovenije
2.	Milan ŠPINDLER, roj. 11. 04. 1948, Lahonci 103 poklic: avtomehanik
delo, ki ga opravlja: voznik reševalnega vozila
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka Slovenije OO Ormož, Konferenca občinskega odbora SDS Ormož
3.	Frančišek ŠEF. Roj. 22. 08. 1950, Lahonci 5 poklic: KV delavec
delo, ki ga opravlja: upokojenec
predlagatelj: DeSUS - Demokratska stranka upokojencev Slovenije
4.	Miroslava KELEMINA, roj. 17. 02. 1954, Lahonci 47 poklic: inženir agronomije
delo, ki ga opravlja: vodja obrata
predlagatelj: LDS - Liberalna demokracija Slovenije, OO Ormož
5.	Bogomir LAŠIČ, roj. 31. 07. 1950, Lahonci 59 poklic: kmetovalec
delo, ki ga opravlja kmetovalec
predlagatelj: N.Si - Nova Slovenija, krščanska ljudska stranka, OO Ormož Volita se 2 svetnika.
Volilna enota {tevilka: 5
Volilno območje enote: območje Malega Brebrovnika
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Vinko RATEK, roj. 29. 06. 1964, Mali Brebrovnik 33 poklic: ing. kmetijstva
delo, ki ga opravlja: vodja obrata predlagatelj: SD - Socialni demokrati Slovenije
2.	Drago SLAVINEC, roj. 29. 01. 1964, Mali Brebrovnik 13 poklic: učitelj
delo, ki ga opravlja: učitelj v OŠ
predlagatelj: LDS - Liberalna demokracija Slovenije, OO Ormož
3.	Goran BRENHOLC, roj. 27. 09. 1969, Mali Brebrovnik 40 poklic. Kmetijski mehanik
Delo, ki ga opravlja: traktorist, mehanik Predlagatelj: AS - Aktivna Slovenija, OO Ormož
4.	Ljubisav LUKIĆ, roj. 12. 10. 1941, Mali Brebrovnik 6 poklic: ind. obratovodja
delo, ki ga opravlja: upokojenec
predlagatelj: DeSUS - Demokratska stranka upokojencev Slovenij
5.	Ferdinand LAH, roj. 04. 01. 1943, Mali Brebrovnik 35 Poklic: upokojenec
delo, ki ga opravlja: upokojenec
predlagatelj: Volilni občni zbor SLS Slovenska ljudska stranka Voli se 1 svetnik.
Volilna enota {tevilka: 6
Volilno območje enote: območje Pavlovskega vrha in Libanje
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Stanko MIKLOŽIČ, roj. 29. 0. 101956, Pavlovski vrh 11 poklic: avtomehanik
delo, ki ga opravlja: avtomehanik, šofer
predlagatelj: LDS - Liberalna demokracija Slovenije, OO Ormož
2.	Franc ZEMLJIČ, roj. 03. 08. 1971, Pavlovski vrh 40/a poklic: univ. dipl. ing. organizator dela
delo, ki ga opravlja: vodja oddelka
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka Slovenije OO Ormož, Konferenca občinskega odbora SDS Ormož
3.	Avguštin VUZEM, roj. 21. 07. 1939, Libanja 46 poklic: avtomehanik
delo, ki ga opravlja: upokojenec
predlagatelj: DeSUS - demokratska stranka upokojencev Slovenije
4.	Ivan Zemljič, roj. 25. 05. 1966, Libanja, Pavlovski vrh 49/a poklic: EKT
delo, ki ga opravlja: vodja gradbišča predlagatelj: AS - Aktivna Slovenija, OO Ormož Voli se 1 svetnik.
Volilna enota {tevilka: 7
Volilno območje enote: območje Runča, Žvaba, Dobrovščaka
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Franc ŠKORJANEC, roj. 03. 09. 1938, Žvab 16 poklic: klepar
delo, ki ga opravlja: upokojenec
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka Slovenije OO Ormož, Konferenca občinskega odbora SDS Ormož
2.	Franc PETEK, roj. 27. 08. 1952, Runeč 57 poklic: živilski tehnik
delo, ki ga opravlja: vodja izmene
predlagatelj: LDS - Liberalna demokracija Slovenije, OO Ormož
3.	Frančišek ROŠKAR, roj. 16. 10. 1939, Runeč 77 poklic: KV zidar
delo, ki ga opravlja: upokojenec
predlagatelj: DeSUS - Demokratska stranka upokojencev Slovenije
4.	Helena PREJAC, roj. 14. 08. 1976, Runeč 57 Poklic: šivilja
delo, ki ga opravlja. gospodinja Predlagatelj: AS - Aktivna Slovenija, OO Ormož Voli se 1 svetnik.
Volilna enota {tevilka: 8
Volilno območje enote: območje Stanovna in Strezetine
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Otilija PRAPOTNIK, roj. 23. 03. 1944, Stanovno 39 poklic: medicinski tehnik
delo, ki ga opravlja: upokojenka
predlagatelj: DeSUS - Demokratska stranka upokojencev Slovenije
2.	Milena ŠKOLIBER, roj. 27. 01. 1972, Strezetina 24/a poklic: vzgojiteljica
delo, ki ga opravlja: vzgojiteljica
predlagatelj: LDS - Liberalna demokracija Slovenije, OO Ormož
3.	Franc KOLARIČ, roj. 06. 09. 1965, Stanovno 12 Poklic: prometnik
delo, ki ga opravlja: prometnik
predlagatelj: N.Si - Nova Slovenija, krščanska ljudska stranka, OO Ormož Voli se 1 svetnik.
Volilna enota {tevilka: 9
Volilno območje enote: območje Veličan in Svetinj
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1. Ivan JANEŽIČ, roj. 08. 04. 1961, Veličane 53
poklic: kmetovalec
delo, ki ga opravlja: kmetovalec
predlagatelj: N.Si - Nova Slovenija, krščanska ljudska stranka, OO Ormož
2.	Stanislav POLAK, roj. 26. 10. 1937, Veličane 19 poklic. Strojni tehnik
delo, ki ga opravlja: upokojenec
predlagatelj: LDS - Liberalna demokracija Slovenije, OO Ormož
3.	Frančišek POLAK, roj. 08. 09. 1947, Veličane 41 poklic: kmet
delo, ki ga opravlja: voznik kmetijske mehanizacije predlagatelj: Volilni občni zbor SLS Slovenska ljudska stranka Voli se 1 svetnik.
Volilna enota številka: 10
Volilno območje enote: območje Žerovincev in Hujbarja
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Anton KOZAR, roj. 01. 01. 1951, Žerovinci 75 poklic: zidar
delo, ki ga opravlja: upokojenec
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka Slovenije OO Ormož, Konferenca občinskega odbora SDS Ormož
2.	Ivan KOSI, roj. 31. 07. 1967, Žerovinci 68a poklic: elektrikar, elektronik
delo, ki ga opravlja: tehnik telekomunikacij
predlagatelj: LDS - Liberalna demokracija Slovenije, OO Ormož
3.	Miran KARBA, roj. 14. 12. 1972, Žerovinci 17 poklic: strojnik
delo, ki opravlja: strojnik
predlagatelj: Volilni občni zbor SLS Slovenska ljudska stranka
4.	Janko ANTOLIČ, roj. 25. 01. 1933, Žerovinci 24 poklic: trgovec
delo, ki ga opravlja upokojenec
predlagatelj: DeSUS - Demokratska stranka upokojencev Slovenije
5.	Ivan VIHER, roj. 03. 12. 1948, Žerovinci 64 poklic: zidar
delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik
predlagatelj: N.Si - Nova Slovenija, krščanska ljudska stranka, OO Ormož
Volita se 2 svetnika.
Številka: 1/2006
Ivanjkovci, dne 4. oktober 2006
PREDSEDNICA KRAJEVNE VOLILNE KOMISIJE Petra Bezjak
Na podlagi 75. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02) in 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97 in 70/00) je krajevna volilna komisija sestavila naslednji
SEZNAM
KANDIDATOV ZA VOLITVE V ^^T KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG, KI BODO 22, OKTOBRA 2006
Volilna enota številka: 1
Volilno območje enote: območje Gomile
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Sandra BAJUK, roj. 20. 08. 1975, Gomila pri Kogu 14 poklic: komercialistka
delo, ki ga opravlja: nezaposlena
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka Slovenije OO Ormož, konferenca občinskega odbora SDS Ormož
2.	Ivan NEMEC, roj. 30. 01. 1949, Gomila pri Kogu 52 poklic: upokojenec
delo, ki ga opravlja: upokojenec
predlagatelj: Območna organizacija Socialnih demokratov Ormož
3.	Dušan ZEMLJIČ, roj. 23. 10. 1961, Gomila pri Kogu 1 poklic: gimnazijski maturant
delo, ki ga opravlja: delovodja
predlagatelj: N.Si - Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka, OO Ormož
4.	Jožef BALAŽIČ, roj. 07. 07. 1954, Gomila pri Kogu 25 poklic: kuhar
delo, ki ga opravlja: kuhar
predlagatelj: Volilni zbor članov OO Aktivne Slovenije Ormož Voli se 1 svetnik.
Volilna enota številka: 2
Volilno območje enote: območje Koga
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Vinko RATEK, roj. 01. 01. 1930, Kog 95/a poklic: kmetijski tehnik
delo, ki ga opravlja: upokojenec
predlagatelj: DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije, OO Ormož
2.	Zdravko HLEBEC, roj. 13. 05. 1946, Kog 107 poklic: upokojenec
delo, ki ga opravlja: upokojenec
predlagatelj: Območna organizacija Socialnih demokratov Ormož
3.	Milan HLEBEC, roj. 14. 12. 1969, Kog 108 poklic: policist
delo, ki ga opravlja: policist
predlagatelj: Stanko ČURIN in skupina volivcev
4.	Nenad ŽIBREK, roj. 11. 05. 1965, Kog 57 poklic: orodjar
delo, ki ga opravlja: ostrilec orodij
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka Slovenije OO Ormož, Konferenca občinskega odbora SDS Ormož
5.	Nada KOŠNIK, roj. 18. 11. 1954, Kog 40 poklic: gospodinja
delo, ki ga opravlja: gospodinja
predlagatelj: Območna organizacija socialnih demokratov Ormož
6.	Marjan MIŠKO, roj. 19. 07. 1970, Kog 49 poklic: tesar
delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka Slovenije, OO Ormož, Konferenca občinskega odbora SDS Ormož Volita se 2 svetnika.
Volilna enota {tevilka: 3
Volilno območje enote: območje Lačavesi
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Cvetka KOCJAN, roj. 02. 01. 1955, Lačaves 5 poklic: KV krojač
delo, ki ga opravlja: upokojenka
predlagatelj: N.Si - Nova Slovenija, Krščanska ljudska stranka
2.	Ferdinand ŠULEK, roj. 20. 07. 1967, Lačaves 14 poklic: zidar
delo, ki ga opravlja: zidarska dela
predlagatelj: Volilni občni zbor SLS Slovenska ljudska stranka
3.	Milan KOLARIČ, roj. 22. 05. 1953, Lačaves 53 poklic: strojni tehnik
delo, ki ga opravlja: carinik
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka Slovenije OO Ormož, Konferenca občinskega odbora SDS Ormož
4.	Janez LAH, roj. 17. 08. 1929, Lačaves 1 poklic: kmetovalec
delo, ki ga opravlja: upokojenec
predlagatelj: DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije, OO Ormož
Voli se 1 svetnik.
Volilna enota {tevilka: 4
Volilno območje enote: območje Jastrebcev
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Željko PERC, roj. 17. 12. 1969, Jastrebci 54/a poklic: delavec
delo, ki ga opravlja: šofer
predlagatelj: Volilni zbor članov OO Aktivne Slovenije Ormož
2.	Pavel PUKŠIČ, roj. 24. 01. 1941, Jastrebci 62 poklic: upokojenec
delo, ki ga opravlja: upokojenec
predlagatelj: Območna organizacija socialnih demokratov Ormož
3.	Bogomir LUCI, roj. 20. 10. 1961, Jastrebci 15 poklic: kmetovalec
delo, ki ga opravlja: kmetovalec
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka Slovenije OO Ormož, Konferenca občinskega odbora SDS Ormož
4.	Dušan PRAPOTNIK, roj. 10. 01. 1952, Jastrebci 11 poklic: kmetijski tehnik
delo, ki ga opravlja: pridelovalec cvetja in zdravilnih zelišč predlagatelj: Prapotnik Sandra in skupina volilcev Voli se 1 svetnik.
Volilna enota {tevilka: 5
Volilno območje enote: območje Vitana
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Franc VESELKO, roj. 30. 07. 1944, Vitan 5 poklic: pleskar
delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik
predlagatelj: N.Si - Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka
2.	Jožef ZADRAVEC, roj. 06. 12. 1961, Vitan 23 poklic: kmetovalec
delo, ki ga opravlja: kmetovalec
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka Slovenije OO Ormož, Konferenca občinskega odbora SDS Ormož
3.	Miran MAVRIČ, roj. 17. 09. 1966, Vitan 11 poklic: kmetovalec
delo, ki ga opravlja: kmetovalec
predlagatelj: Volilni občni zbor SLS Slovenska ljudska stranka Voli se 1 svetnik.
Volilna enota {tevilka: 6
Volilno območje enote: območje Vodrancev
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Željko GJURA, roj. 28. 11. 1964, Vodranci 45 poklic: elektroenergetik
delo, ki ga opravlja: stikalničar
predlagatelj: Volilni zbor članov OO Aktivne Slovenije Ormož
2.	Miroslav LAŠIČ, roj. 09. 07. 1957, Vodranci 30 poklic: poklicni gasilec
delo, ki ga opravlja: gasilec
predlagatelj: Volilni občni zbor SLS Slovenska ljudska stranka
3.	Aleksandra KELEMINA, roj. 14. 04. 1987, Vodranci 5 poklic: gimnazijska maturantka
delo, ki ga opravlja: študentka
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka Slovenije OO Ormož,
Konferenca občinskega odbora SDS Ormož
Voli se 1 svetnik.
Številka: 001/2006
Kog, dne 4. oktober 2006
PREDSEDNIK KRAJEVNE VOLILNE KOMISIJE Stanislav PLEMENIC l. r.
Na podlagi 75. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93,7/94,33/94,61/95,70/95 in 51/02) in 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92,60/95,67/97 in 70/00) je krajevna volilna komisija sestavila naslednji
SEZNAM
KANDIDATOV ZA VOLITVE V SVET KRAJEVNE SKUPNOSTIMIKLAV@ PRI OR-
v
MO@U,
KI BODO 22. OKTOBRA 2006
Volilna enota {tevilka: 1
Volilno območje enote: območje Hermancev V seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Silvester ŽUMAN, roj. 25. 02. 1965, Hermanci 31 poklic: varilec
delo, ki ga opravlja: natakar
predlagatelj: Slovenska demokratska stranka Slovenije OO Ormož, Konferenca občinskega odbora SDS - Ormož
2.	Jožef TOMAŽIČ, roj. 13. 01. 1942, Hermanci 43
poklic: končana osnovna šola delo, ki ga opravlja: upokojenec
predlagatelj: Zbor članic in članov LDS v KS Miklavž pri Ormožu Voli se 1 svetnik.
Volilna enota {tevilka: 2
Volilno območje enote: območje Kajžarja
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Vincenc MIKLOŽIČ, roj. 02. 01. 1954, Kajžar 37 poklic: strugar
delo, ki ga opravlja: skupinovodja
predlagatelj: Zbor članic in članov LDS v KS Miklavž pri Ormožu
2.	Peter LUKMAN, roj. 18. 02. 1940, Kajžar 63 poklic: upokojenec
delo, ki ga opravlja: upokojenec
predlagatelj: DeSUS- Demokratična stranka upokojencev Slovenije, OO Ormož
3.	Emil TRSTENJAK, roj. 12. 07. 1959, Kajžar 21 poklic: avtomehanik
delo, ki ga opravlja: prevoznik
predlagatelj: Volilni občni zbor SLS Slovenska ljudska stranka
4.	Franc ŠEK, roj. 14. 07. 1967, Kajžar 36 poklic: prodajalec
delo, ki ga opravlja: prodajalec
predlagatelj: Slovenska demokratska stranka Slovenije OO Ormož, Konferenca občinskega odbora SDS - Ormož
5.	Jernej ŠTAMPAR, roj. 15. 07. 1980, Kajžar 43 poklic: vinogradnik
delo, ki ga opravlja: vinogradnik
predlagatelj: Območna organizacija socialnih demokratov Ormož Voli se 1 svetnik.
Volilna enota {tevilka: 3
Volilno območje enote: območje Krčevine
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Miran JANEŽIČ, roj, 07. 06. 1959, Krčevina 18 poklic: kmetovalec
delo, ki ga opravlja: vodja kmetije
predlagatelj: Volilni občni zbor SLS Slovenska ljudska stranka
2.	Milica ŠKORJANEC, roj. 31. 03. 1956, Krčevina 1 poklic: končana osnovna šola
delo, ki ga opravlja: delavka v proizvodnji
predlagatelj: Zbor članic in članov LDS v KS Miklavž pri Ormožu
Voli se 1 svetnik.
Volilna enota {tevilka: 4
Volilno območje enote: območje Miklavža pri Ormožu
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Jože ZADRAVEC, roj. 02. 02. 1943, Miklavž pri Ormožu 51 poklic: kmetovalec
delo, ki ga opravlja: vodja kmetije
predlagatelj: Volilni občni zbor SLS Slovenska ljudska stranka
2.	Anton KIRIČ, roj. 17. 04. 1944, Miklavž pri Ormožu 44 poklic: inženir agronomije
delo, ki ga opravlja: upokojenec
predlagatelj: N.Si- Nova Slovenija- Krščanska ljudska stranka
3.	Boštjan KOSAJNČ, roj. 29. 11. 1973, Miklavž pri Ormožu 39 poklic: zidar
delo, ki ga opravlja: keramičar
predlagatelj: Zbor članic in članov LDS v KS Miklavž pri Ormožu
4.	Suzana MAJCEN, roj. 02. 08. 1970, Miklavž pri Ormožu 25 poklic: ekonomski tehnik
delo, ki ga opravlja: knjigovodja
predlagatelj: Slovenska demokratska stranka Slovenije OO Ormož, Konferenca občinskega odbora SDS - Ormož
5.	Danijel VRBNJAK, roj. 15. 04. 1983, Miklavž pri Ormožu 24 poklic: gimnazijski maturant
delo, ki ga opravlja: študent
predlagatelj: Slovenska demokratska stranka Slovenije OO Ormož, Konferenca občinskega odbora SDS - Ormož
6.	Josip BORKO, roj. 09. 03. 1946, Miklavž pri Ormožu 50 poklic: upokojenec
delo, ki ga opravlja: upokojenec
Predlagatelj: DeSUS- Demokratična stranka upokojencev Slovenije, OO Ormož
7.	Mojca NOVAK, roj. 08. 04. 1972, Miklavž pri Ormožu 36 poklic: profesorica
delo, ki ga opravlja: profesorica razrednega pouka predlagatelj: Volilni zbor članov OO Aktivne Slovenije Ormož Volita se 2 svetnika.
Volilna enota {tevilka: 5
Volilno območje enote: območje Velikega Brebrovnika
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Robert KOSAJNČ, roj. 10. 04. 1983, Veliki Brebrovnik 33 poklic: inženir elektronik
delo, ki ga opravlja: slikopleskar
predlagatelj: Zbor članic in članov LDS v KS Miklavž pri Ormožu
2.	Branka MUNDA, roj. 01. 04. 1972, Veliki Brebrovnik 110 poklic: ekonomski tehnik
delo, ki ga opravlja: knjigovodja
predlagatelj: Slovenska demokratska stranka Slovenije OO Ormož, Konferenca občinskega odbora SDS - Ormož
3.	Irma MURAD, roj. 17. 06. 1969, Veliki Brebrovnik 17 poklic: učiteljica
delo, ki ga opravlja: učiteljica
predlagatelj: N.Si- Nova Slovenija- Krščanska ljudska stranka
4.	Milan KOLBL, roj. 27. 02. 1953, Veliki Brebrovnik 37 poklic: gradbeni delovodja
delo, ki ga opravlja: gradbeni delovodja
predlagatelj: Zbor članic in članov LDS v KS Miklavž pri Ormožu
5.	Nikolaj JANEŽIČ, roj. 21. 11. 1980, Veliki Brebrovnik 5 poklic: kmetijsko gospodarski tehnik
delo, ki ga opravlja: vodja kmetije
predlagatelj: Volilni občni zbor SLS Slovenska ljudska stranka
6.	Mitja NOVAK, roj. 08. 01. 1970, Veliki Brebrovnik 44
poklic: policist
delo, ki ga opravlja: policist
Predlagatelj: Volilni zbor članov OO Aktivne Slovenije Ormož Volita se 2 svetnika.
Volilna enota številka: 6
Volilno območje enote: območje Vinskega Vrha
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Zinka HAUZER, roj. 24. 02. 1975, Vinski Vrh 17/ a poklic: laboratorijski tehnik
delo, ki ga opravlja: laborant
predlagatelj: Slovenska demokratska stranka Slovenije OO Ormož, Konferenca občinskega odbora SDS - Ormož
2.	Miran TRSTENJAK, roj. 18. 04. 1972, Vinski Vrh 43 poklic: kmetovalec
delo, ki ga opravlja: kmetovalec
predlagatelj: N.Si- Nova Slovenija- Krščanska ljudska stranka
3.	Božo PIBERČNIK, roj. 19. 02. 1965, Vinski Vrh 90 poklic: prometni tehnik
delo, ki ga opravlja: vlakovni odpravnik
Predlagatelj: Slovenska demokratska stranka Slovenije OO Ormož, Konferenca občinskega odbora SDS - Ormož
4.	Dejan JURKOVIČ, roj. 30. 08. 1977, Vinski Vrh 49 poklic: diplomirani inženir gradbeništva
delo, ki ga opravlja: vodja projekta
predlagatelj: Zbor članic in članov LDS v KS Miklavž pri Ormožu
5.	Franc JANEŽIČ, roj. 23. 08. 1949, Vinski Vrh 4 poklic: šofer
delo, ki ga opravlja: upokojenec
predlagatelj: Volilni občni zbor SLS Slovenska ljudska stranka
6.	Jožica MURAD, roj. 21. 08. 1962, Vinski Vrh 7 poklic: gospodinja
delo, ki ga opravlja: gospodinja
predlagatelj: Volilni občni zbor SLS Slovenska ljudska stranka Volita se 2 svetnika.
Volilna enota številka: 7
Volilno območje enote: območje Vuzmetincev
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Branko VOGRINEC, roj. 19. 01. 1954, Vuzmetinci 1 poklic: strojnik
delo, ki ga opravlja: upokojenec
predlagatelj: Zbor članic in članov LDS v KS Miklavž pri Ormožu
2.	Stanko ČURIN, roj. 03. 09. 1962, Vuzmetinci 33/a poklic: zidar
delo, ki ga opravlja: finalna dela v gradbeništvu
predlagatelj: Slovenska demokratska stranka Slovenije OO Ormož, Konferenca občinskega odbora SDS - Ormož
3.	Marjan HALOŽAN, roj. 18. 01. 1960, Vuzmetinci 18 poklic: kmetovalec
delo, ki ga opravlja: kmetovalec
predlagatelj: N.Si- Nova Slovenija- Krščanska ljudska stranka Voli se 1 svetnik.
Volilna enota številka: 8
Volilno območje enote: območje Zasavcev
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Martina KOCJAN, roj. 11. 11. 1953, Zasavci 27 poklic: trgovski poslovodja
delo, ki ga opravlja: trgovski poslovodja
predlagatelj: Zbor članic in članov LDS v KS Miklavž pri Ormožu
2.	Aleksander VOLAJ, roj. 08. 05. 1974, Zasavci 12 poklic: šofer
delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik
predlagatelj: N.Si- Nova Slovenija- Krščanska ljudska stranka
3.	Stanko ŠEK, roj. 04. 03. 1961, Zasavci 14 poklic: kmetijski tehnik
delo, ki ga opravlja: molzni kontrolor
predlagatelj: Volilni občni zbor SLS Slovenska ljudska stranka Voli se 1 svetnik. Številka: oktober/2006 Ormož, dne 04. oktober 2006
PREDSEDNICA KRAJEVNE VOLILNE KOMISIJE Mira LAH l. r.
Na podlagi 75. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02) in 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97 in 70/00) je krajevna volilna komisija sestavila naslednji
SEZNAM
KANDIDATOV ZA VOLITVE V ^^T KRAJEVE SKUPNOSTI ORMOŽ, KI BODO 22. OKTOBRA 2006
Volilna enota {tevilka: 1
Volilno območje enote: območje Lešnice in Lešniškega vrha
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Ivan KUHARIČ, roj. 15. 06. 1965, Lešnica 30 poklic: kmetijski tehnik
delo, ki ga opravlja: kmetovalec
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka Slovenije OO Ormož, Konferenca občinskega odbora SDS Ormož
2.	Draga PODGORELEC, roj. 24. 09. 1946, Lešnica 15 poklic: ekonomski tehnik
delo, ki ga opravlja: upokojenec
predlagatelj: DeSUS - Demokratska stranka upokojencev Slovenije Voli se 1 svetnik.
Volilna enota {tevilka: 2
Volilno območje enote: območje Spodnjih Ključarovcev
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1. Lidija MUNDA, roj. 15. 12. 1972, Spodnji Ključarovci 15b poklic: natakarica
delo, ki ga opravlja: strežba
Predlagatelj: Volilni zbor članov OO Aktivne Slovenije Ormož 2. Ivan BRUMEN, roj. 05. 07. 1957, Spodnji Ključarovci 32 poklic: transportni komercialist delo, ki ga opravlja: komercialist
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka Slovenije OO Ormož, Konferenca občinskega odbora SDS Ormož Voli se 1 svetnik.
Volilna enota {tevilka: 3
Volilno območje enote: območje Litmerka
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Ivan BOGŠA, roj. 22. 11. 1948, Litmerk 15/b poklic: trgovski poslovodja
delo, ki ga opravlja: upokojenec
predlagatelj: DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije
2.	Dušan ZADRAVEC, roj. 04. 03. 1973, Litmerk 45 poklic: avtomehanik
delo, ki ga opravlja: avtomehanik
predlagatelj: Volilni zbor članov OO Aktivne Slovenije Ormož
3.	Ivan JANEŽIČ, roj. 31. 01. 1950, Litmerk 11 poklic: šofer
delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik
predlagatelj: N.Si - Nova Slovenija, krščanska ljudska stranka, OO Ormož Voli se 1 svetnik.
Volilna enota {tevilka: 4
Volilno območje enote: območje Dobrave
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Mitja ŠTRMAN, roj. 27. 11. 1982, Dobrava 9a poklic: študent
delo, ki ga opravlja: študent
predlagatelj: Območna organizacija Socialnih demokratov Ormož
2.	Miroslav KOSI, roj. 02. 07. 1961, Dobrava 31 poklic: strojnik
delo, ki ga opravlja: kmetovalec
predlagatelj: Volilni občni zbor SLS Slovenska ljudska stranka
3.	Tamara HODŽAR, roj. 20. 04. 1972, Dobrava 18 poklic: univ. dipl. ing. kemije
delo, ki ga opravlja: profesorica kemije
predlagatelj: N.Si - Nova Slovenija, krščanska ljudska stranka, OO Ormož Voli se 1 svetnik.
Volilna enota {tevilka: 5
Volilno območje enote: območje Hardeka
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Jožef ŠTERMAN, roj. 24. 02. 1954, Hardek 6 poklic: strojni tehnik
delo, ki ga opravlja: inštruktor - učitelj vožnje
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka Slovenije OO Ormož, Konferenca občinskega odbora SDS Ormož
2.	Ivan DAMIŠ, roj. 21. 10. 1969, Hardek 23 poklic: dipl. organ.
delo, ki ga opravlja: vodja smene na carini
Predlagatelj: N.Si - Nova Slovenija, krščanska ljudska stranka, OO Ormož
3.	Anton ŠALAMON, roj. 05. 04. 1955, Hardek 10 poklic: komercialist
delo, ki ga opravlja: direktor KZ
predlagatelj: Volilni občni zbor SLS Slovenska ljudska stranka
4.	Majda TOPLIČAR, roj. 18. 12. 1961, Hardek 32 poklic: vzgojiteljica predšolskih otrok
delo, ki ga opravlja: pom. vzgojiteljice
predlagatelj: Volilni zbor članov OO Aktivne Slovenije Ormož
Voli se 1 svetnik.
Volilna enota {tevilka: 6
Volilno območje enote: območje Pavlovcev
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Ludvik KRALJ, roj. 05. 02. 1970, Pavlovci 28 poklic: kmetovalec
delo, ki ga opravlja: kmetovalec
predlagatelj: Volilni občni zbor SLS Slovenska ljudska stranka
2.	Ivan KUKEC, roj. 31. 10. 1958, Pavlovci 21a poklic: šofer
delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik
predlagatelj: N.Si - Nova Slovenija, krščanska ljudska stranka, OO Ormož Voli se 1 svetnik.
Volilna enota {tevilka: 7
Volilno območje enote: območje Huma
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Stanko JURKOVIČ, roj. 15. 03. 1966, Hum pri Ormožu 59/a poklic: podčastnik SV
delo, ki ga opravlja: podčastnik SV
predlagatelj: Volilni zbor članov OO Aktivne Slovenije Ormož
2.	Ivan ZIDARIČ, roj. 15. 08. 1963, Hum pri Ormožu 108 poklic: kmetovalec
delo, ki ga opravlja: kmetovalec
predlagatelj: Volilni občni zbor SLS Slovenska ljudska stranka
3.	Mirko BAUMAN, roj, 04. 10. 1946, Hum pri Ormožu 47 poklic: trgovec
delo, ki ga opravlja: upokojenec
predlagatelj: N.Si - Nova Slovenija, krščanska ljudska stranka, OO Ormož Voli se 1 svetnik.
Volilna enota {tevilka: 8
Volilno območje enote: območje Loperšic
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Marija BABIČ, roj. 30. 03. 1951, Loperšice 7 poklic: kmetovalka
delo, ki ga opravlja: kmetovalka
predlagatelj: N.Si - Nova Slovenija, krščanska ljudska stranka, OO Ormož
2.	Peter IVANUŠA, roj. 20. 06. 1979, Loperšice 39 poklic: gimnazijski maturant
delo, ki ga opravlja: študent
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka Slovenije OO Ormož, Konferenca občinskega odbora SDS Ormož
3.	Tomislav PLOIER, roj. 05. 12. 1962, Loperšice 6 poklic: kmetovalec
delo, ki ga opravlja: kmetovalec
predlagatelj: Volilni občni zbor SLS Slovenska ljudska stranka
4. Anton TRSTENJAK, roj. 09. 01. 1970, Loperšice 26
poklic: kmetovalec
delo, ki ga opravlja: kmetovalec
predlagatelj: Volilni zbor članov OO Aktivne Slovenije Ormož Voli se 1 svetnik.
Volilna enota {tevilka: 9
Volilno območje enote: območje Frankovcev
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Martin TORIČ, roj. 07. 11. 1942, Frankovci 38 poklic: kmetovalec
delo, ki ga opravlja: kmetovalec
predlagatelj: Volilni občni zbor SLS Slovenska ljudska stranka
2.	Mitja KOLARIČ, roj. 10. 11. 1975, Frankovci 5 poklic: elektrikar - elektronik
delo, ki ga opravlja: elektrikar - elektronik
predlagatelj: Območna organizacija Socialnih demokratov Ormož
3.	Andrej ZLATNIK, roj. 15. 11. 1969, Frankovci 42a poklic: prometno transportni opravnik
delo, ki ga opravlja: kretnik
predlagatelj: Volilni zbor članov OO Aktivne Slovenije Ormož Voli se 1 svetnik.
Volilna enota {tevilka: 10
Volilno območje enote: območje Pušencev
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Miran KUHARIČ, roj. 01. 07. 1969, Pušenci 41 poklic: ekonomski tehnik
delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik
predlagatelj: Volilni zbor članov OO Aktivne Slovenije Ormož
2.	Miran TUŠEK, roj. 02. 09. 1969, Pušenci 6a poklic: ung. strojništva
delo, ki ga opravlja: vodja orodjarne
predlagatelj: Območna organizacija Socialnih demokratov Ormož
3.	Danilo ZIDARIČ, roj. 19. 04. 1962, Pušenci 22a poklic: prometni tehnik
delo, ki ga opravlja: prometnik
predlagatelj: N.Si - Nova Slovenija, krščanska ljudska stranka, OO Ormož Voli se 1 svetnik.
Volilna enota {tevilka: 11
Volilno območje enote: območje Ormož 1 obsega območje Ljutomerske ceste, Opekarniške ulice, Kerenčičeve ulice, Ob ribniku, Ulico dr. Ozvalda, Flegeričevo ulico, Ulico dr. Kovačiča, Vinarsko cesto, Za Kolodvorom, Dolgo leso, Raičevo ulico, Rakuševo ulico, Geršakovo ulico in Gregoričevo ulico
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Danilo IVANUŠA, roj. 08. 07. 19966, Ljutomerska c. 12 poklic: elektrotehnik
delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik
predlagatelj: Volilni občni zbor SLS Slovenska ljudska stranka
2.	Ana ŠINKO, roj. 15. 05. 1953, Dolga lesa 12a poklic: medicinska sestra, višja socialna delavka
delo, ki ga opravlja: samostojni koncesionar zdravstvene nege na domu predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka Slovenije OO Ormož, Konferenca občinskega odbora SDS Ormož
3.	Franc ŠANDOR, roj. 25. 09. 1941, Rakuševa ul. 11 poklic: policaj
delo, ki ga opravlja: upokojenec
predlagatelj: N.Si - Nova Slovenija, krščanska ljudska stranka, OO Ormož
4.	Janez PLAVEC, roj. 16. 11. 1947, Ul. Dr. Osvalda 9 poklic: trgovski poslovodja
delo, ki ga opravlja: upokojenec
Predlagatelj: DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije
5.	Petra ŠINKO, roj. 22. 11. 1974, Dolga lesa 12a poklic: univ. dipl. pedagoginja, univ. dipl. sociolog kulture
delo, ki ga opravlja: administracija v zasebni klinični terapevtski psihološki ambulanti
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka Slovenije OO Ormož, Konferenca občinskega odbora SDS Ormož
6.	Zlatan FAFULIČ, roj. 17. 08. 1972, Dr. Kovačiča 2 poklic: elektrotehnik - elektronik
delo, ki ga opravlja: carinski deklarant
predlagatelj: Območna organizacija Socialnih demokratov Ormož
7.	Andrej LAZAR, roj. 12. 08. 1974, Ljutomerska 7a poklic: gradbeni tehnik
delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik
predlagatelj: Volilni zbor članov OO Aktivne Slovenije Ormož
Volita se 2 svetnika.
Volilna enota {tevilka: 12
Volilno območje enote: območje Ormož 2 obsega območje Skolibrove ulice, Ptujske ceste do h. št. 16, Poštne ulice, Žigrove ulice, Kerenčičevega trga, Vrazove ulice, Dobravske ceste, Kolodvorske ulice, Varaždinske ulice ter Ilirske ulice
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Marko ANTOLIČ, roj. 30. 09. 1971, Kerenčičev trg 2 poklic: univ. dipl. oec.
delo, ki ga opravlja: vodja kontrolinga
predlagatelj: LDS - Liberalna demokracija Slovenije, OO Ormož
2.	Pavla IVANUŠA, roj. 26. 06. 1936, Dobravska 11 poklic: mag. farmacije
delo, ki ga opravlja: upokojenka
predlagatelj: DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije
3.	dr. Simon KOLMANIČ, roj. 12. 02. 1972, Kerenčičev trg 12 poklic: univ. dipl. ing.
delo, ki ga opravlja: asistent
predlagatelj: N.Si - Nova Slovenija, krščanska ljudska stranka, OO Ormož
4.	Bojan NOVAK, roj. 18. 05. 1963, Ptujska 12b poklic: živilski tehnik
delo, ki ga opravlja: proizvodnja sledkorja
predlagatelj: Volilni zbor članov OO Aktivne Slovenije Ormož
Volita se 2 svetnika.
Volilna enota {tevilka: 13
Volilno območje enote: območje Ormož obsega območje Novakove ulice, Ptujske ceste od h. št. 16 naprej, Cvetlične ulice, Vrtnarske ulice, Dravske ulice, Ulice dr. Hrovata, dr. Keleminove ulice, ulice Kneza Koclja, ulice Ksa-vra Meška, ulice Heroja Megla ter Gubčeve ulice
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Snežana VINDIŠ, roj. 18. 02. 1956, Ptujska 25 poklic: medicinska sestra
delo, ki ga opravlja: medicinska sestra
predlagatelj: Območna organizacija Socialnih demokratov Ormož
2.	Ivan SEREC, roj. 23. 04. 1972, Dravska ul. 17 poklic: dipl. ing. agronomije
delo, ki ga opravlja: direktor VVS
predlagatelj: Volilni zbor članov OO Aktivne Slovenije Ormož
3.	Branko ŠUMENJAK, roj. 08. 04. 1953, Ul. Kneza Koclja 1 poklic: gimnazijski maturant, prometni tehnik
delo, ki ga opravlja: zastopnik podjetja v drugi državi
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka Slovenije OO Ormož,
Konferenca občinskega odbora SDS Ormož
4.	Stanislav HANŽELIČ, roj. 10. 06. 1947, Ptujska cesta 12 poklic: živilski tehnik
delo, ki ga opravlja: upokojenec
predlagatelj: Volilni občni zbor SLS Slovenska ljudska stranka
Voli se 1 svetnik.
Številka: 15/2006
Ormož, dne 4. oktober 2006
PREDSEDNICA KRAJEVNE VOLILNE KOMISIJE Valerija Gotvajn l. r.
Na podlagi 75. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02) in 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97 in 70/00) je krajevna volilna komisija sestavila naslednji
SEZNAM
KANDIDATOV ZA VOLITVE V ^^T KRA-J^^E SKUPNOSTI PODGORCI, KI BODO 22. OKTOBRA 2006
Volilna enota številka: 1
Volilno območje enote: območje Bresnice, Preclave
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Vladimir MAR, roj. 26. 06. 1961, Bresnica 21 poklic: orodjar
delo, ki ga opravlja: zavarovalni agent
predlagatelj: N.Si - Nova Slovenija, krščanska ljudska stranka, OO Ormož
2.	Terezija KOKOL, roj. 10. 10. 1947, Bresnica 11 poklic: šivilja
delo, ki ga opravlja: upokojenka
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka, OO Ormož
3.	Drago KELENC, roj. 01. 04. 1965, Bresnica 9/a poklic: slikopleskar
delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka, OO Ormož
4.	Jožef MURŠIČ, roj. 20. 02. 1956, Bresnica 71 poklic: elektromonter
delo, ki ga opravlja: vzdrževalec elektro naprav predlagatelj: LDS - Liberalna demokracija Slovenije, OO Ormož
5.	Franc VUZEM, roj. 21. 08. 1953, Bresnica 30 poklic: upokojnec
delo, ki ga oprvalja: upokojenec
predlagatelj: SLS - Slovenska ljudska stranka, OO Ormož
6.	Franc ZRNEC, roj. 14. 05. 1941, Bresnica 77 poklic: upokojenec
delo, ki ga opravlja: upokojenec
predlaagtelj: DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije, OO Ormož
Volita se 2 svetnika. Volilna enota številka: 2
Volilno območje enote: območje Cvetkovcev
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Jožef HERGULA, roj. 25. 02. 1955, Cvetkovci 9/c poklic: policist
delo, ki ga opravlja: upokojenec
predlagatelj: DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije, OO Ormož
2.	Valerija KOLENKO, roj. 26. 01. 1976, Cvetkovci 18 poklic: diplomirana ekonomistka
delo, ki ga opravlja: finančni računovodja
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka, OO Ormož
3.	Stanko PIGNAR, roj. 14. 10. 1946, Cvetkovci 66 poklic: tehnik telekomunikacij
delo, ki ga opravlja: upokojenec
predlagatelj: LDS - Liberalna demokracija Slovenije, OO Ormož
4.	Emil ŠTAMPAR, roj. 11. 03. 1971, Cvetkovci 82 poklic: poklicni voznik
delo, ki ga opravlja: voznik, kmetovalec
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka, OO Ormož
5.	Slavko OZMEC, roj. 26. 05. 1961, Cvetkovci 62 poklic: strojnik
delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik predlagatelj: SLS - Slovenska ljudska stranka, OO Ormož
6.	Branko ŽNIDARIČ, roj. . 06. 06. 1966, Cvetkovci 102 poklic: mehanik
delo, ki ga opravlja: kmetovalec
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka, OO Ormož
7.	Jožef PLOHL, roj. 15. 02. 1959, Cvetkovci 45 poklic: kmetovalec
delo, ki ga opravlja: kmetovalec
predlagatelj: N.Si - Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka, OO Ormož Volijo se 3. svetniki.
Volilna enota številka: 3
Volilno območje enote: območje Osluševcev
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Alojz KELC, roj. 08. 09. 1948, Osluševci 7 poklic: prometni tehnik
delo, ki ga opravlja: vzdrževalec vozil
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka, OO Ormož
2.	Anton KOKOT, roj. 23. 05. 1949, Osluševci 34 poklic: prometni tehnik
delo, ki ga opravlja: kmetovalec
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka, OO Ormož
3.	Jožef OZMEC, roj. 04. 03. 1947, Osluševci 21 poklic: strojni tehnik
delo, ki ga opravlja: kmetovalec
predlagatelj: N.Si - Nova Slovenija, kraščanka ljudska stranka, OO Ormož
4.	Franc KORPAR, roj. 02. 10. 1945, Osluševci 24 poklic: upokojenec
delo, ki ga opravlja: upokojenec
predlagatelj: SLS - Slovenska ljudska stranka, OO Ormož
5.	Danica KOŠNIK VESELIČ, roj. 04. 04. 1952, Osluševci 6 poklic: komercialni tehnik
delo, ki ga oprvalja: samostojna podjetnica
predlagatelj: LDS - Liberalna demokracija Slovenije, OO Ormož
6.	Ida NEMEC, roj. 07. 07. 1940, Osluševci 25 poklic: šivilja
delo, ki ga oprvalja: upokojenka
predlagatelj: DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije, OO Ormož
Volita se 2 svetnika. Volilna enota {tevilka: 4
Volilno območje enote: območje Podgorcev
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Janko MEŠKO, roj. 16. 09. 1959, Podgorci 27/a poklic: lesarski tehnik
delo, ki ga opravlja: vodja mizarskega obrata
predlagatelj: LDS - Liberalna demokracija Slovenije, OO Ormož
2.	Barbara BEDNJIČKI, roj. 16. 03. 1982, Podgorci 57 poklic: študentka
delo, ki ga opravlja: študentka
predlagatelj: SD - Socialni demokrati, OO Ormož
3.	Franc KOVAČEC, roj. 15. 09. 1968, Podgorci 1/d poklic: kovinar
delo, ki ga opravlja: pismonoša
predlagatelj: LDS - Liberalna demokracija Slovenije, OO Ormož
4.	Miran MEDVED, roj. 03. 06. 1962, Podgorci 1/a poklic: elektrikar
delo, ki ga opravlja: kurjač - vzdrževalec
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka, OO Ormož
5.	Martin KUKOVEC, roj. 25. 10. 1957, Podgorci 12/a poklic: strojni tehnik
delo, ki ga opravlja: strojnik - delovodja
predlagatelj: N.Si - Nova Slovenija, kraščanska ljudska stranka, OO Ormož
6.	Ciril OZMEC, roj. 25. 03. 1940, Podgorci 39 poklic: trgovski poslovodja
delo, ki ga opravlja: prodajalec
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka, OO Ormož
7.	Stanislav KRABONJA, roj. 02. 10. 1955, Podgorci 70 poklic: poklicni voznik
delo, ki ga opravlja: kmetovalec
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka, OO Ormož
8.	Mirko KRABONJA, roj. 18. 04. 1943, Podgorci 48 poklic: elektrikar
delo, ki ga oprvalja: upokojenec
predlagatelj: DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije, OO Ormož
Volijo se 3. svetniki. Volilna enota {tevilka: 5
Volilno območje enote: območje Ritmerka in Strjancev
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Albin PETEK, roj. 21. 02. 1946, Ritmerk 1 poklic: upokojenec
delo, ki ga opravlja: upokojenec
predlagatelj: DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije, OO Ormož
2.	Stanislav KUKOVEC, roj. 17. 04. 1957, Ritmerk 15 poklic: transportni komercialist
delo, ki ga opravlja: komercialist
predlagatelj: N.Si - Nova Slovenija, kraščanska ljudska stranka, OO Ormož
3.	Alenka PRIGL, roj. 30. 05. 1975, Ritmerk 3 poklic: ekonomistka za bančništvo in finance delo, ki ga opravlja: referentka prodaje
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka, OO Ormož Voli se 1 svetnik. Številka: 040 - 01/2006 Ormož, dne 04. oktober 2006
PREDSEDNICA KRAJEVNE VOLILNE KOMISIJE Miroslava KORPAR l. r.
Na podlagi 75. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02) in 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97 in 70/00) je krajevna volilna komisija sestavila naslednji
SEZNAM
KANDIDATOV ZA VOLITVE V SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI VELIKA NEDELJA,
KI BODO 22. OKTOBRA 2006
Volilna enota {tevilka: 1
Volilno območje enote: območje Mihovcev pri Veliki Nedelji
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Milan KRALJ, roj. 10. 09. 1948, Mihovci pri Veliki Nedelji 40/a poklic: gradbeni delovodja
delo, ki ga opravlja: gradbeni delovodja predlagatelj: SD - Socialni demokrati, OO Ormož
2.	Andreja JAUŠOVEC, roj. 24. 11. 1973, Mihovci pri Veliki Nedelji 10/b poklic: delavka
delo, ki ga opravlja: delo na brizgalnem stroju Predlagatelj: AS - Aktivna Slovenija, OO Ormož
3.	Andrej ŽURAN, roj. 14. 09. 1950, Mihovci pri Veliki Nedelji 76 poklic: elektrikar
delo, ki ga opravlja: vzdrževalec
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka, OO Ormož
4.	Janko MEŠKO, roj. 24. 12. 1963, Mihovci pri Veliki Nedelji 14/b poklic: rezkalec
delo, ki ga opravlja: rezkalec predlagatelj: Boris Skok in skupina volilcev
5.	Franc CVETKO, roj. 18. 10. 1952, Mihovci pri Veliki Nedelji 103/a poklic: avtoklepar
delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik
Predlagatelj: N.Si - Nova Slovenija, krščanska ljudska stranka, OO Ormož
6.	Robert IVANUŠA, roj. 14. 05. 1968, Mihovci pri Veliki Nedelji 14/a poklic: kmetijski tehnik
delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka, OO Ormož
7.	Franci KRABONJA, roj. 07. 03. 1967, Mihovci pri Veliki Nedelji 29 poklic: inženir kmetijstva
delo, ki ga opravlja: vodja kmetije
predlagatelj: SLS - Slovenska ljudska stranka, OO Ormož
Volijo se 3. svetniki.
Volilna enota {tevilka: 2
Volilno območje enote: območje Velika Nedelja in Hajndla
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1. Andrej VAUPOTIČ, roj. 07. 12. 1966, Velika Nedelja 40/a
poklic: inženir strojništva
delo, ki ga opravlja: vodja priprave dela
predlagatelj: SD - Socialni demokrati, OO Ormož
2.	Aleksandra OZMEC, roj. 01. 03. 1979, Velika Nedelja 10/g poklic: profesor slovenščine
delo, ki ga opravlja: profesor slovenščine predlagatelj: SD - Socialni demokrati, OO Ormož
3.	Frančišek MUHIČ, roj. 05. 04. 1961, Velika Nedelja 10/a poklic: elektroinstalater
delo, ki ga opravlja: kontrolni tehnolog Predlagatelj: Boris Skok in skupina volilcev
4.	Stanko KOKOL, roj. 27. 04. 1946, Hajndl 6/f poklic: VKV dimnikar
delo, ki ga opravlja: upokojenec
predlagatelj: DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije, OO Ormož
5.	Andrej FIŠTRAVEC, roj. 13. 10. 1959, Velika Nedelja 19/c poklic: avtoličar
delo, ki ga oprvalja: cestninski blagajnik predlagatelj: AS - Aktivna Slovenija, OO Ormož
6.	Ciril MEŠKO, roj. 30. 03. 1963, Velika Nedelja 18 poklic: kmetijski tehnik
delo, ki ga opravlja: kmetovalec
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka, OO Ormož
7.	Jožef ANDERLIČ, roj. 02. 03. 1960, Hajndl 19/a poklic: vlakovodja
delo, ki ga oprvalja: vodja vlaka
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka, OO Ormož
8.	Vekoslav CVETKO, roj. 03. 03. 1958, Velika Nedelja 20 poklic: ineženir živilstva
delo, ki ga oprvalja: operater
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka, OO Ormož Volijo se 3. svetniki.
Volilna enota {tevilka: 3
Volilno območje enote: območje Senešcev od hiš. št. 1 - 37, Sodincev od hiš. št. 1 - 62 in od 83 - 93, Vičancev od hiš. št. 1 - 32 in od 91 - 98 -dolina
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Gorazd PINTARIČ, roj. 17. 07. 1977, Vičanci 17 poklic: diplomirani inženir strojništva
delo, ki ga opravlja: tehnolog predlagatelj: Milan Pintarič in skupina volilcev
2.	Darja ŠKVORC BES, roj. 06. 08. 1979, Sodinci 1 poklic: ekonomski tehnik
delo, ki ga opravlja: komercialist
predlagatelj: N.Si - Nova Slovenija, kraščanska ljudska stranka, OO Ormož
3.	Hinko ŠOŠTARIČ, roj. 05. 01. 1970, Sodinci 21/d poklic: eletrikar
delo, ki ga opravlja: elektrikar energetik
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka, OO Ormož
4.	Stanka JANŽEKOVIČ, roj. 03. 09. 1970, Sodinci 25 poklic: tehnik zdravstvene nege
delo, ki ga opravlja: nezaposlena
Predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka, OO Ormož
5.	Branko KUHARIČ, roj. 11. 07. 1971, Senešci 37 poklic: tehnik kmetijske mehanizacije
delo, ki ga opravlja: vodi kmetijo
predlagatelj: SLS - Slovenska ljudska stranka, OO Ormož Volita se 2 svetnika.
Volilna enota {tevilka: 4
Volilno območje enote: območje Drakšla, Senešcev od hiš. št. 38 - 84, So-dincev od hiš. št. 63 - 82, Vičancev od hiš. št. 33 - 90 - breg
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Janez MORAVEC, roj. 06. 03. 1958, Senešci 64/a poklic: komercialni tehnik
delo, ki ga opravlja: direktor
predlagatelj: AS - Aktivna Slovenija, OO Ormož
2.	Marjan MUŠIČ, roj. 10. 08. 1960, Senešci 67 poklic: avtomehanik
delo, ki ga opravlja: delavec
predlagatelj: N.Si - Nova Slovenija, krščanska ljudska stranka, OO Ormož
3.	Stanko ZAMUDA, roj. 15. 01. 1960, Drakšl 30 poklic: inženir računalništva
delo, ki ga opravlja: organizator informacijskih dejavnosti predlagatelj: SD - Socialni demokrati, OO Ormož
4.	Vladimir MEŠKO, roj. 28. 01. 1956, Sodinci 78/a poklic: ključavničar
delo, ki ga opravlja: vzdrževalec Predlagatelj: AS - Aktivna Slovenija, OO Ormož Volita se 2 svetnika.
Volilna enota {tevilka: 5
Volilno območje enote: območje Trgovišča
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Vekoslav KUMER, roj. 22. 07. 1940, Trgovišče 17 poklic: kmetijski inženir
delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik Predlagatelj: SLS - Slovenska ljudska stranka, OO Ormož
2.	Ciril CVETKO, roj. 22. 02. 1943, Trgovišče 39 poklic: kmetovalec
delo, ki ga opravlja: kmetovalec
predlagatelj: N.Si - Nova Slovenija, krščanska ljudska stranka, OO Ormož
3.	Robert JAUŠOVEC, ROJ. 09. 12. 1970, Trgovišče 64 poklic: delavec
delo, ki ga opravlja: nastavljalec orodij predlagatelj: SD - Socialni demokrati, OO Ormož
4.	Milica KVAR, roj. 24. 05. 1956, Trgovišče 46 poklic: ekonomski tehnik
delo, ki ga oprvalja: komercialist, blagajnik predlagatelj: Boris Skok in skupina volilcev Voli se 1 svetnik.
Volilna enota {tevilka: 6
Volilno območje enote: območje Strmca, Šardinja, Lunovca
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Stanislav DOVEČAR, roj. 13. 09. 1958, Šardinje 2 poklic: osnovna šola
delo, ki ga opravlja: kmetovalec
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka, OO Ormož
2.	Lilijana TERNON, roj. 06. 04. 1962, Šardinje 24 poklic: ekonomski tehnik
delo, ki ga oprvalja: kontrolor kakovosti
predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka, OO Ormož
3.	Stanislav VUK, roj. 04. 10. 1961, Strmec 9 poklic: šofer
delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik
predlagatelj: N.Si - Nova Slovenija, krščanska ljudska stranka, OO Ormož Volita se 2 svetnika. Številka: 040 - 01/2006
Ormož, dne 04. oktober 2006
PREDSEDNICA KRAJEVNE VOLILNE KOMISIJE Mateja PETEK l. r.
Na podlagi 74. Člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22 -843/06, 70 - 3006/06) in 61. člena Zakona o lokalnih volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/9; 70/00, 78/06) je Občinska volilna komisija občine Središče ob Dravi sestavila naslednji
S E Z N A M
KANDIDATI ZA VOLITVE ŽUPANA OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI:
1.	Franc ŠKORJANC, roj. 12. 12. 1950, stanujoč Salovci 49, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: inženir gradbeništva s strokovnim izpitom
Delo, ki ga opravlja: SGP - odgovorni vodja gradbišča na avtocestnem programu RS
Predlagatelj: Območna organizacija socialnih demokratov Ormož
2.	Aleš DOGŠA, roj. 21. 03. 1973, stanujoč Ljutomerska c. 2, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: strojni tehnik
Delo, ki ga opravlja: tehnik kontrolor
Predlagatelj: Aleš Dogša in volivci
3.	Jurij BORKO, roj. 26. 03. 1968, stanujoč Godeninci 1, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: strojni tehnik
Delo, ki ga opravlja: tehnolog merilec
Predlagatelj: SDS - OO SDS Središče ob Dravi
PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Klavdija KREČ
Na podlagi 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 22/2006-UPB; ZLV-UPB2 in 70/2006-odločba US) je Občinska volilna komisija občine Središče ob Dravi sestavila naslednji
S E Z N A M
KANDIDATI ZA VOLITVE OBČINSKEGA SVETA OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI:
Volilna enota: 1
Volilno območje enote:
Obsega območje: Slovenska c. 2, 4, 6, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 26, 30, 32, 34, 38, 40, 42, 44, 46, 48, 50, 52, 54, 56, 58, 60, 62, 64, 66, 68, Solska ulica, Trate, Mladinska ulica, Poštna ulica, Partizanska ulica, Prečna ulica, Ob Trnavi, Dravska ulica, Kolodvorska cesta, Sinkova ulica, Obrtniška ulica.
1.	Stanka HORVAT, roj. 23. 04. 1969, stanujoča Trate 11, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: ekonomski tehnik
Delo, ki ga opravlja: poslovodkinja
Predlagatelj: SDS - OO SDS Središče ob Dravi
2.	Jože BORKO, roj. 22. 02. 1950, stanujoč Mladinska 7, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: upokojenec
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
Predlagatelj: N.Si OO Središče ob Dravi
3.	Franc MAJČ, roj. 27. 03. 1935, stanujoč Partizanska 7, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: srednja šola
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
Predlagatelj: DeSUS, Demokratična stranka upokojencev Slovenije, OO Središče ob Dravi
4.	Miro MELE, roj. 11. 06. 1951, stanujoč Trate št. 4, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: mag. Sc.
Delo, ki ga opravlja: vodja tehnološke službe v TSO Predlagatelj: Območna organizacija socialnih demokratov Ormož
5.	Jožefa PAL, roj. 20. 03. 1954, stanujoča Obrtniška ul. 2, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: gospodinja
Delo, ki ga opravlja: gospodinja
Predlagatelj: SLS, Volilni občni zbor SLS
6.	Maja CVERLIN, roj. 18. 01. 1968, stanujoča Slovenska cesta 62, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: pravnica
Delo, ki ga opravlja: nabavnik na domačem trgu Predlagatelj: SDS - OO SDS Središče ob Dravi
7.	Otmar MEDIK, roj. 15. 09. 1943, stanujoč Partizanska 7, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: srednja šola
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
Predlagatelj: DeSUS, Demokratična stranka upokojencev Slovenije, OO Središče ob Dravi
8.	Anton PROSNIK, roj. 08. 03. 1954, stanujoč Slovenska 46, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: univ. dip. ing. biologije
Delo, ki ga opravlja: brez zaposlitve
Predlagatelj: Lista za razvoj občine Središče ob Dravi
9.	Samo KOČEVAR, roj. 08. 07. 1955, stanujoč Dravska 3, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: grafik
Delo, ki ga opravlja: komercialist
Predlagatelj: Lista za razvoj občine Središče ob Dravi
Volilna enota: 2
Volilno območje enote:
Obsega območje: Slovenska cesta 1, 3, 5, 7, 9, 11, 15, 17, 19, 21, 23, 25, 27, 29, 31, 33, 35, 37, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 51, 53, 57, 59, 61, 63, 65, 67, 69, 73, 75, 77, 79, 81, 83, 85, 89, 91, Trg talcev Ljutomerska ulica, Strigovska cesta, Breg, Flegaričeva ulica, Trška ulica, Bercetova ulica, Modrinjakova ulica.
1.	Branko VESELKO, roj. 03. 01. 1947, stanujoč Trg talcev 5, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: tehnik telekomunikacijskih naprav Delo, ki ga opravlja: upokojenec Predlagatelj: Neodvisni - za Središče
2.	Jožef MARČEC, roj. 24. 02. 1934 stanujoč Trška ul. 3, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: osnovna šola
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
Predlagatelj: DeSUS, Demokratična stranka upokojencev Slovenije, OO Središče ob Dravi
3.	Andreja RESMAN, roj. 29. 09. 1958, stanujoča Trška 3, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: specialna pedagoginja
Delo, ki ga opravlja: učiteljica na osnovni šoli s prilagojenim programom Predlagatelj: Neodvisna kandidatka za naš skupni jutri
4.	Bojan MLAKAR, roj. 07. 07. 1956, stanujoč Ljutomerska 1/a, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: ing. agronomije
Delo, ki ga opravlja: kmetijski svetovalec
Predlagatelj: Lista za razvoj občine Središče ob Dravi
5.	Ivan VIHER, roj. 19. 12. 1942, stanujoč Breg 31, 2277 Središče ob Dravi Poklic: univ. dip. oec.
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
Predlagatelj: Lista za razvoj občine Središče ob Dravi
6.	Zdravko BOJ, roj. 28. 12. 1950, stanujoč Slovenska c. 35, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: živilski tehnik
Delo, ki ga opravlja: vodja proizvodnje v PE GOSAD Predlagatelj: SLS, Volilni občni zbor SLS
7.	Boris ČULEK, roj. 23. 09. 1963, stanujoč Trg talcev 6, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: elektro tehnik
Delo, ki ga opravlja: vzdrževalec
Predlagatelj: N.Si OO Središče ob Dravi
8.	Rudolf KRANJČEC, roj. 17. 04. 1954, stanujoč Bercetova 2, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: strojni tehnik
Delo, ki ga opravlja: vodja vzdrževanja
Predlagatelj: SDS - OO SDS Središče ob Dravi
9.	Branko MAJČ, roj. 04. 02. 1958, stanujoč Slovenska c. 89, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: strojni ključavničar Delo, ki ga opravlja: vzdrževalec Predlagatelj: SDS - OO SDS Središče ob Dravi
10.	Janko KOLARIČ, roj. 07. 05. 1954, stanujoč Slovenska cesta 19, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: srednja šola
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
Predlagatelj: DeSUS, Demokratična stranka upokojencev Slovenije, OO Središče ob Dravi
Volilna enota: 3
Volilno območje enote: Obrež
1.	Drago MARČEC, roj. 05. 11. 1959, stanujoč Obrež 148/a, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: ing. agronomije Delo, ki ga opravlja: direktor
Predlagatelj: Lista za razvoj občine Središče ob Dravi
2.	Alenka HORVAT, roj. 17. 10. 1952, stanujoča Obrež 113, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: srednja šola
Delo, ki ga opravlja: upokojenka
Predlagatelj: DeSUS, Demokratična stranka upokojencev Slovenije, OO Središče ob Dravi
3.	Roman MEDIK, roj. 13. 01. 1970, stanujoč Obrež 61/a, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: kriminalist
Delo, ki ga opravlja: višji kriminalist Predlagatelj: SDS - OO SDS Središče ob Dravi
4.	Milan POTOČNIK, roj. 14. 08. 1959, stanujoč Obrež 53, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: kmetijski tehnik
Delo, ki ga opravlja: nezaposlen
Predlagatelj: SDS - OO SDS Središče ob Dravi
5.	Jasna MUNDA, roj. 04. 10. 1971, stanujoča Obrež 15, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: profesor defektologije
Delo, ki ga opravlja: šolska svetovalna delavka
Predlagatelj: Lista za razvoj občine Središče ob Dravi
6.	Viktor SAMEC, roj. 10. 02. 1979, stanujoč Obrež 29, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: dip. ing. cestnega prometa Delo, ki ga opravlja: vodja transporta Predlagatelj: N.Si OO Središče ob Dravi
7.	Janko MIHORIČ, roj. 17. 05. 1934, stanujoč Obrež 66, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: srednja šola
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
Predlagatelj: DeSUS, Demokratična stranka upokojencev Slovenije, OO Središče ob Dravi
Volilna enota: 4
Volilno območje enote: Grabe
1.	Anton DOGŠA, roj. 03. 07. 1956, stanujoč Grabe 35/a, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: slikopleskar
Delo, ki ga opravlja: podjetnik - upokojenec Predlagatelj: SDS - OO SDS Središče ob Dravi
2.	Jurij DOGŠA, roj. 17. 12. 1953, stanujoč Grabe 22, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: univ. dipl. ing.
Delo, ki ga opravlja: direktor TSO d. d.
Predlagatelj: Lista za razvoj občine Središče ob Dravi
3.	Olga PLOHL, roj. 22. 08. 1961, stanujoča Grabe 11, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: administrativni tehnik Delo, ki ga opravlja: laborant Predlagatelj: N.Si OO Središče ob Dravi
4.	Peter IVANČIČ, roj. 07. 09. 1982, stanujoč Grabe 18, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: absolvent fakultete za kmetijstvo Maribor Delo, ki ga opravlja: študent
Predlagatelj: Območna organizacija socialnih demokratov Ormož
5.	Drago ŽARKOVIČ, roj. 23. 10. 1934, stanujoč Grabe 45, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: srednja šola
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
Predlagatelj: DeSUS, Demokratična stranka upokojencev Slovenije, OO Središče ob Dravi
Volilna enota: 5
Volilno območje enote: Salovci
1.	Franc ŠKORJANC, roj. 12. 12. 1950, stanujoč Salovci 49, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: inženir gradbeništva s strokovnim izpitom
Delo, ki ga opravlja: SGP - odgovorni vodja gradbišča na avtocestnem programu RS
Predlagatelj: Območna organizacija socialnih demokratov Ormož
2.	Stanko ZEBEC, roj. 07. 12. 1961, stanujoč Salovci 15, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: prometni tehnik
Delo, ki ga opravlja: vlakovni odpravnik
Predlagatelj:: SDS - OO SDS Središče ob Dravi
3.	Zvonko IVANUŠA, roj. 12. 01. 1958, stanujoč Salovci 40, 2277 Središče
ob Dravi
Poklic: kmetovalec
Delo, ki ga opravlja: kmetovalec
Predlagatelj: SLS, Volilni občni zbor SLS
4.	Antonija PERC, roj. 08. 10. 1947, stanujoča Salovci 51, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: upravno administrativni tehnik Delo, ki ga opravlja: upokojenka Predlagatelj: N.Si. OO Središče ob Dravi
5.	Anica ŠKRINJAR, roj. 22. 05. 1963, stanujoča Salovci 4/a, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: diplomirani ekonomist
Delo, ki ga opravlja: vodja davčne izpostave
Predlagatelj: Lista za razvoj občine Središče ob Dravi
Volilna enota: 6
Volilno območje enote: Godeninci
1.	Jurij BORKO, roj. 26. 03. 1968, stanujoč Godeninci 1, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: strojni tehnik
Delo, ki ga opravlja: tehnolog - merilec
Predlagatelj: SDS - OO SDS Središče ob Dravi
2.	Miroslav KRANJČEC, roj. 16. 08. 1957, stanujoč Godeninci 46, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: trgovski poslovodja
Delo, ki ga opravlja: poslovodja
Predlagatelj: Lista za razvoj občine Središče ob Dravi
3.	Jure KOLARIČ, roj. 29. 03. 1982, stanujoč Godeninci 38, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: absolvent fakultete za kmetijstvo Delo, ki ga opravlja: študent Predlagatelj: N.Si. OO Središče ob Dravi
4.	Jožefa ZEMLIČ, roj. 01. 10. 1937, stanujoča Godeninci 28, 2277 Središče ob Dravi
Poklic: srednja šola
Delo, ki ga opravlja: upokojenka
Predlagatelj: DeSUS, Demokratična stranka upokojencev Slovenije, OO Središče ob Dravi Stevilka: 0011 - 0002/2006 Središče ob Dravi, dne 04. 10. 2006
PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Klavdija KREČ
Na podlagi 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 22/2006-UPB; ZLV-UPB2 in 70/2006-odločba US) je Občinska volilna komisija občine Sveti Tomaž sestavila naslednji
SEZNAM
KANDIDATOV ZA VOLITVE ŽUPANA OBČINE SVETI TOMAŽ KI BODO 22. OKTOBRA 2006
V	seznam je vpisan naslednji kandidat:
1. Mirko CVETKO, roj. 16.07.1966, Pršetinci št. 2, 2258 Sveti Tomaž Poklic: transportni komercialist Delo, ki ga opravlja: sprevodnik
Predlagatelj: Nova Slovenija, Krščanska ljudska stranka, OO Sv. Tomaž Številka: 011-001/2006 Datum: 03.10.2006
PREDSEDNIK
OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE SVETI TOMAŽ
Ivan BALAŽIČ, l. r.
Na podlagi 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 22/2006-UPB; ZLV-UPB2 in 70/2006-odločba US) je Občinska volilna komisija občine Sveti Tomaž sestavila naslednji
SEZNAM
KANDIDATOV ZA VOLITVE V OBČINSKI SVET OBČINE SVETI TOMAŽ KI BODO 22. OKTOBRA 2006
Volilna enota {tevilka: 1
Volilno območje enote: Senčak, Mezgovci in Rucmanci
V	seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	Robert KORADA, roj. 27. 03. 1976, Rucmanci 21, 2258 Sveti Tomaž Poklic: dip. ing. elektronike
Delo, ki ga opravlja: projektant
Predlagatelj: SDS, Slovenska demokratska stranka, OO Sveti Tomaž
2.	Ivana REIHSS, roj. 09. 05. 1962, Rucmanci 43, 2258 Sveti Tomaž Poklic: strugar
Delo, ki ga opravlja: delo orodjarja
Predlagatelj: LDS, Liberalna demokracija Slovenije, OO Sveti Tomaž
3.	Stanislav ZAGORŠEK, roj. 10. 04. 1947, Rucmanci 62, 2258 Sveti Tomaž
Poklic: kmetovalec
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
Predlagatelj: DeSUS, Demokratična stranka upokojencev Slovenije, OO Ormož
4.	Anton REIHSS, roj. 16. 01. 1950, Rucmanci 17/a, 2258 Sveti Tomaž Poklic: poklicni šofer
Delo, ki ga opravlja: nezaposleni
Predlagatelj: Nova Slovenija, Krščanska ljudska stranka, OO Sv. Tomaž Volilna enota: 2
Volilno območje enote: Trnovci in Rakovci
1.	Ivan TRUNK, roj. 25. 12. 1969, Trnovci 3, 2258 Sveti Tomaž Poklic: elektrotehnik
Delo, ki ga opravlja: inv. upokojenec
Predlagatelj: SDS, Slovenska demokratska stranka, OO Sveti Tomaž
2.	Aleksander MURŠIČ, roj. 24. 01. 1984, Trnovci 38, 2258 Sveti Tomaž Poklic: študent
Delo, ki ga opravlja: študent fak. za kmetijstvo
Predlagatelj: LDS, Liberalna demokracija Slovenije, OO Sveti Tomaž
3.	Franc PONDRK, roj. 31. 01. 1968, Rakovci 44, 2258 Sveti Tomaž Poklic: kmetijec
Delo, ki ga opravlja: traktorist v sadjarstvu
Predlagatelj: Nova Slovenija, Krščanska ljudska stranka, OO Sv. Tomaž
Volilna enota: 3
Volilno območje enote: Savci
1. Milan PETEK, roj. 13. 09. 1958, Savci 30, 2258 Sveti Tomaž
Poklic: strojni tehnik
Delo, ki ga opravlja: delo energetika v TSO
Predlagatelj: LDS, Liberalna demokracija Slovenije, OO Sveti Tomaž
2.	Boris ZEMLJIČ, roj. 01. 02. 1984, Savci 70, 2258 Sveti Tomaž Poklic: strojni tehnik
Delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik
Predlagatelj: SDS, Slovenska demokratska stranka, OO Sveti Tomaž
3.	Marjan GORIČAN, roj. 21. 02. 1958, Savci 81, 2258 Sveti Tomaž Poklic: mehanik kmetijske mehanizacija
Delo, ki ga opravlja: storitve s kmetijsko mehanizacijo s. p. Predlagatelj: Nova Slovenija, Krščanska ljudska stranka, OO Sv. Tomaž
4.	Amalija KRAJNC, roj. 23. 06. 1961, Savci 20/a, 2258 Sveti Tomaž Poklic: profesor defektologije
Delo, ki ga opravlja: predavateljica
Predlagatelj: DeSUS, Demokratična stranka upokojencev Slovenije, OO Ormož
Volilna enota: 4
Volilno območje enote: Sveti Tomaž
1.	Vladimir KOVAČIČ, roj. 19. 08. 1942, Sveti Tomaž 19, 2258 Sveti Tomaž
Poklic: predmetni učitelj ZG-ZE Delo, ki ga opravlja: upokojenec
Predlagatelj: LDS, Liberalna demokracija Slovenije, OO Sveti Tomaž
2.	Janez REP, ROJ. 11. 07. 1943, Sveti Tomaž 21, 2258 Sveti Tomaž Poklic: ekonomist
Delo, ki ga opravlja: upokojenec
Predlagatelj: SDS, Slovenska demokratska stranka, OO Sveti Tomaž
3.	Darko FRIDMAN, roj. 26. 09. 1958, Sveti Tomaž 29/a, 2258 Sveti Tomaž
Poklic: šofer
Delo, ki ga opravlja: podjetnik Fridman d. o. o.
Predlagatelj: Nova Slovenija, Krščanska ljudska stranka, OO Sv. Tomaž
Volilna enota: 5
Volilno območje enote: Zagorje in Koračice
1.	Stanislav MAJCEN, roj. 23. 04. 1957, Koračice 01, 2258 Sveti Tomaž Poklic: kmetovalec
Delo, ki ga opravlja: kmetovalec
Predlagatelj: Nova Slovenija, Krščanska ljudska stranka, OO Sv. Tomaž
2.	Aleš LUCI, roj. 27. 02. 1976, Zagorje 01, 2258 Sveti Tomaž Poklic: elektrotehnik
Delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik
Predlagatelj: SDS, Slovenska demokratska stranka, OO Sveti Tomaž
3.	Zdravko PETEK, roj. 22. 01. 1962, Zagorje 08, 2258 Sveti Tomaž Poklic: prodajalec
Delo, ki ga opravlja: prodajalec
Predlagatelj: LDS, Liberalna demokracija Slovenije, OO Sveti Tomaž
4.	Alenka ČURIN JANŽEKOVIČ, roj. 06. 07. 1957, Zagorje 05, 2258 Sveti Tomaž
Poklic: profesor razrednega pouka
Delo, ki ga opravlja: ravnateljica osnovne šole
Predlagatelj: Neodvisna kandidatka Alenka Čurin Janžekovič
Volilna enota: 6
Volilno območje enote: Mala vas pri Ormožu, Gradišče in Bratoneči-ce
1.	Slavko CVETKO, roj. 02. 09. 1961, Mala vas pri Ormožu 8/a, 2258 Sveti Tomaž
Poklic: strojni tehnik
Delo, ki ga opravlja: tehnik v proizvodnji
Predlagatelj: Nova Slovenija, Krščanska ljudska stranka, OO Sv. Tomaž
2.	Albin JESIH, roj. 01. 01. 1937, Bratonečice 10, 2258 Sveti Tomaž Poklic: kmetovalec
Delo, ki ga opravlja: upokojenec Predlagatelj: SLS, OO Sveti Tomaž
3.	Kristina GRAŠIČ, roj. 05. 12. 1960, mala vas pri Ormožu 29/a, 2258 Sveti Tomaž
Poklic: kuharski tehnik
Delo, ki ga opravlja: samostojna podjetnica
Predlagatelj: SDS, Slovenska demokratska stranka, OO Sveti Tomaž
4.	Marjan RAKUŠA, roj. 16. 11. 1955, Mala vas pri Ormožu 12, 2258 Sveti Tomaž
Poklic: inženir lesarstva
Delo, ki ga opravlja: kmečki zavezanec z dopolnilno dejavnostjo Predlagatelj: Neodvisni kandidat Marjan Rakuša
5.	Frančišek RAUŠL, roj. 20. 08. 1961, Bratonečice 11, 2258 Sveti Tomaž
Poklic: kmetijski tehnik
Delo, ki ga opravlja: kontrolor mleka KGZ
Predlagatelj: LDS, Liberalna demokracija Slovenije, OO Sveti Tomaž Volilna enota: 7
Volilno območje enote: Pršetinci in Hranjigovci
1.	Robert SKUHALA, roj. 01. 01. 1976, Pršetinci 07, 2258 Sveti Tomaž Poklic: dip. zdravstvenik
Delo, ki ga opravlja: diplomirani zdravstvenik
Predlagatelj: Nova Slovenija, Krščanska ljudska stranka, OO Sv. Tomaž
2.	Tomaž RAUŠL, roj. 25. 07. 1976, Hranjigovci 09, 2258 Sveti Tomaž Poklic: osnovna šola
Delo, ki ga opravlja: kmetovalec
Predlagatelj: SDS, Slovenska demokratska stranka, OO Sveti Tomaž Volilna enota: 8
Volilno območje enote: Senik, Gor. Ključarovci in Sejanci
1.	Alojz MEŠKO, roj. 20. 06. 1962, Gornji Ključarovci 06, 2258 Sveti Tomaž
Poklic: kmetijski tehnik
Delo, ki ga opravlja: kmetovalec
Predlagatelj: SLS, OO Sveti Tomaž
2.	Mateja GEČ, roj. 23. 03. 1979, Senik 08, 2258 Sveti Tomaž Poklic: gimnazijski maturant
Delo, ki ga opravlja: nezaposlena
Predlagatelj: Nova Slovenija, Krščanska ljudska stranka, OO Sv. Tomaž
3.	Vera GREGOREC, roj. 17. 01. 1948, Gornji Ključarovci 36, 2258 Sveti Tomaž
Poklic: ekonomski tehnik Delo, ki ga opravlja: upokojenka
Predlagatelj: LDS, Liberalna demokracija Slovenije, OO Sveti Tomaž
4.	Sonja BALAŽIČ, roj. 13. 04. 1959, Senik 17/a, 2258 Sveti Tomaž Poklic: upravni tehnik
Delo, ki ga opravlja: nabavni referent
Predlagatelj: SDS, Slovenska demokratska stranka, OO Sveti Tomaž
Številka: 011-002/2006
Sveti Tomaž, dne 03. 10. 2006
PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE SVETI TOMAŽ Ivan BALAŽIČ l. r.
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA PODLEHNIK Podlehnik 21 2286 PODLEHNIK
RAZGLAS
Na podlagi 60. in 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22-843/06, 70-3006/06-odločba US) ter v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 70/00 in 78/06) je Občinska volilna komisija Podlehnik sestavila naslednji
SEZNAM
potrjenih kandidatov za člane občinskega sveta Občine Podlehnik na lokalnih volitvah 22. oktobra 2006
Volitve se izvedejo v občini kot eni (1) volilni enoti.
Voli se 7 (sedem) članov občinskega sveta.
V seznam so vpisani naslednji kandidati
1 LIDIJA VAUPOTIČ, roj.: 22. 07. 1968
KMETIJKA, DELAVKA, STANOŠINA 12/B
PREDLAGATELJ: ŠTEFAN PETROVIČ IN »SKUPINA VOLIVCEV«
2.	JOŽEFA SVENŠEK, roj.: 12. 02. 1963
DIPL. INŽ. GEODEZIJE, VODENJE UPRAVNIH POSTOPKOV IN SVETOVANJE, PODLEHNIK 40/E
PREDLAGATELJ: ŠTEFAN PETROVIČ IN »SKUPINA VOLIVCEV«
3.	MARTINA VODA HORVAT, roj.: 05. 12. 1950 GOSTINSKI TEHNIK, UPOKOJENKA, KOZMINCI 14/A PREDLAGATELJ: OO LDS PODLEHNIK
4.	STOJAN KOJC, roj.: 07. 06. 1971
VZDRŽEVALEC VOZIL IN STROJEV, PROMETNO TRANSPORTNI DELAVEC, DEŽNO PRI PODLEHNIKU 7
PREDLAGATELJ: ŠTEFAN PETROVIČ IN »SKUPINA VOLIVCEV«
5.	ALOJZ NOVAK, roj.: 15. 05. 1951
EKONOMSKI TEHNIK, REFERENT-MATIČAR, KOZMINCI 28 PREDLAGATELJ: OO LDS PODLEHNIK
6.	IVO BAN, roj.: 15. 06. 1962
PROFESOR/PREVAJALEC IN SODNI TOLMAČ, PREVAJALEC IN KONSEKUTIVNI SODNI TOLMAČ, RODNI VRH 34 PREDLAGATELJ: STANISLAV PREVOLŠEK IN »SKUPINA VOLIVCEV«
7.	JAKOB KLANEČEK, roj.: 27. 07. 1963 TESARSKI TEHNIK, TESAR, SEDLAŠEK 89 PREDLAGATELJ: OBČINSKI ODBOR SDS PODLEHNIK
8.	SUZANA LAPORŠEK, roj.: 29. 08. 1984 ŠTUDENTKA, ŠTUDENTKA, ZAKL 2/A
PREDLAGATELJ: VOLILNA KONVENCIJA OBMOČNE ORGANIZACIJE SD PTUJ
9.	ANTON ŽERAK, roj.: 11. 12. 1953 ŽIVILSKI TEHNIK, DIREKTOR, PODLEHNIK 8/A PREDLAGATELJ: DANIJEL MLAKAR IN »SKUPINA VOLIVCEV«
10.	KRISTINA MRČINKO, roj.: 19. 10. 1949 GOSPODINJA, GOSPODINJA, SEDLAŠEK 55/A PREDLAGATELJ: OBČINSKI ODBOR SDS PODLEHNIK
11.	MOJCA FRANGEŽ, roj.: 05. 09. 1982
ŽIVILSKI TEHNIK, PRIPRAVA DELA, DEŽNO PRI PODLEHNIKU 19 PREDLAGATELJ: OBČINSKI ODBOR SDS PODLEHNIK
12.	ANDREJ POŽAR, roj.: 23. 06. 1970
VZDRŽEVALEC VOZIL IN STROJEV, PROKURIST, PODLEHNIK 5/H PREDLAGATELJ: OBČINSKI ODBOR SDS PODLEHNIK
13.	ROMAN CESAR, roj.: 08. 02. 1967
UNIV. DIPL .EKONOMIST, VODJA PRODAJE, KOZMINCI 15/A PREDLAGATELJ: VOLILNA KONVENCIJA OBMOČNE ORGANIZACIJE SD PTUJ
14.	HELENA FERČEC, roj.: 11. 04. 1980 KUHARICA, DELAVKA V PROIZVODNJI, KOZMINCI 27 PREDLAGATELJ: OO LDS PODLEHNIK
15.	ALOJZ GRABROVEC, roj.: 17. 05. 1956 ORODJAR, SAMOSTOJNI PODJETNIK, PODLEHNIK 3/E PREDLAGATELJ: ŠTEFAN PETROVIČ IN »SKUPINA VOLIVCEV«
16.	STANISLAV VAUPOTIČ, roj.: 03. 11. 1953
MONTER TOPLOVODNIH NAPRAV, SKLADIŠČNIK, STANOŠINA 12 PREDLAGATELJ: ŠTEFAN PETROVIČ IN »SKUPINA VOLIVCEV«
17.	BOJAN JELEN, roj.: 09. 02. 1969
STROJNI TEHNIK, PROCESNI KONTROLOR, STANOŠINA 37/D PREDLAGATELJ: OBČINSKI ODBOR SDS PODLEHNIK
18.	MILAN VIDOVIČ, roj.: 15. 08. 1958 MIZAR, SAMOSTOJNI PODJETNIK, ZAKL 13/B PREDLAGATELJ: ŠTEFAN PETROVIČ IN »SKUPINA VOLIVCEV«
19.	STANISLAVA HABJANIČ, roj.: 13. 10. 1963 MEDICINSKA SESTRA, MEDICINSKA SESTRA, STANOŠINA 29/A PREDLAGATELJ: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV DeSUS, OO PODLEHNIK
20.	mag. SEBASTIAN TOPLAK, roj.: 01. 08. 1974
(MAG.) - UNIV. DIPL. ING. PROMETA, VISOKOŠOLSKI UČITELJ, RAZISKOVALEC, DEŽNO PRI PODLEHNIKU 1/D PREDLAGATELJ: VASJA FRIC IN »SKUPINA VOLIVCEV«
21.	KONRAD VAUPOTIČ, roj.: 16. 10. 1941 KMET-VINOGRADNIK, VINOGRADNIŠTVO, SEDLAŠEK 71 PREDLAGATELJ: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV DeSUS, OO PODLEHNIK
22.	HELENA PLAVČAK, roj.: 14. 11. 1975
EKONOMSKI TEHNIK, VODJA PRIREZOVALNE SKUPINE, GORCA 4 PREDLAGATELJ: OBČINSKI ODBOR SDS PODLEHNIK
23.	FRANC VINDIŠ, roj.: 20. 11. 1959 STROJNIK, HIŠNIK, PODLEHNIK 5/G PREDLAGATELJ: OBČINSKI ODBOR SDS PODLEHNIK
24.	STANE LAPORŠEK, roj.: 08. 04. 1960
POKLICNI GASILEC VARNOSTNIK, VARNOSTNIK, ZAKL 2/A PREDLAGATELJ: VOLILNA KONVENCIJA OBMOČNE ORGANIZACIJE SD PTUJ
Kandidatna lista obsega 24 (štiriindvajset) kandidatov.
PREDSEDNIK OVK PODLEHNIK: Valter Vindiš, l. r.
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA PODLEHNIK Podlehnik 21, 2286 PODLEHNIK
R A Z G L A S
Na podlagi 60. in 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22-843/06,70-3006/06-odločba US) ter v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92,60/95,70/00 in 78/06) je Občinska volilna komisija Podlehnik sestavila naslednji
S E Z N A M potrjenih kandidatur za župana Občine Podlehnik na volitvah, 22. oktobra 2006
Glasuje se za (1) enega kandidata. V seznam so vpisani naslednji kandidati:
1.	MARKO MAUČIČ, 16.07.1964, ZAKL 41, INŽENIR GOZDARSTVA VODJA PROIZVODNJE. Predlagatelj: FRANC VEČERIČ IN "SKUPINA VOLIVCEV"
2.	ROMAN CESAR, 08.02.1967, KOZMINCI 15/A, UNIV. DIPL. EKONOMIST VODJA PRODAJE. Predlagatelj: VOLILNA KONVENCIJA OBMOČNE ORGANIZACIJE SOCIALNIH DEMOKRATOV PTUJ
3.	MANICA ZUPANIČ, 26.03.1968, STANOŠINA 24/A, DIPLOMIRANA EKONOMISTKA, VODJA ODDELKA ZA KONTROLO POSLOVANJA. Predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SDS PODLEHNIK
Kandidatna lista obsega 3 (tri) kandidate.
PREDSEDNIK OVK PODLEHNIK: Valter Vindiš l.r.
RAZGLAS
Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 22/06) in 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, štev. 44/92, 60/95, 70/00, 78/06) objavlja volilna komisija občine Žetale naslednji;
SEZNAM POTRJENIH KANDIDATUR ZA ŽUPANA OBČINE ŽETALE NA VOLITVAH 22. OKTOBRA 2006
1. Anton BUTOLEN, roj. 05.01.1955
učitelj matematike in fizike, v.d. ravnatelja OŠ
Predlagatelj: OO LDS Žetale
Volilna enota obsega celotno območje občine Žetale
Glasuje se za 1 (enega) kandidata
Številka: 041-0004/2006
Datum: 3.10.2006
Predsednica OVK: Helena KOLAR l.r.
Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 22/06) in 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, štev. 44/92, 60/95, 70/00, 78/06) objavlja volilna komisija občine Žetale naslednji;
SEZNAM POTRJENIH KANDIDATUR ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA NA VOLITVAH 22. OKTOBRA 2006
1.	Petra PLAJNŠEK, roj. 19.8.1976
dipl. inž. agronomije, svetovalka v lokalni izpostavi, Kočice 7 Predlagatelj: OO SLS Žetale, OO NSi Žetale, OO SDS Žetale
2.	Vera BUKVIČ, roj. 7.12.1969
dipl. upravni organizator, upravnik pošte, Žetale 84/a Predlagatelj: OO SLS Žetale, OO NSi Žetale, OO SDS Žetale
3.	Majda POLAJŽAR, roj. 2.3.1967 družboslovni tehnik, špediter, Dobrina 40 Predlagatelj: OO LDS Žetale
4.	Jožef CEP roj. 25.1.1971
transportne manipolacije, vodja premika, Kočice 16 Predlagatelj: Janez KODRIČ in skupina volilcev
5.	Janez VOGRINC, roj. 8.2.1974 oblikovalec kovin, pismonoša, Čermožiše 44
6.	Anton FURMAN, roj. 7.12.1963 ključavničar, prevozništvo, Dobrina 57
Predlagatelj: OO SLS Žetale, OO NSi Žetale, OO SDS Žetale
7.	Stanko SKLEDAR, roj. 14.9.1952
univ. dipl. teolog, višji administrator, Kočice 73/a Predlagatelj: OO SLS, Žetale, OO NSi Žetale, OO SDS Žetale
8.	Alenka KOREZ, roj. 27.9.1978
dipl. ekonomist logistike, komercialist, Čermožiše 55 Predlagatelj: OO LDS Žetale
9.	Herman KOPŠE, roj. 15.2.1958 komercialni tehnik, trgovski poslovodja, Žetale 10 Predlagatelj: OO LDS Žetale,
10.	Jožef VOGRINC, roj. 6.2.1966 zidar, hišnik vzdrževalec, Žetale 24/a Predlagatelj: OO LDS Žetale
11.	Janez VODUŠEK, roj. 9.12.1961 strojni tehnik, kmetovalec, Čermožiše 45
Predlagatelj: OO SLS Žetale, OO NSi Žetale, OO SDS Žetale
12.	Janez LETONJA, roj. 30.4.1948 lesostrugar, kmetovalec, Žetale 57
Predlagatelj: OO SLS Žetale, OO NSi Žetale, OO SDS Žetale
13.	Izidor ŠTJAJNBERGER, roj. 17.5.1967 poštni manipulant, kmetovalec, Žetale 94
14.	Vincenc ŠIREC, roj. 1.1.1954
delavec, delavec komunalne infrastrukture, Kočice 55 Predlagatelj: OO LDS Žetale
15.	Franc VOGRINC, roj. 25.1.1962 gradbena poklicna šola, kmetovalec Predlagatelj: Rudolf Vodušek in skupina volilcev
16.	Boris JAZBEC roj. 22.11.1948 strojni tehnik, nezaposlen, Žetale 12/a Predlagatelj: OO LDS Žetale
Volilna enota obsega celotno območje občine Žetale Glasuje se največ 7 (sedem) kandidatov Številka: 041-0004/2006 Datum: 3.10.2006
Predsednica OVK Žetale: Helena KOLAR l.r.
Mali oglasi
STORITVE
f
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Dor-nava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve elektri~-nih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro po~utje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Sket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
bffi
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Stuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Serbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
GSM- in RTV-servis in trgovina na Ptuju, dekodiranje, baterije in dodatna oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507.
34 LET SOBOSLIKARSTVA -PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuš~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933._
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZELO UGODNA dostava premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187.
KMETIJSTVO
PRODAM 1,5 ha koruze z njive v Zamušanih. Tel. 719 24 48._
JABOLKA za ozimnico sorte jona-gold, zlati delišes, idared prodajamo. Sadjarstvo BER, Ko~ice 38, Žetale. Tel. 769 26 91, možna dostava.
PRODAM kobilo in kastrata, oba jahalna. Tel. 031 336 679._
KUPIM mešano belo grozdje, 1200 kg. Tel. 041 261 676.
PRODAM brejo telico. Senešci 37, tel. 719 80 69._
PRODAM železni koruznjak, tel. 781 51 21, po 17. uri.
PRODAM traktor Torpedo Deutz 75 in Stajer 120 ter 5000-l vakuum cisterno. Tel. 041 630 514.
PRODAM 10-colski Oltov plug ali mejam za praši~a. Tel. 031 646 291.
PRODAM 30-kg pujske. Marija Kukec, Muretinci 5, tel. 740 86 02, zve~er.
PRODAM koruzo, 1 ha, na rasti v Trnovski vasi. Telefon 041 875 623.
PRODAM odojke in odstavljeno plemensko svinjo. Stojnci, telefon 031 416 934._
PRODAM mošt traminec, 200 litrov. Telefon 051 382 110._
PRODAM dvobrazdni, 12-colski plug in rezkalni stroj. Telefon 041 954 115._
ZA dobro najemnino vzamem v najem njive. Tel. 041 561 893._
PRODAM mle~ne kvote 7000 kg. Tel. 031 523 465._
NESNICE, rjave, stare 14 tednov, prodam, 600 SIT, dostava na dom. Mar~i~, Starošince 39, Cirkovce, tel. 792 35 71._
PRODAM predsetvenik širine 2,40 m. Tel. 719 83 21.
NEPREMIČNINE
BffTrBBTirr^BťiMBá
MiÉÉHIHHMMHBnlffiSSlXa
Samostojna hHa, Ptuj - \fiiava, 1.1983, obnova 1995 etaža 138 ni2 [PtM), klet 50 m2, zenljlče 514 ni2, nejeni vsi priključki, CK - oije ali ainog[ete«i,iy(ovano dvoiišče, cena: 45 itin SIT(187.7S1,67 EUR)
Mb: 02/ 22 999 22 Ptuj: 021 77 777 77
luna-mb.si sirius-nep.si
PTUJ, center, uli~ni lokal, primeren za trgovsko ali gostinsko dejavnost, dam v najem. Tel. 051 336 307.
HISO za stanovati ali vikend v Gradiš~u 20 b, zemljiš~a 1700 m2, cena 16 milijonov, prodam. Slike na www.fewo-slo.de. Tel. 041 390 136.
PRODAM parcelo na lepi son~ni legi, gradbeno, 750 m2, v Tržcu. Tel. 02 764 58 21 ali 031 438 732.
PRODAM dve gradbeni parceli na atraktivni legi Ptuja v zazidalnem obmo~ju P11-S 23. Mob. 031 331 042.
DOM-STANOVANJE
KUPIMO eno- do dvosobno stanovanje v Kidri~evem ali na Ptuju, po možnosti v prvem nadstropju. Ponudbe na telefon 051 37 24 21.
V	NAJEM dam dvosobno stanovanje na Ptuju. Telefon 041 345 735.
V	NAJEM oddamo stanovanje (polovico enonadstropne hiše) na Ptuju. Telefon 783 12 11._
KUPIM eno- do enoinpolsobno stanovanje, po možnosti menjam za ve~je. Telefon 041 345 735.
Tel: 02 749 21 50 fax: 02 749 21 56 e-pošta: luptuj@siol.net
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
v šolskem letu 2006/2007 vpisujemo v programe:
>	PREDŠOLSKA VZGOJA
>	EKONOMSKI TEHNIK
>	GOSTINSKI TEHNIK
>	GOSTINSKA DELA - kuhar, natakar
>	TRGOVEC
>	KNJIGOVODSKA DELA
>	TRGOVSKI POSLOVODJA
>	TEČAJI TUJIH JEZIKOV (angleški, nemški, francoski, italijanski in ruski jezik)
Vpisujemo še do 6. oktobra 2006. Pohitite, le še nekaj prostih mest!
Mestni trg 2, Ptuj
02 74921 50
www.lu-ptuj.si
B LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
1
Tel: 02 749 21 50 fax: 02 749 21 56 e-pošta: luptuj@siol.net
Univerza v Ljubljani
EKONOM SKA
FAKULTETA
NOVO V ŠTUDIJSKEM LETU 2006/20071
Študijski programi EKONOMSKE FAKULTETE iz Ljubljane:
VISOKA POSLOVNA ŠOLA
dodiplomski študij ekonomije po bolonjskem sistemu 3+2
PODIPLOiVISKI iVIAGiSTRSKI PROGRAM smer TRŽENJE
Pridružite se prvim ptujskim študentom na poti k magisteriju!
KUPIM novejše 1,5- do 2-sobno stanovanje na Ptuju. Resne ponudbe na tel. 051 818 94.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
DELO
RAZNO
euronautic
Organiziramo te~aj in izpit za voditelja ~olna, na Ptuju 20 in 21. oktobra. Prijave: Navtika ~arter d.o.o., 780 11 50 in 041 359 505, info@euronautic.cc
Razpored dežurstev zobozdravnikov
petek, popoldan sobota, do 8. do 12. ure Zorica Tosić, dr. dent. med. v Majsperku
PODJETJE Clio, d. o. o., Gajevci 17, Gorišnica, zaposli delavce v proizvodnji, polsuževalec na CNC-stružnici, lahko tudi študentje, OD od 120.000 SIT dalje. Tel. 041 316 504._
WILLIAMS, d. o. o., Zg. Hajdina 132 b, iš~e delavce za dela v gradbeni stroki. Interesenti naj se oglasijo na GSM 041 626 075.
ZAPOSLIMO ve~je število varilcev-klju~avni~arjev, lahko so tudi za~etniki, na širšem obmo~ju Ptuja; nudimo tudi priu~itev. Gimas, d. o. o., Kraigherjeva ul. 19 a, Lenart. Telefon 729 12 11.
ZAPOSLIMO tesarje, kleparje in krovce. Telefon 031 852 291. Mulec & Co, d. n. o. Zimica 51, 2242 Zgornja Korena._
ZA DELO v proizvodnji mesa zaposlimo mesarja, odli~en OD, Mesarstvo Igor Bra~i~, d. o. o., Ljubljanska c. 17, Ra~e. Tel. 030 600 691.
MOTORNA VOZILA
KUPIM jugo, zastavo 101 in lado, uredim prepis in odpeljem Tel. 040 723 067.
GRADBENISTVO PATI Otmar Gaiser, s. p., Ul. 5. prekomorske 21, 2250 Ptuj razpisuje štipendijo za šolsko leto 2006/07, smer ekonomski tehnik, smer Ekonomska gimnazija. Prošnje pošljite na zgoraj navedeni naslov v 5 dneh po objavi.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10._
PRIJETEN 31-LETNI FANT, iskren, delaven, zaposlen in skrben, iš~e sebi primerno preprosto dekle s podeželja, lahko s kmetije, še brez otrok. Tel. 041 579 784._
PRODAM dvižna macesnova garažna vrata, lepo ohranjena, za 10.000 SIT Tel. 745 25 71._
PREKLICUJEM vozno karto številka 6703 za avtobusni prevoz Veolia na ime Tina Janžel, Zabovci 11, 2281 Markovci.
Petek, 6. oktober
9.00 Ptuj, na grajskem dvorišču, tradicionalna trgatev modre kavčine -žametne črnine
9.30 Ptuj, Stara steklarska delavnica, Kokolorek, za šole in izven
11.00 Ptuj, Stara steklarska delavnica, Kokolorek, za šole in izven
13.00 Žetale, na igrišču, gozdarsko tekmovanje za naziv Žetalske grče in grčice
14.00 do 17.00 Ptuj, CID, ping pong, igranje namiznega tenisa, udeležba je brezplačna
18.00 Ormož, avtobusna postaja, Pohod ob polni luni
19.00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu, koncert ruskega Komornega zbora Kaluga s solisti
19.00 Maribor, SNG, premiera Seviljski brivec, VelDvo, za abonma Opera premiera in izven
19.00 Slovenska Bistrica, galerija Centra domačih in umetnostnih obrti, otvoritev razstave Terra Mystica, 1. Bienale otroške keramike
-	Ptuj, CID, fotografska razstava Andreja Lamuta
-	Ptuj, CID, program Brlog, razvijanje pozitivnega samovrednotenja mladostnikov, namenjen je mladim od 13. do 19. leta
Sobota, 7. oktober
7.00
9.30
10.00
12.00 11.30
19.00
Slovenska Bistrica, ekskurzija v Slovenske gorice po manj znanih poteh in krajih, vodi dr. Ferdinand Serbelj
Slovenska Bistrica, Klet Bistrica-Marjeta-Vinogradništvo Hojnik, Vinska trgatev Rotary kluba Maribor
Ptuj, Stara steklarska delavnica, predstava za otroke Gusar Berto, za abonma Lutka in izven
Ptuj, na Ptujskem jezeru, jadralna regata za Pokal Ptuja
Ptuj, Stara steklarska delavnica, predstava za otroke Gusar Berto, za
abonma Račka in izven
Maribor, SNG, Seviljski brivec, VelDvo, za abonma Opera sobota in izven
Makole, tradicionalni jesenski pohod po poteh Forma vive
Nedelja, 8. oktober
12.00 Ptuj, na Ptujskem jezeru, jadralna regata za Pokal Ptuja 12.00 Žetale, pohod po poti Žetalskega Jožeta na Donačko goro 15.00 do 18.00 Ptuj, zgornje grajsko dvorišče, jesenski Grajski živ žav »Časovni stroj«
Ponedeljek, 9. oktober
11.00 Ptuj, knjižnica Gimnazije, otvoritev razstave, Hrana včeraj, danes, jutri, ki je nastala kot zaključek Unescovega nacionalnega projekta Tudi hrana je naša dediščina 14.00 do 17.00 Ptuj, CID, igre na kvadrat, družabne in socialne igre v naravi
TV Ptuj
Sobota, ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Odprt nov nakupovalni megacenter na Ptuju. Sedem kandidatov za ptujskega župana. Konvencija Liberalne demokracije Slovenije. Vsi smo Ptuj - Rajko Fajt za župana. Peter Pribožič kandidat za župana - Ker smo tu doma. Rajko Brglez kandidat Zelenih za župana Ptuja. Neodvisna lista mestnih četrti podpira Stojana Žižka kot kandidata za ptujskega župana. Javna tribuna s kandidatom za župana Jožetom Glazerjem. Položitev temeljnega kamna za vrtec Zvonček. Uspel zaposlitveni sejem. Mobilna svetovalnica v prostorih Animacije Ptuj. Prikazan način reševanja učencev v Osnovni šoli Ljudski vrt in Grajena. Okrogla miza na temo Ptujsko mestno obzidje. Posajena rdeča bukev v čast 120-letnice Turističnega društva Ptuj.
KINO Ptuj
6., 7. in 8. oktober ob 17.00 Sreča pa taka. Ob 19.00 Zboristi. Ob 21.00 Prekletstvo družine Bell.
KOLOSEJ Maribor
Petek, 6. oktober, ob 15.00, 16.50, 18.50, 20.40 in 22.30 Beli planet. Ob 16.40, 19.15, 21.40 in 00.10 Hudičevka v Pradi. Ob 17.00, 19.10, 21.20 in 23.30 Samo prijatelja. Ob 16.10, 19.00 in 21.50 World Trade Center. Ob 17.50, 20.00, 22.00 in 00.00 Bandidas. Ob 19.15 in 21.55 Črna dalija. Ob 15.20 in 17.25 Huda mravljica. Ob 16.45, 19.05, 21.30 in 23.50 Klik - za popolno življenje. Ob 15.45, 17.45 in 19.45 Za živo mejo. Ob 20.30 in 23.20 Miami Vice. Ob 17.10 in 19.20 Lopov z otroškim obrazom. Ob 21.45 in 00.05 Romanca ob jezeru. Ob 15.30 in 18.00 Avtomobili. Ob 21.35 in 23.55 Greva narazen. Ob 16.00 Garfield 2 (sinhronizacija).
Sobota, 7. oktober, ob 13.10, 15.00, 16.50, 18.50, 20.40 in 22.30 Beli planet.
Ob 14.00, 16.40, 19.15, 21.40 in 00.10 Hudičevka v Pradi. Ob 12.30, 14.40, 17.00, 19.10, 21.20 in 23.30 Samo prijatelja. Ob 13.20, 16.10, 19.00 in 21.50 World Trade Center. Ob 17.50, 20.00, 22.00 in 00.00 Bandidas. Ob 19.25 in 21.55 Črna dalija. Ob 12.50, 15.20 in 17.25 Huda mravljica. Ob 14.20, 16.45, 19.05, 21.30 in 23.50 Klik - za popolno življenje. Ob 13.45, 15.45, 17.45 in 19.45 Za živo mejo. Ob 20.30 in 23.20 Miami Vice. Ob 12.40, 14.50, 17.10 in 19.20 Lopov z otroškim obrazom. Ob 21.45 in 00.05 Romanca ob jezeru.Ob 13.00, 15.30 in 18.00 Avtomobili. Ob 21.35 in 23.55 Greva narazen. Ob 12.20, 14.10 in 16.00 Garfield 2 (sinhronizacija).
Nedelja, 8. oktober, ob 13.10, 15.00, 16.50, 18.50 in 20.40 Beli planet. Ob 14.00, 16.40, 19.15 in 21.40 Hudičevka v Pradi. Ob 12.30, 14.40, 17.00, 19.10 in 21.20 Samo prijatelja. Ob 13.20, 16.10, 19.00 in 21.50 World Trade Center. Ob 17.50, 20.00 in 22.00 Bandidas. Ob 19.25 in 21.55 Črna dalija. Ob 12.50, 15.20 in 17.25 Huda mravljica. Ob 14.20, 16.45, 19.05 in 21.30 Klik - za popolno življenje. Ob 13.45, 15.45, 17.45 in 19.45 Za živo mejo. Ob 20.30 Miami Vice. Ob 12.40, 14.50, 17.10 in 19.20 Lopov z otroškim obrazom. Ob 21.45 Romanca ob jezeru. Ob 13.00, 15.30 in 18.00 Avtomobili. Ob 21.35 Greva narazen. Ob 12.20, 14.10 in 16.00 Garfield 2 (sinhronizacija).
Ponedeljek, 9. oktober, 15.00, 16.50, 18.50 in 20.40 Beli planet. Ob 16.40, 19.15 in 21.40 Hudičevka v Pradi. Ob 17.00, 19.10 in 21.20 Samo prijatelja. Ob 16.10, 19.00 in 21.50 World Trade Center. Ob 17.50, 20.00 in 22.00 Bandidas. Ob 19.25 in 21.55 Črna dalija. Ob 15.20 in 17.25 Huda mravljica. Ob 16.45, 19.05 in 21.30 Klik - za popolno življenje. Ob 15.45, 17.45 in 19.45 Za živo mejo. Ob 20.30 Miami Vice. Ob 17.10 in 19.20 Lopov z otroškim obrazom. Ob 21.45 Romanca ob jezeru. Ob 15.30 in 18.00 Avtomobili. Ob 21.35 Greva narazen. Ob 16.00 Garfield 2 (sinhronizacija).
Štajerski tednik nagrajuje zveste naročnike!
Vam je všeč slovenska domača zabavna glasba?
Želite brezplačno prejeti zgoščenko letošnjega, 37 slovenskega festivala DZG, Ptuj 2006?
Mestni trg 2, Ptuj
0274921 50
www.iu-ptuj.si
Izpolnite naročilnico in Jo pošljite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Brezplačne zgoščenke bodo na voljo do porabljene zaloge, oziroma do 15. oktobra 2006.
Ptujska C. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662. avto.nnlklavz@emall.sl
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA
LETNIK CENA
sn_
BARVA
AUDI A31,9 TDI	2004	4.230.000
CITROEN XSARA 1,41	2000	1.050.000
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI 2001	1.798.000
FIAT BRAVA 1,9 JTD	2000	1.180.000
FIAT PANDA 1,3 OMULTUET	2004	1.820.000
HYUNDAI ATOS 1,0	2002	860.000
HYUNDAI ELANTUA 1,6	2001	1.095.000
OPEL CORSA 1,216V	1999	930.000
PEUGEOT 3071,61	2001	1.830.000
PEUGEOT 406 COUPE 2,0	1998	1.660.000
RENAULT MEGANE SCENIC 1,6	1997	1.040.000
VW POL01,4	2001	1.340.000
\/WG0LJ=2,0ICABRI0	1997	1.050.000
VWPASSAT1,9 TDI KARAVAN	2003	2.830.000
VWSHARAN1,9TDIGL	1997	1.640.000
Na zalogi preko 40 vozil.
17651,47 4.381,57 7.502,92 4.840,59 7.594,72
3.588.71 4.569,35 3.880,82 7.636,45 6.927,05 4.339,84
5.591.72 4.381,57 11.809,38 6.843,59
KOV SIVA KOV ZELENA KOV MODRA KOV MODRA KOV ČRNA KOV ZELENA SREBRNA RDEČA KOV ZELENA SREBRNA BELA KOV SIVA RDEČA ČRNA
KOV ZELENA
Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečiuu 239,640
Šenpetrska II.Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 e-mail: avto.zebec@siol.net
GOTOVINSKI ODKUP VOZILI KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI!
Ponudba rabljenih vozil
i
i I
ZNAIMKA	LETNIK	SIT CENA EUR		BARVA
alj=ar0me01561.9jtd	1999	1.420.000	5.925,55	kov.srerrna
audia4avann.9tdm30kiiii	2002	3.190.000	13.311,03	kov. črna
bmwserija3318d	2004	3.800.000	15.857,12	črna
ford focus karavan 1.8 tđdi	2001	1.g40.000	e.843,60	kov. črna
ford gaiaxy 1,9 td1115	2002	3.090.000	12.894,34	črna
honda accord 2.01	1995	520.000	2.169,92	kov.srerrna
iandr0verfreelander1.si	1999	1.880.000	7.845,10	srebrna
nissan aimera 1.4	1990	490.000	2.044,73	kov. rdeča
renault cli01.2	2002	1.290.000	5.383,07	t. modra
seat toledo 1.b20v	1999	1.480.000	g.175,93	kov črna
Skodasdperr i.9tđi 130 km elegance 2002		2.590.000	10.807,88	t. modra
vw golf iv 1,9 tdi	1998	1.570.000	g.551,49	kov.srerrna
vw passat 1,9 td1130 km limuzina 2001		2.790.000	11.842,46	modra
vw passat variant 1,9 tdi	2000	1.790.000	7.409,54	kov. t. modra
vw passat variant 1,9 tdi	2004	3.290.000	13.728,93	črna
Cena v EUR j	8 obračunana po fiksnem tačaji		J239.64D	
Metalka Trgovina Ruj
Totalna
razprodaja
določenih artiklov do
%
■s MiiiF Reiniiiiiim miE^
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00

PO\lJDM
MBUENIII
VOZIL
Znomko
VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI
MITSUBISHI OUTIANDER 2.44X4
IANCIALYBRA2,4JTDKAn.
RENAULT lAGUNA ALIZE 1,8
OPEL CORSA 1.7 uri
1ANCIAY1,23V
GPELCURSA1.7D3V
FIAT BRAVA 1.6
KIAPRIUE1.3
KIAPRIUEU
HYUNUAI SONATA 1,8 GLS
QPELVECrRA2,0UriKAR.
íía^u
lllllPrstec
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Opremo Letnik	Cena „
,83 3.296.61 5.925.00 2.88Q,00 3.710,00 3.417,63 1.60Q.00 1.373,00 2.500,00 7.469.54
SCRVIS iN PRODIlJn VOZIL
ugodni prepisi nokup že z 10% pelegem iiiralc Qvto "" polísbujsis dsnoí? Dobildi do 80% vrodnosli vozilo nojugodnojîi leasing
Bojan Arnuá, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka
Letnik
_(SITX
Cena

BMW523I	1997	1.730.000	7.219,16
DAEWOO NUBI8A 1,616V	2003	1.740.000	7.260,89
FORD KA 1,3 1	2000 840.000	3.505,26
KENAUIiai01,2RN	1998 745.000	3.108,83
BMW 520 D	2001	2.680.000	11.183,44
ŠKODA OČIMA 1,6 GLX	1997	I.O6O.OOO	4.423,30
8EMlJErTWING01,2	2001 890.000	3.713,90
PEUGEOT 307 2,0 HDI BREAK	2003	2.480.000	10.348,86
RENAUIITWING01,2	1999 770.000	3.213,15
PEUGEOT 4061,8 ST	1997 885.000	3.693,04
PEUGEOT 407 2,0 HDI	2004	3.850.000	l6.065,77
NISSAN PRIMERA 1,616V	2001	1.780.000	7.427,81
ŠKODA OCIAVIA 1,6 COMBI	1999	1.150.000	4.798,88
RENMja LAGUNA 1,9 Da EXP	2002	2.240.000	9,347,35
FORD ESCORT 1,4	1999 660.000	2.754,13
RENAUII LAGUNA 1,8 RT	1997 670.000	2.795,86
VOLKSWAGEN POM 1,4 CLASSIC	1998 780.000	3.254,88
DAEWOO NEHA 1,5 GL	1996 310.000	1.293,61
FLflPUNTO 1,2 DYNAMIC PLUS	2005	1.620.000	6.760,14
R LAGUNA UMimA 1,9 DO DYNAMIC	2001	2.100.000	8.763,14
SEAT miZA 1,4 CLX	1996 490.000	2.044,73
VOLKSWAGEN PASSAT 1,8T	1998	1.280.000	5,341,35
RENAUirTWING01,2l6VQUICKSHIFr	2003	1.380.000	5.758,64
MITSUBISHI SPACE STAR 1,3 FAMElf	2001	1.490.000	6.217,66
Irvloriralivni preračun po flksnem tečaju 239,640 = 1 EUR
KOV. ZELENA KOV. MODRA KOV ZELENA KOV OPEČNA ČRNA RDEČA
KOV SREBRNA KOV SIVA RUMENA KOV ZELENA KOV SREBRNA KOVVIIOLA KOV SREBRNA KOV S. ZELENA KOVVÉNIA BELA
KOV ZELENA KOV SREBRNA KOV S. MODRA KOV B. RDEČA MODRA MODRA KOV SREBRNA KOV SREBRNA
Otročj lahk®y
Uporaba rezervoarja za plin, najbolj preprosta energija!
>02 228 43 (35), (12), (661
•	Informacije za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij
•	Hitrejša in cenejša ustanovitev podjetij
•	Poenostavitev postopkov po elel<tronsl<ili poteh za potencialne in obstoječe podjetnike
•	Storitve podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja
Vse na Enem Mestu, na vstopni točki VEM, brez administrativnih ovir
ZRS Bistra Ptuj
Slovenski trg 6, 2250 Ptuj, Tel.: 02 748 02 50, bistra@bistra.si, WWW.biStra.Si
Projekt je financiran s pomo^ Phars
ZEBištřa
p T i J
zaščitna poklicna in promocijska oblačila, obutev, rokavice,.
ZAŠČITA PTUJ d.o.o., RogoznISka c.13, Ptuj, tel.: 02 779 71 11 e-mail: info@zascita-ptuj.si, www.zascita-ptuj.si
v.plinama^ariborsi
OVO
ODPRTO
TUDI OB NEDELJAH
MERCATOR
HIPERMARKET
PTUJ
Ormoška cesta 30, na Ptuju
od 8. oktobra 2006 dalje
posluje po novem NEDELJSKEM delovnem času.
^ delovni čas: ^ ponedeljek - sobota od 8. do 20. ure
nedelja od 8. do 13. ure
z veseljem vas pričakujemo. fĚi^r^Bltatnajboljši sosed
Program prireditev za mesec OKTOBER
Mercator Hipermarket nuj
Ormoška cesta 30, Ptuj
PETEK, 6. oktober 2006, ob 17. uri ■ SOBOTA, 7. oktober 2006, ob 10. uri
otho^ka
ii^^lUDElJinilCA FIGURICE IZ KORUZNEGA SIURÍJl
Pridite v našo ustvarjaino deiavnico in pomagaii vam bomo ustvariti maiega jesenskega prijatelja, ki vam bo iepšai te jesenske dni!
izpod peresa Svetiane Malcarovič se je rodiia avtorska iutkovna predstava Lumpijev gozdni dan. Kaj se zgodi, ko mora Lumpi napisati domačo nalogo z nasiovom ' Kaj se dogaja v gozdu?" In cd iiudo napornega razmišijanja zaspi, preverite sami. V družbi Sapramiške, škrata l^zme, gozdnih živaii In prijaznega Lumpija vam zagotovo ne bo dolgčas!
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
KREDITI!
Do 7 let na osebni dohodke a!l pokojnino, do 50 % obr. Krediti na osnovi vozlia ter
leasing! za vozlia stara do 10 let. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom! NUIUIERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel. 02/252 48 26, mob 041 750 560, 041 331 991.
GOTOVINSKA POSOJILA
t/lEDlAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACUA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariliorsid cesti), tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V5 DNEH
možnost obročnega odplačila
SPOMIN
6. oktobra mineva 5 let, odkar te ni več med nami, dragi mož, oče, tast in brat
Martin Kokol
Hvala ti za vse lepe spomine.
Vsi tvoji
Rahla zemlja te krije, nič več se ne prebudiš, listje žalostno šepeče, v srcu z nami ti živiš.
SPOMIN Rudolf Arnuš
Minilo je pet let, ko si zapustil ta svet.
Tvoji: žena in sin Miran z družino
POGODBA
sestava pogodb in pravno svetovanje
Cvetkov trg 1 (Zlata črta pri kinu), Ptuj tel. 041 604 536, Miran Knehtl, s. p.
Na enem mestu ponujamo: svetovanje, pridobitev dokumentacije in vseh uporabnih dovoljenj ter sestavo pogodb in listin. Vse to po enotni in vnaprej dogovorjeni ceni!
www.tednik.si
NOVO! KREDITI
mobilno bančništvo
> POTROŠNIŠKI - NAMENSKI -GOTOVINSKI ( do 8 let )
( tUdI za OD ni^l od 100.000 SIT)
> STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI - INVESTIJCIJSKI
I
lIHiliiiMJiMiffilliP
C02/2280110
Razlagava 24, Maribor
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justlna.lah@radio-tednlk.si, za večje objave predtiodno pokličite.
Cas hiti
potiho, a neizmerno nam korak hiti tja, kjer lučka ti v spomin gori.
V SPOMIN Bolfenku Potrču
JANEŽOVSKI VRH 15 A
Tihi in samotni so nam postali dnevi od 7. oktobra 2005, ko smo ostali brez tebe, naš najdražji.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo ali prižgano svečko počastite spomin nanj.
Njegovi najdražji
Imel zlato si srce in bolelo te je, če nekdo je trpel, zdaj nam, ki pomenil si nam vse, srce.
' vedel bi, kako boli, se gotovo vrnil bi, a ti, dragi sin, mirno spiš in ne veš, kako zelo pogrešan si. Čeprav je leto naokrog, odkar bolečina v naših srcih tli, še v mislih živ je tvoj pogled in še se vidi tvoj nasmeh.
V SPOMIN
na našega dragega
Boruta Pungračiča
IZ GORIČAKA 5 A
Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate in z lepimi mislimi nanj postojite ob njegovem grobu.
Mamica Irena, atek Boris, sestra Nataša z možem Slavkom in tvoja Mojca z družino
ZAHVALA
V 86. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica
Marija Krsnik
Z JANSKEGA VRHA 17
Od nje smo se poslovili v petek, 29. septembra 2006. Zahvaljujemo se g. župniku iz Vidma, g. župniku s Ptujske Gore za besede slovesa in molitev, govorniku g. Letonju za poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru iz Vidma pri Ptuju in pogrebnemu podjetju Mir. Hvala vsem za darovane maše, vence, cvetje in ostalim številnim znancem in sorodnikom.
Žalujoči: vsi njeni domači
Odšel si tja, od koder ni vrnitve, a tvoja umetniška dela bodo večno krasila naš dom. Prisrčna ti hvala.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, atija, ata in dedija
Franca Turka
IZ ULICE 1. MAJA, 17 PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in za sv. maše in ga obiskali v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se tudi Upravi RS za zaščito in reševanje, Talumu Kidričevo, SSC Krško, pevcem, Štefki Ostroško za molitev, govorniku g. Kodermanu za poslovilne besede, g. Dasku, g. župniku, dr. Kovaču z onkološkega inštituta, SB Ptuj - Internemu oddelku, PGD Hajdina za izkazano čast in vsem nosilcem praporov ter podjetju Mir.
Za njim žalujejo žena Betka, hčerke Jožica, Franja in Bernardka z družinami
Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, ome, tašče, sestre, tete in svakinje
Eme Žitnik
IZ GEREČJE VASI 96
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za besede tolažbe, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala g. župniku za opravljen cerkveni obred. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, iVI. Gubca 49, ordinira vsal< dan po dogovoru. Vse informacije po «. 0038549 372-605

1
ARNUS
Proizvodnja in storitve:
PVC OKNAr VRATAr ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrst
Ivan Arnuš s.p.
Marlborslra cesta 27/b, 2251 PTUJ Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576
Mama; ni te več na pragu, ni te več v hiši. Skromno in pošteno si živela, v življenju skrb in delo si imela, skozi vse življenje boriti si se znala, a v sončnem septembru si utrujena zaspala. Zdaj ostala je praznina in velika bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice, sestre, tete in botre
Ane Kovačec
IZ JURŠINCEV 16
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli pisno in ustno sožalje. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, zastavonošu, pogrebniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir, govorniku za poslovilne besede in Frančiki Kokol za molitev.
Posebna zahvala patronažni sestri Miji Frangež.
Hvala podjetju KZ in Lojzovim sodelavcem, trgovini Mercator Juršinci, sedanjim in bivšim sodelavcem in Jankovim prijateljem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskreno HVALA.
Žalujoči: vsi njeni najdražji
Hvala za dragoceni čas, ko lahko bili s^ s tabo! Poštenja, iskrenosti si nas učila, ljubezen vsem si podarila. Zdaj za vedno si zaspala, v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, babice, tašče, prababice, sestre in tete
Neže Munda
IZ GAJEVCEV 39, GORISNICA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste našo babico pospremili na poti v večni mir.
Hvala za cvetje, sveče, sv. maše in dar cerkvi sv. Marjete. Hvala g. duhovniku, pevcem, govornicama in molivkam. Hvala tudi vsem, ki ste v času stiske in bolezni stali ob strani, žrtvovali svoj dragoceni čas in bili s tem v oporo tudi nam vsem.
Vsakemu posebej še enkrat ISKRENA HVALA.
Vsi njeni
Kmetijstvo • Spet vroče okoli GSO
GSO prihaja tudi v Slovenijo
O tem, kako zdravju nevarni naj bi bili GSO (gensko spremenjeni organizmi), je bilo že veliko povedanega in napisanega. Slovenija (do predlani tudi Evropa) je bila praktično hermetično zaprta država, kjer se tovrstne kulture ne smejo gojiti. Potem, ko je popustila Evropa, bo zdaj (morala) tudi Slovenija. Zakon o GSO je namreč že v fazi sprejemanja.
O tem, kako daleč je do danes vsa zadeva na zakonskem področju, smo povprašali Alojza Soka, med drugim tudi predsednika državnega odbora za kmetijstvo: »Genska tehnologija, ki je danes neverjetno razvita, omogoča prenos genov tudi med organizmi popolnoma različnih vrst. Tako lahko na primer gene živali ali bakterij vnašajo v rastline in obratno. Pri tehnologiji vrivanja genov pa ni mogoče natančno predvideti, na katero mesto v geno-mu se bo vrinil novi gen. Prav zaradi tega pa tudi ni mogoče predvideti vseh posledic take spremembe dednega zapisa. Najpogostejše GSO predstavljajo komercialne poljščine, kot so: koruza, soja, oljna repica, bombaž, krompir in paradižnik. V večini primerov so v naštete rastline vneseni geni za dvojne lastnosti, in sicer odpornost na herbicide in odpornost na insekte. Gensko spremenjene rastline tako postanejo neobčutljive na določene herbicide, pri genu za odpornost na insek-te pa rastline same proizvajajo toksin, ki je strupen za žuželke. Gojenje takih rastlin torej omogoča manjšo uporabo kemikalij in na drugi strani poveča donose, ki jih sicer insekti zmanjšujejo. Enakih metod se poslužujejo pri iskanju odpornih rastlin na pomanjkanje vode. Tako so GSO lahko velika pridobitev za kmetijstvo, na drugi strani pa obstaja nevarnost, da se lahko geni iz GSO v naravnem okolju prenašajo na sorodne vrste, ker njihovega širjenja ni moč kontrolirati ali omejiti. Obstaja torej velika nevarnost kontaminacije pridelkov na bližnjih poljih, saj v naravi prenosa cvetnega prahu ni možno nadzorovati.«
Kot je še povedal Sok, je triletna študija, opravljena po nalogu britanske vlade, ugotovila, da so čebele in veter raznesle cvetni prah gensko
spremenjene ogrščice 26 km daleč. Tako je prišlo do nekontroliranega opraševa-nja s spremenjenim cvetnim prahom, torej do nekontroliranega križanja: »V takšnih razmerah bi se v Sloveniji noben kmet in noben čebelar ne mogel nikoli več svobodno odločati, ali želi sejati in žeti gensko nespremenjene rastline. Med čebelarjev bi bil vsekakor kontaminiran s pelodom GSO!«
GSO - ZA in PROTI
Sicer pa so mnenja o GSO v svetu različna. Trenutno skoraj vse gensko spremenjene poljščine gojijo le v šestih državah. Največ v ZDA in Argentini, sledita Kanada in Kitajska. Danes se gojijo predvsem gensko spremenjeni koruza in soja ter bombaž in oljna repica. Te rastline so najpogosteje spremenjene tako, da so odporne na herbicide (77 %) ali na žuželke (15 %).
»V ZDA, Kanadi, Argentini nimajo nobenih predsodkov pred GSO. V Evropi pa smo pri tem zadržani. Večinoma velja prepričanje, da je gensko spreminjanje živil tvegano in nekoristno za družbo, da ga ne smemo spodbujati in da je moralno nesprejemljivo.
Pri tem nedvomno drži, da s pomočjo GSO ni mogoče reševati lakote, kot trdijo nekateri, ker je problem lakote v tretjem svetu v prvi vrsti problem porazdelitve sredstev in pomanjkanja kupne moči. Prav tako so veliki nasprotniki GSO kmetje, ki kmetujejo na ekološki način, pri čemer na tem mestu ne želim odpirati vprašanja, kaj je v resnici pravo ekološko kmetijstvo. Nedvomno pa drži dejstvo, da posevki gensko spremenjenih organizmov vodijo v gensko enoličnost in s tem v gensko erozijo, v monotonijo na velikih kmetijskih površinah in s tem v izgubo biološke pestrosti. Pravo naravno
■' J- _- ' —
Danes se v svetu gojijo predvsem gensko spremenjeni koruza in soja ter bombaž in oljna repica.
kmetijstvo gotovo ohranja genetsko pestrost in s tem bogastvo kulturne krajine s številnimi rastlinskimi vrstami in sortami. Tehnično spremenjeni organizmi pa v tem smislu predstavljajo osiromašenje v naravi,« pojasnjuje negativne aspekte Alojz Sok in nadaljuje: »V ZDA je uporaba gensko spremenjenih organizmov, predvsem soje in koruze, že precej razširjena, v Evropi pa je do takšne hrane prisoten precejšen odpor.
V ZDA gensko spremenjenih živil ni treba označevati, drugod je označevanje obvezno.
EU se je v skrbi, da vzdrži konkurenčni boj z ZDA, odločila sprejeti odločitev, da dovoli sobivanje GSO z ostalimi rastlinami. Pod kakšnimi pogoji, pa je prepustila člani-
Napoved vremena za Slovenijo
v oktobru burja, mraz - januarja sončen čas.
22/10
Danes bo večinoma sončno, zjutraj in del dopoldneva bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 9, na Primorskem do 11, najvišje dnevne od 15 do 19, na Primorskem do 22 stopinj C. Obeti
V soboto bo dopoldne še precej jasno, popoldne pa se bo od zahoda prehodno pooblačilo. V hribovitem svetu zahodne Slovenije bo lahko rahlo deževalo. V nedeljo bo sončno, zjutraj bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo pihala šibka burja.
cam, da to uredijo v svojih nacionalnih zakonodajah. Tako smo se tega vprašanja lotili tudi v Sloveniji.
Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (ZRGSO) je bil v Sloveniji po dolgotrajnem postopku sprejet leta 2001. Ko se je Slovenija pripravljala na vstop v Evropsko unijo, je morala prevzeti Direktivo o delu z GSO v zaprtih sistemih in direktivo o sproščanju in dajanju GSO na trg. Leta 2003 je bil zakon nekoliko spremenjen in tako je naša država uredila tudi proceduralno razmerje med Slovenijo, Evropsko komisijo ter z ostalimi državami članicami EU. Od leta 2004 je v Sloveniji potrebno označevati prehranske izdelke, v katerih je več kot en odstotek sestavin gensko spremenjenih. Danes te oznake veljajo tudi že za izdelke, ki so izdelani iz gensko spremenjenih organizmov, in tudi za krmo, ki vsebuje gensko spremenjene organizme oz. je bila iz njih izdelana. V tem času pa je v RS v javni razpravi zakon o soobstoju GSO z ostalimi kmetijskimi rastlinami. Pri tem pa je treba vedeti, da Slovenija kot članica Evropske unije na svojem ozemlju ne sme izključiti nobenega tipa kmetovanja in ne more prepovedati pridelovanja gensko spremenjenih rastlin, ki so vpisane v skupni katalog poljščin. Trenutno je to 34 hi-bridov gensko spremenjene koruze. Pravno podlago za pripravo zakonodaje na tem
področju predstavlja Uredba o gensko spremenjenih živilih in krmi. Ta direktiva pa tudi navaja, da države članice lahko sprejmejo ustrezne ukrepe, da preprečijo nenamerno prisotnost GSO v drugih proizvodih.«
Sem za maksimalno omejitev pridelave GSO!
Slovenija je torej že krepko na poti sprejetja zakona, ki bo omogočal gojenje GSO.
»Priprava zakona in nanj vezanih pravnih aktov je bistvenega pomena za slovenskega kmeta, ki mu bo omogočena izbira kmetovanja, in za slovenskega potrošnika, ki mu bo ponujena različna izbira hrane. Čeprav osebno nisem apriori proti GSO pa vseeno menim, da bi za majhno Slovenijo bilo potrebno sprejeti zakon, ki bo maksimalno omejil pridelavo GSO. Za nas bi vsekakor bila primerna ureditev, kot jo je v sosednji Avstriji sprejela dežela Koroška. Tako se tam GSO lahko sproščajo le na zemljiščih, na katerih se izvajajo takšni varnostni ukrepi, da ne pride do kontaminacije z GSO. Opredeljena so tudi zaščitena območja, na katerih se GSO
lahko sproščajo le, če nimajo negativnih posledic na floro in favno v tem prostoru. Pridelovanje GSO je potrebno prijaviti pri deželni vladi, ta pa vlogo preveri in izda dovoljenje. Pridelovalec mora obvestiti lastnike sosednjih zemljišč o nameravanem pridelovanju GSO. Te informacije mora tudi javno objaviti. Deželna vlada ima pravico, da poleg sprejetih varnostnih ukrepov predpiše še dodatne. Z zakonom je določena odškodnina, do katere je upravičena oseba, ki ni sodelovala pri namernem sproščanju. Najvišja denarna kazen je 30 000 evrov za neupoštevanje zakonskih določil.«
Sicer pa Alojz Sok še dodaja, da bodo v N.Si zakon o GSO podprli, vendar s strogimi zakonskimi določili, zato da zaščitijo biotsko raznovrstnost v državi, ki ima, mimogrede, kar 30 odstotkov zemljišč v Naturi 2000.
SM
^IfKAIirOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor
Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNÊia, GARAŽNA VRATA
PT
štuki 26a l|SmerGr^a> Biil|aii«[niiisf. m.: 02 787-86-70, 041 716-25f
Foto: SM