Poštnina plačana v gotovini!
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. — Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kušar. — Tehnični urednik Franc Ravnikar. — Izhaja dvakrat mesečno. - Naklada 1 1.000 izvodov. — Za gospodinjstva v občini Domžale je glasilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale.
LT|Bi-jrM-i-=a gT'i #7 W # m S 0	uomzaie, zu OKtooer iy/i
yjy ubein,»tu>
Domžale, 20 oktober 1978 13
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
SLOVESNOST NA PRISTAVI NA LIMBARSKI ___________________________________GORI__________________________________________
Občinski odbor ZZB NOV in odbor Šlandrove brigade Domžale sta v soboto, 30. septembra odkrila spomenik na Pristavi na Limbarski gori, kjer je bila istega dne leta 1943 reorganizirana Šlandrova brigada.
Tega srečanja borcev in mladine ter odkritja so se med drugimi udeležili: komandant in komisar IV. °Perativne cone Franc POGLAJEN—Kranjc in Mitja RIBIČIČ—Ciril, prvi komandant Šlandrove brigade Janko SEKIRNIK—Simon, nadalje ostali komandanti in komisarji, med katerimi so bili Alojz PACEK—Platin, Štefan MUŠIČ, Adolf JELNIK-Lvov, Mirko JERMAN, Jože BERKOPEC-Mišelj, Ivan TRAKAR-Luka, Slavko KORBAR — član CK ZKS, številni prvoborci, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščin domžalske in sosednih občin, veliko število šolske mladine iz občine, taborniki, nekdanji borci in aktivisti ter °bčani.
Prisotne je pozdravil nekdanji komandant Šlandrove brigade in narodni heroj Mirko JERMAN in v svojem Pozdravnem govoru poudaril zgodovinski pomen dogodkov, ki so se odigrali na tem območju v razgibanem Voinem letu 1943 ter sam pomen reorganizacije Šlandrove brigade za nadaljnje boje in narodnoosvobodilno 9'banje tako na Štajerskem, Koroškem in na Gorenjskem.
Slavnostni govornik je bil narodni heroj,generalpolkovnik Franc POGLAJEN—Kranjc. V svojem izvajanju se le spomnil srečanja mladine in borcev na Šipku, kjer je bila 6. avgusta 1943. leta ustanovljena VI. slovenska nar°dnoosvobodilna udarna brigada ..Slavka Šlandra", in nato orisal številne boje brigade že takoj v prvih dneh P° ustanovitvi in njem proboj na Dolenjsko, kjer se je vključila v sestavo XV. slovenske divizije. V tem sestavu Le je brigada borila v mnogih bitkah in sodelovala tudi pri razorožitvi italijanske vojske ob njeni kapitulaciji. °da glavno poveljstvo NOV in POS je po kapitulaciji Italije spoznalo, da ne more obdržati vseh enot na ^•enjskem. Notranjskem in Primorskem in se je zaradi tega odločilo, da se vrne na Gorenjsko VII. SNOUB V ranceta Prešerna", na Štajersko pa VI. SNOUB ..Slavka ŠLANDRA", vendar samo z enim bataljonom, ki je el 188 borcev s poveljniškim kadrom vred. Glavno poveljstvo je namreč pravilno ocenilo, da so po odhodu r*gade nastale v kamniškem in litijskem okrožju in v Savinjski dolini nove partizanske enote in da bo vrnitev e a brigade pospešila mobilizacijo na tem območju, predvsem pa na Štajerskem.
r
0fnžalski taborniki po poteh Šlandrove brigade
i*X£ ^Ptembra proti večeru," je nadaljeval tovariš Poglajen, „se je tu, na vrtu Trdinove hiše, zbralo celotno je ob vseh treh bataljonov: prvega, ki se je vrnil z Dolenjske, Zasavskega in Kamniškega s štabom brigade in se $tevj|£n^)avzo^no$t' *taba IV. operativne cone izvršila reorganizacija brigade. Poslej je brigada zadržala tri k°*hanrt m P° °Premlienosti izenačene bataljone, dočim je poveljstvo bilo imenovano novo, in sicer je bil ^Ufnisarg0L'*an*A> SEKIRNIK—Simon, politični komisar Jože BERKOPEC-Mišelj in namestnik političnega u*Pešno Boris CIZMEK—Bor. Ravno tako je bil prerazporejen ves kader po nižjih enotah, kar je pogojevalo Tako nada*!^evanie vojaške, politične in druge aktivnosti brigade na Štajerskem."
1944 na ,e , gada uspešno delovala na mnogih akcijah in se istočasno tudi številčno krepila in v začetku leta ^ozjan,.as a na 1100 borcev, ki so bili razdeljeni na pet bataljonov. Njena udarna moč se je odražala tako na nskem kot na Koroškem.
V
KONGRES, KI JE AKCIJA
Nova Gorica, mesto, ki so ga na pusti ravnici po vojni začele graditi mladinske delovne brigade, bo sredi oktobra gostitelj 800 delegatov mladih iz vse Slove- , nije.
Za tri dni se bodo zbrali na 10. kongresu Zveze socialistične mladine Slovenije.
Kongres je najvišji organ mladinske organizacije. Na njem se sprejme akcijski program — resolucija — za naslednja štiri leta, popravljamo in dopolnjujemo statut, kritično pregledamo dosedanje delo.
Mladi v domžalski občini s ponosom gledamo na prehojeno pot od IX. kongresa, ki je bil pred štirimi leti v Moravcih. Organizacijsko in številčno smo se okrepili. Danes imamo 6000 mladih v 70 osnovnih organizacijah. Naše številne akcije in uspehi so samo potrditev dobrega dela.
Članstvo v naši organizaciji ni več le ena od možnosti preživljanja prostega časa, ampak potreba, zavestna želja mladih, da organizirano nadgrajujemo našo družbo. Vsaka mladina je že po naravi ravolucionarna, nezadovoljna s starim, zato bi jo bilo nespametno zavirati in onemogočati. Treba je le najti prave načine in cilje, da bomo mladi lahko spreminjali svet.
Zato stojimo pred kongresom z velikimi nalogami, še večje pa si bomo zadali po njem, saj imamo v občini še precej nerešenih nalog: še vedno ni osnovnih organizacij v vseh krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela; zagotoviti moramo boljši način informiranja, da bodo res vsi občani spoznali koristnost in smisel našega dela; v delo bomo morali vključiti štipendiste; delo mladih komunistov v ZSMS bo morala postati obveznost; pritegniti moramo mlade v družbenih organizacijah in društvih; precej več bomo morali storiti za vključevanje bodoče inteligence — študentov v družbenopolitično delo.,.
Lipovšek Igor
(Nadaljevanje na 2. strani)
PO PROBLEMSKI KONFERENCI O SOCIALNI POLITIKI:
CELOVITA SKRB ZA OBČANA
Delegati so na nedavni problemski konferenci o socialnem razlikovanju, ki jo je organizirala OK SZDL, dne 20. 9. 1978 ocenili socialno politiko občine v smislu uresničevanja 3. konference o socialnem razlikovanju iz leta 1972.
Konferenca je poglobljeno razpravljala o celoviti skrbi za delovnega človeka in občana v občini Domžale in pri tem skoraj vse probleme na tem področju. Problemi ne nastajajo le v eni dejavnosti, tako kot mnogi razumejo socialno politiko, pač pa v celotnem spletu delegatskega sistema vključno v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Probleme, ki iz tega problemskega izhodišča izhajajo rešujemo preko organiziranega aktivističnega delegatskega načina odgovornosti ob sprejemanju in izvajanju odločitev:
—	ob pomoči pri negi na domu
—	z reševanjem stanovanjske problematike
—	ob družbeni pomoči vseh vrst
—	z otroškimi dodatki
—	s podaljšanim porodniškim dopustom
—	skrbijo za rejništvo, skrbništvo ter drugimi oblikami neposredne pomoči.
Naša socialna skrb je torej mno-godimenzionalna in zato za slehernega človeka v potrebi - pa ne glede ali zadeva človeka v OZD, krajevni skupnosti interesni skupnosti ali kje drugje - rešujoča njegove težave.
To so bile misli izrečene iz razprav delegatov iz OZD in KS ter interesnih skupnosti. Konferenca
je ugotovila, potrebnost tesnega sodelovanja vseh SIS, ki izvajajo socialno varstveno in zdravstveno zaščito delovnega človeka, našega občana. V skupnosti socialnega varstva moramo zato vzpostaviti sistem usklajevanja socialno varstvenih pravic iz programa vseh skupnosti, ki v njej delujejo. Tako bodo delovni ljudje lahko celovito odločali o svojih potrebah in pravicah, določili enotno obliko socialnega varstva, prednostne naloge in potrebe ter uskladili kriterije za uveljavljanje pravic.
Če hočemo neposredno zadostiti vsem nanizanim potrebam pa moramo izposlovati tak način socialno-varstvenega dela v KS, da bomo enakovredno obravnavali z ostalimi gospodarskimi zadevami, skrb za človeka ob izboljšanju delavnih in življenjskih razmer delovnih ljudi in občanov ter odpravljanju socialnih problemov, ki nastajajo kot posledica hitrega ekonomskega razvoja naše družbe. Zato smatram, da je celovita priprava dela in nalog iz področja družbenih dejavnosti, garancija tudi za dobro delo v izrednih razmerah za našo družbeno samozaščito v vseh možnih razmerah. Zato moramo socialno politiko najprej usmeijati, jo celovito oblikovati, v KS, kjer lahko zelo veliko napravimo za našega občana. Naša najprejšnja naloga naj bi tako bila vzpostavitev ustreznih medsebojnih soseskih odnosov v skrbi za tistega našega občana, ki iz kakršnihkoli razlogov zase ali za svoje bližnje ne more ali ne zmore skrbeti.
Misel, da dovolj dajemo, ni v reševanje teh problemov oziroma celoti sprejemljiva. Delavce in ob- za uresničevanje programa svečane posebno pa še našo delegat- bodne menjave dela s področij insko bazo v OZD želimo dobro in- teresnih skupnosti, ki jih povezuje formirati o potrebah za dogovor- skupnost socialnega varstva, jena sredstva, ki so namenjena za	M. Avbelj-Nadja
KOMENTAR: O STORILNOSTI DVOJNO OBNAŠANJE
Povsod se današnje čase napoveduje bitka za večjo storilnost, tu gre za bitko za boljši družbenoekonomski položaj delavca, ki mu ga bo prinesla ravno večja produktivnost. Tudi v dokumentih H. kongresa ZKJ je najavljena odločna akcija, da to dosežemo: kajti, kot je povedano, je ravno v nizki in ponekod celo padajoči storilnosti razlog za slabe rezultate, v našem gospodarjenju pa je tako na nek način to tudi razlog za počasnejše uresničevanje našega sistema samoupravljanja.
Prav zaradi obeh komponent — družbene in ekonomske je dal storilnosti ustrezen poudarek tudi tov. TITO, ko je dejal, da produktivnost ni nekaj nepomembnega, neko merilo več v statistiki, temveč strateško vprašanje razvoja našega gospodarskega sistema, svojevrstno kazalo do kod smo prišli v razvoju samoupravnih odnosov.
Pravijo, da smo pri nas v zasedenosti strojev nekje pri 70 %, to je tudi nekako evropsko poprečje. Kako pa je z zasedenostjo človeških kapacitet? Tu pa „stojimo“ povsem drugače. Naša storilnost je trikrat do štirikrat manjša kot je storilnost v najbolj razvitih državah. Dviguje se zelo počasi, letno komaj 1,5 %. Marsikje izrabijo za delo le polovico delovnega časa, drugo polovico pa so v tovarni le prisotni. To pomeni, da - če manj delamo - dosegamo manj dohodka, torej je manj vsega kar iz tega izhaja: tako za naše kuverte kot tudi za družbo in družbene potrebe. Ker je torej dohodka manj, ga želimo doseči v večji meri s tistim, kar smo izdelali-Kot proizvajalci z vso silo pritiskamo na družbene ustanove, ki imajo v pristojnosti povečanje cen. Na vsak način želimo z večjo ceno doseči večji dohodek, saj ga z večjo storilnostjo očitno ne znamo ali celo nočemo.
Po drugi strani pa se kot potrošniki obnašamo čisto drugače. Nikakor nam ni prav, da skušajo doseči višje cene tudi drugi, tisti od katerih kupujemo denimo prehrano, obleko, obutev, predmete za našo vsakdanjo rabo. In tako se rojeva to nasprotje med življenjskimi stroški na eni strani ter osebnimi dohodki na drugi strani-Naši dohodki ter kupna moč nam namreč ne naraščata tako hitro kot bi mi želeli.
In kako se izvijamo iz teh zagat? Da na delovnem mestu delamo manj kot bi lahko delali in kot bi morali delati ter iščemo izhod v nadurah, različnih honorarnih opravilih ter delih na „fuš“. Ce jih znamo opravljati seveda.	, :
Naša storilnost, kot pogoj za ustvarjanje večjega dohodka m debelejše kuverte za osemurno delo pa stoji na mestu ter čaka, da bomo razumeli, kako brez nje ne moremo in realno ne smemo pričakovati, da nam bo šlo lepše ter da bomo delili več in P°' gosteje.	Brojan
SLOVESNOST NA PRISTAVI NA LIMBARSKI GORI
(Nadaljevanje s 1. strani)
„Odkod so bili izviri moči, sposobnosti in energije ter množične hrabrosti, da je brigada tako hitro prebrodila začetne težave po reorganizaciji? Bilo jih je nekaj in bili so izredno vsebinsko bogati. Brigada je operativno delovala na območju kamniškega, litijskega, revirskega in savinjskega okrožja, od katerih sta bili zlasti litijsko in kamniško najbolj organizirani ... Tako je prav prostor teh dveh okrožij predstavljal izredno ugodno zaledje, v katerem je brigada mogla organizirati svojo materialno preskrbo, oskrbo ranjencev in drugo zaledno aktivnost. Ljudje v teh krajih so bili dobro organizirani v odborih OF, kar je bilo rezultat njihove visoke zavesti in pripadnosti NOB in revoluciji. Preko odborov in aktivistov OF so tesno sodelovali že pred ustanovitvijo brigade v organiziranju vojno-obveščevalne službe in drugih aktivnostih."
Na koncu je tovariš Poglajen poudaril veliko povezanost vojske in ljudi, kar tudi danes predstavlja osnovo koncepta splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Svoj govor pa je zaključil z besedami:
..Številčne so in vsebinsko bogate stranice zgodovine, ki sojih izpisali v teku NOB in revolucije naši ljudje teh krajev in njihove partizanske enote. Želja nas borcev je, da jih skrbno prelistavate. Iz njihove vsebine črpajte dragocene vrednote, ki bodo napajale in plemenitile vaše osebnosti za vlogo in odgovornost, ki jo že imate in jo boste še v večji meri imeli za razvoj in nadaljnji razcvet naše samoupravne socialistične stvarnosti. Naj ne bodo spominska obeležja le zunanji vid priznanja naporov slovenskega človeka v boju in revoluciji, ampak stalne vzpodbude za ohranjevanje vrednosti, ki so vznikle iz naporov in boja in se razrasle v neomajne razsežnosti in so pogoj za še vidnejše uspehe naše samoupravne družbe."
Nato je bil odkrit spomenik, na katerem je napisano: PO VRNITVI Z DOLENJSKE JE BILA NA TEM KRAJU 30. 9. 1943 PREOSNOVANA ŠLANDROVA BRIGADA, KI JE TAKOJ NATO ZAČELA IZVAJATI VELIKE OFENZIVNE AKCIJE PROTI SOVRAŽNIKU.
Ob 35-letnici ustanovitve brigade ODBOR ŠLANDROVE BRIGADE.
V kulturnem programu so sodelovali: Godba na pihala Moravče, Moški pevski zbor KUD Tine Kos Moravče, Mladinski pevski zbor Osnovne šole Radomlje in recitatorji Osnovne šole Jurij Vega Moravče.
Tako smo v naši občini odkrili še en pomnik, ki bo današnjemu in bodočim rodovom pričal o junaških časih našega NOB in revolucije in verno pričal, da ni mogoče uničiti naroda, ki se v spontanem uporu dvigne proti okupatorju v edini želji, da si pribori svobodo in svobodnega človeka dostojno življenje.	ar
Spomenik na Pristavi na L .p/8 skigori odkrit 30. septembra Foto Rojc
(ob KONGRESU ZSMS:
V DOKUMENTIH JE NAŠE DANAŠNJE IN JUTRIŠNJE
DELO
V predlogu statuta, ki ga bomo ^Prejemali na 10. kongresu v Novi wrici smo zapisali: Zveza socialistične mladine Slovenije je družbenopolitična ter vzgojna organi-zacija, v kateri se mladi ljudje kot posamezniki in družbene organi-Zacije, ki zbirajo mladino, prostovoljno združujejo in organizirajo za t0> da bi s svojo dejavnostjo pripomogli k nadaljnjemu socialističnemu razvoju Jugoslavije na erneljih samoupravljanja in uresni-evanja, enakopravnosti in razvoja retstva in enotnosti narodov in narodnosti ter njihove skupnosti, ohranitve svobode, neodvisnosti in neuvrščene mednarodne politike naše države.
To je opredelitev naše organi-aujc, ki ima tudi v naši občini etiko aktivnih članov. Ne bi mogli avno reči, da so to vsi mladi, ampak veliko nas je in mi vsi si v
predkongresnem obdobju prizadevamo, da bi kar najširši krog mladih seznanili s predlogi kongresnih dokumentov. Zato vrsta javnih razprav po osnovnih organizacijah, na desetine krajših in daljših sestankov, na katerih so mladi dajali pripombe na dokumente, ki jim bodo naslednja štiri leta predstavljali izhodišče njihovega delovanja. Vrsta posvetov, krajših in daljših sestankov različnih komisij in organov pri občinski konferenci ZSMS, vsi samo z enim namenom: mlade čimbolje seznaniti s predlogi dokumentov. Kajti vodstva OK ZSMS in 00 ZSMS se zavedajo, da brez dobrega poznavanja izhodiščnih dokumentov naše organizacije, brez konkretnega sodelovanja pri oblikovanju teh dokumentov, mlada generacija v naši občini ne bo v bodoče delala tako, kot bi si vsi želeli.
PRIREDITVE V OSNOVNIH ORGANIZACIJAH
Vera Vojska
Janez Kušar
Arnuš Franci
Sonja Gubenšek
teniP0svet0m’ ki Je bil 26. sep-ZSmc3’ -*e Občinska konferenca b Domžale zaključila javno 8^rav° o dokumentih za 10. konci z-veze socialistične mladine
oktni"1^’ bo 12-> 13- in 14 Oktobra v Novi Gorici.
0sn/e .fe^niki in sekretarji iz DrunVv or8anizacij so delegatsko
KS “dnic p"p=mbc' p°»-
Predi P° nejasnih podrobnostih in n °®a. novcga statuta, resolucije akrii/i°^a ler °bvestili prisotne o jih ], jln Prireditvah, ki jih v svo-tev	pripravljajo v počasti-
da 0dločitev občinskega vodstva, 0 "aJbo čimveč prireditev v hvali!01" or8anizacijah, je bila po-ren ■* na tudi z republiške konfe-orBan k6.5 Prireditvami v osnovnih dine 'ZuCi* . bo namreč vsak mla-sprei , čutil bistvo kongresa in ga ravni v3 sv°je8a- Na občinski »PohnH °osta glavni prireditvi Čete" . P° poteh Radomeljske ln turnir 10 ur košarke.
na ^*c8ati. ki so bili izvoljeni že renči °8ramski in volilni konf rati L:tol.n1avz°če seznanili z ref Jih bodo imeli na Kongres
renJ* ,'*anez. predsednik konl kazal ,ad'b kmetovalcev bo p Dorm.,itilnie kmetijstva v obči kušnio C-‘	56 bo na lastne i
kipet,,v	stališča mladincev
Četi Dri ?P0Zarja, da bo treba z ievati v koreninah; naprej izobi kovati "rl613' šek potem pa prič atl dvig proizvodnje.
Abe Janez
Arnuš Justa
Repnik Matjaž
Lipovšek Igor
Roman Humar
ARNUŠ Justi, v dveh preteklih mandatih sekretarka občinske konference ZSMS, zdaj pa aktivna v osnovni sredini, se bo dotaknila delegatskega sistema s stališča mladih. Opozorila bo na premajhen učinek mladih delegatov in nakazala rešitve.
ARNUŠ Franc, predsednik konference mladih delavcev bo opisal nadaljnje uresničevanje zakona o združenem delu — samoupravno preobrazbo delovnih organizacij — konkretno v občini Domžale in vlogo in naloge mladih v tem procesu.
(Nadaljevanje na 4. strani)
PRIREDITVE V OSNOVNIH ORGANIZACIJAH
(Nadaljevanje s 3. strani)
Preko te teme bo prešel še na delitev sredstev za osebne dohodke - na nagrajevanje po delu in vlogo ter naloge mladih.
VOJSKA Vera, predsednik občinske konference v preteklem mandatu, je pokazala največjo zavzetost pri kritiki in spremembah starega statuta ter oblikovanju novega. S svojimi izkušnjami pa bo nakazala prihodnje delo mladih na našem področju.
REPNIK Matjaž, sekretar občinske konference ZSMS, bo opisal težave pri delu naj mlajših — osnovnih organizacij v osnovnih šolah. Velik del referata bo namenil problemom mentorskega dela, saj vemo: kjer je mentor zagret in delaven, uspešno deluje tudi mladinska organizacija.
KUŠAR Janez, predsednik konference mladih v krajevni skupnosti bo delal v komisiji za razvoj političnega sistema socialistične samoupravne demokracije. V svojem referatu bo spregovoril o mladih kot elementih enotne fronte v bitki za ustavno preobrazbo KS. Spregovoril bo še o oblikah organiziranja mladih v krajevni skupnosti, da bi bili ob tej nalogi kar najbolj uspešni.
GUBENŠEK Sonja, predsednica konference mladih v izobraže-
vanju, bo na primeru naše občine prikazala težave pri prehodu v usmerjeno izobraževanje (od štipendij, dijaških domov in perečih šolskih prostorskih problemov). Vloga ZSMS bo velika, zato bo predstavila možnosti aktivnega sodelovanja mladincev v tej preobrazbi.
HUMAR Roman, predsednik osnovne organizacije ZSMS Ho-mec-Nožice, se bo dotaknil organiziranega preživljanja prostega časa mladih. Snov bo vzel iz svoje osnovne organizacije, ki je na tem področju verjetno najuspešnejša v občini Domžale.
LIPOVŠEK Igor, predsednik Občinske konference ZSMS, bo razčlenil pereč problem materialnih problemov mladih in opozoril na napake s tega področja. Poleg tega bo opisal tudi vzroke ne-uresničevanja vključevanja mladih iz družbenih organizacij in društev vdelo ZSMS.
Na koncu smo izvolili tudi delegata za 10. kongres Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Našo občino bo zastopal tovariš ARNUŠ Franc.
Naj ob koncu kongresu in delegatom zaželimo veliko uspeha, da bodo, ko se vrnejo, lahko sprožili še nadaljnjo akcijo v akcijah in krepitvi družbene vloge Zveze socialistične mladine Slovenije.
Občinska konferenca ZSMS Domžale
ZSMS BO TAKA - KAKRŠNO BOMO SAMI USTVARILI, ŽELELI, HOTELI...
Mladi bomo na 10. kongresu ZSMS jeseni v Novi Gorici potegnili nove smeri v razvoju mladinske organizacije. Oprli se bomo na temelje, ki jih je postavil 9. kongres pred štirimi leti, ko je mladinska organizacija spet postala enakovreden družbenopolitični dejavnik. Nadaljevali bomo s potmi, ki so se pokazale za pravilne, spremenili napačne, zgradili nove in zavrgli nepotrebne ter neustrezne. Potrudili se bomo, da bo naša organizacija služila najširšim interesom mladih, da ne bo le ena od možnosti preživljanja prostega časa, ampak potreba, zavestna želja mladih, da organizirano spreminjamo in nadgrajujemo našo družbo.
Domžalska občina spada med gospodarsko razvitejše občine v Sloveniji. Še do nedavnega je sodila v sam vrh, danes pa se spušča v povprečje. Do nedavnega zelo konkurenčna podjetja poslujejo na meji rentabilnosti. Mladi se bomo zato aktivneje vključili v ekonomska dogajanja v občini. Seznanjati se moramo s problemi in se neposredno angažirati v njihovem reševanju. Posebno vlogo bo imela pri tem konferenca mladih delavcev pri Občinski konferenci ZSMS, saj vemo, da se na mlade delavce še prevečkrat gleda kot na ..delovno
silo v rezervi" ki bo pravo vrednost lahko pokazala šele po dolgoletni praksi in ko jim bodo starejši odstopili mesta. Premalo se zavedamo, da nam tako uhaja znanje, ki so si ga mladi pridobili v šoli in ki bo čez leta verjetno že zastarelo.
Neposredno se bomo vključili v oblike planiranja na vseh ravneh, saj je planiranje dolgoročen proces, katerega posledice, dobre in slabe, bomo krepko občutili tudi mladi. Zato bomo pristopili k vsem planskim dokumentom in jih trezno in kritično pregledali, posebno še, če bo kak načrt povzročil poseg v naravo.
V	delegatski sistem je vključenih precejšen odstotek mladih. To je sila, ki ji mora naša organizacija posvečati precejšnjo pozornost. Zagotoviti moramo, da bodo vestni prenašalci mnenj sredin, ki so jih delegirale in da bodo informacije tekle tudi v obratni smeri. Zavedamo se, da naša samoupravna socialistična družba od vsakogar zahteva precejšnjo mero družbene in družbenopolitične angažiranosti. Z ustreznim idejnim in političnim izobraževanjem bomo mlade usposabljali za 4clo v ZSMS, ostalih družbenopolitičnih organizacijah, delegacijah, družbenih organizacijah in društvih.
V	občini sta še dve krajevni
skupnosti brez osnovne organizacije ZSMS. Skušali bomo ustanoviti osnovne organizacije v vseh sredinah. Vemo, da so organizacije mladine na vasi ponekod vodilna politična sila, v večini primerov pa vsaj enakovredna. Žal mnogokrat naletimo na težave, ker krajevna skupnost ne zagotovi prostorskih in finančnih pogojev, čeprav bi jih po statutu morala. Interes celotne družbe je, da se mladina vključi v družbeno delovanje in vedeti moramo, da bodo mladi, ki danes aktivno sodelujejo v ZSMS, tudi kasneje vestni in predani samoupravljala.
Za idejno naravnanost našega dela se bomo tesno povezali z Zvezo komunistov. Žal se dogaja, da mladi komunisti sploh niso vključeni v ZSMS in da se v Zvezo komunistov sprejema mimo ZSMS. Mladi komunisti bi morali biti s svojim delom zgled, a se dogaja, da hočejo biti zaradi svojega članstva nad drugimi. Odločno moramo reči:
„Ne rabimo takih komunistov!" „Hočemo pa komuniste, ki bodo nad drugimi zaradi samoiniciativnosti in volje do dela. Zato moramo vse mlade komuniste takoj vključiti v osnovne organizacije ZSMS.
Veliko pozornost bomo namenili tudi preobrazbi šolstva. Zavestno smo se odločili za usmerjeno izobraževanje, ki postavlja družbeni interes pred osebnega. Izhajamo iz težnje, da se po končanem šolanju vsak lahko zaposli. Seveda ne smemo mladih usmerjati šele, ko delimo štipendije, ampak že veliko prej, v osnovni šoli.
V naši občini je kmetijstvo pomemben gospodarski dejavnik. Mladi kmetovalci se združujejo v konferenco mladih v kmetijstvu, ki uspešno rešuje mnoge probleme, vendar so se ostali mladinci pri tem premalo angažirali. Zavedati se
moramo, da smo enotna organizacija mladih delavcev, študentov, kmetov, dijakov, učencev in naših težav ne smemo reševati ločeno ali po skupinah.
Z učinkovitim informiranjem moramo obveščati sebe in ostale o naši dejavnosti, akcijah, problemih, napakah. Kritični moramo biti do vseh dogodkov v našem življenju. Aktivirati moramo študente, da bodo zavestneje delali v ZSMS, saj je to bodoča inteligenca, ki pa se danes vse prerada utaplja v meščanski porabniški miselnosti.
Posebno v osnovnih organizacijah na vasi je vključeno veliko število mladih vernikov. S tem ZSMS dokazuje svojo širokost, frontnost. Mnogi mladi verniki bi bili pri delu v ZSMS lahko vzor komunistom. Vendar sem prepričan, da bomo skupno in kritično nastopili proti pojavom klerikalizma in ostalim odklonom cerkve.
Družbene organizacije in društva združujejo mnogo mladih. Zal se ti mladi ne vključujejo v delo ZSMS. Prevladuje nekakšna miselnost, da postavljajo družbene organizacije in društva pred Zvezo socialistične mladine. Mladi se v teh organizacijah tudi ne vključujejo v vodstvene organe, bojijo se in nočejo sprejemati funkcij.
Sanjarili bi, če bi mislili, da bo naši organizaciji kaj poklonjen0-Imeli bomo takšno organizacij0-kot jo bomo sami ustvarili, želeli m hoteli.
Za njen nadaljnji razvoj nisnl° » skrbeh, saj je v naši občini 600 mladincev. A navaditi se bom0 morali, da bo kdaj padalo tudi p° naših glavah, čeprav bomo ime' najboljši namen. Smo pač organ1' zacija mladih, ki odloča le p° na,n pristni logiki, ljubi direktno kriti ko, brez leporečja, včasih prepus stvar naključju in gre, če je p°tre no tudi z
glaVOSk°Zi^ovšeklg°r
MLADINKE IN MLADINCI!
Vse mladinke in mladince starejše od 14 let (za učence osnovnih šol je pogoj najmanj 7. razred) obveščamo, da bo radioklub »Domžale" - VU3CAB pričel z izobraževanjem novih članov za radio-operaterje C razreda.
Vpisovanje novih članov bo 23. in 24.oktobra 1978 od 18. -20. ure v prostorih radiokluba Domžale, Kidričeva 14 (nad KS Domžale). K vpidu je potrebno predložiti fotokopijo rojstnega lista m 150 din, (stroški vpisnine in delno kritje praktičnega dela tečaja).
UO radioklub Domžale -VU3CAB-
LITERARNI RAZPIS Komisija za kulturo pri Občinski konferenci ZSMS Domžale objavlja literarni razpis na temo:
DESET KONGRESOV ZSMS.
Razpis je v počastitev X. kongresa ZSMS.
Razpisa se lahko udeležijo vsi mladinci do 27. leta starofli-Prispevke pošljite do 15. novembra 1978 na naslov:
Občinska konferenca ZSMS Domžale — Komisija za kulturo. Ljubljanska 70/1, 61230 Domžale.
S prispevkom pošljite še naslednje podatke:
ime in priimek, datum rojstva, točen naslov, osnovna organizacij
ZSMS, šola ali delovna organizacija.
Trije najboljši prispevki bodo nagrajeni z lepimi knjižnimi nagra dami.
MLADINSKA DELOVNA AKCIJA PEČE 78
Začeli so v ponedeljek, 26. junija. Sto brigadirjev se je takoj po prihodu napotilo na traso, da bi odkrili čimveč zgornje plasti in spoznali, kakšen je teren v resnici. Kmalu so zacveteli prvi žulji in saniteta je imela obilo dela, da je ustregla vsem željam brigadirjev. Po kosilu smo pripravljali naselje, da bi urejeno pričakalo goste na večerni otvoritvi. Dobili smo bri-Sadirske obleke, najbolj hitri pa so nanje prišili tudi embleme.
Otvoritev je bila zelo prijetna, slovesen pečat pa so ji dali predstavniki družbenopolitičnega in
poldneve, saj več dni zaradi dežja sploh nismo delali. Kljub temu pa je bilo obrobnih dejavnosti precej. Imeli smo tečaj prve pomoči in cestnih predpisov za voznike motornih vozil, predstavitev kraja z ogledom obrambnih ftlmov, prirejali smo plese in krese, pridno so delale komisije za kulturo, informiranje in idejnopolitično delo ter aktiv komunistov.
• Naselje je sestavljalo 25 šotorov. 18 jih je bilo namenjeno spanju, ostale pa smo porabili za jedilnico in predavalnico, štab, shrambo, kuhinjo, saniteto, shrambo za
Brigadirski „HURA ” v vodi do kolen
mžbenega življenja naše občine. ,°mandant Matjaž je orisal pomen jpc'j, brigadirji - kulturniki so pri-Povali program, pozdravili so nas omačini. Ko je moravška godba aigrala himno, so brigadirji dvigni-zastavo in označili svečani začetek.
Pravzaprav se je akcija začela že n°go prej. Evidentiranje briga-. FJev je potekalo že od zime,
takrat
, .. smo izbrali tudi kraj letošnje *c|je. Brigadirji smo se že pred . C1J° zbrali na dveh brigadnih fn n/er.encah, kjer smo razdelili CPn /c’ nal°8e' seznanili mladin-8 življenjem na akciji, razdelili ^fsmarice in seznam potrebščin, ki on ra^'j° ter jih s predavanjem : P??0r>li na nevarnosti pri delu v Jdrku in miniranju, ve ir *®tošnj° akcijo bi lahko na-do i k" zna£ilnosti: izredna mla-rost °r'8adirjev - povprečna sta-t pod 16 let, zelo težaven teren
st PreceJ smo se zmotili v ocenah, tra«?? dežeY)e> ki nas je oviralo na onemogočalo interesne de-v naselju v popoldanskem
Uasi in lenosti
času
vJn kakšen je bil delovni dan? bj a^a ' smo ob štirih. Po telovad-zajtr?m'vanju, dvigu zastave in srno K?x s,mo od^' na traso, kjer
v na-
začeli že ob petih zjutraj. ca je bila ob devetih, . .... Pold smo 86 vrnili ob enih. Pote au so bde na sporedu svobod-večin tlVnosti» ki pa smo jih v 1 okoristili za udarniške po-
orodje in kantino, zadnji pa je bil radiopostaja, ki je obveščala in zabavala brigadirje. V njem so delovali radio in foto amaterji.
Večerno vzdušje so lepo popestrili igralci Šentjakobskega gledališča s komedijo Državni lopov. Ogledali so si jo vsi brigadirji in okrog sto domačinov.
Ob koncu prvega tedna se je pričelo deževje. Največji šotori so puščali, brigadirje pa so pestili prehladi. Posebno smo bili v skrbeh za osnovnošolce.
4. julija smo imeli obrambni dan. Osem ekip se je pomerilo v orientacijskem pohodu, skoku prek jarka, streljanju z MK puško, metanju bombe, vprašanjih o zgodovini NOB in ZSMS ter aktualnih političnih dogajanjih.
Obrambni dan je odlično pripravila ZRVS, največ sivih las pa smo naredili tov. Bernotu, ko smo dva dni pred tekmovanjem izgubili ves material za pripravo in izvedbo obrambnega dne.
Deževje se je še okrepilo in dvakrat je situacija postala prav kritična, ko je voda zalila naselje. Nizko ležeče šotore smo prestavili, kljub temu pa jih je nekaj zalila voda. Obleko smo sušili na pečeh kmetov, saj smo delali tudi v dežju, ki nam je zasipal že izkopani kanal in napravil zemljo težko ter lepljivo.
V četrtek je bilo že jasno, da z delom ne bomo končali do nedelje, čeprav smo normo redno presegali. Prevečkrat smo se morali
Tudi dež, nas ne prežene. Mora pa že od sile deževati, da stopimo pod streho...
pred nalivi zateči pod drevesa in kozolce ter k toplim pečem domačinov. Domov smo poslali osnovnošolce (nekaj je bilo bolnih), saj so bile razmere komaj še vzdržne.
Petkovo jutranje sonce nam je dalo novih upov. Zagrizli smo se z dvojno močjo. Janezova brigada se je zaklela, da bo prodrla skozi skalno polico, ki je še ostala na vrhu trase, pa če bi delali do noči. V poznem popoldnevu so mokri od dežja in znoja prikorakali pojoč v naselje. Dušanova in Francijeva brigada sta se medtem prebijali skozi skale in korenine v spodnjem delu trase.
V	soboto smo začeli vedro. Zasipat nam je prišel buldožer. Prepričani smo bdi, da bomo vendarle končali. Razvili smo še zadnje metre cevi in veselo opazovali kup zemlje, kamenja in skal, ki je kopnel pod buldožerjevim plugom. Ob dvanajstih pa neurje s točo. Po že izkopanih kanalih je drla voda in jih zasipala. Do noči smo lahko le počistili kanal in položili cevi. Ostala je še velika, nezminirana skala in tristo metrov nezasute trase — en dan dela.
V	nedeljo ni bilo slavnostnega zaključka, hiteli smo s pospravljanjem šotorov, ki so jih taborniki rabili že naslednji dan. Gazili smo blato, ki nam je v naselju segalo do gležnjev.
Na avtobus smo odšli skupaj z ostalim kmetom, ki je bil štirinajst dni naš sosed. Na obisk k ženi, ki je že tri mesece v bolnišnici, je šel. Dva tedna je bil naš gost pri zajtrku, kosilu in večerji, saj ni imel nikogar, mi pa smo pri njem dobili les, sekire, koso . .. Vsakemu posebej je segal v roko in vprašal: „Saj boste drugo leto spet prišli? “
Naslednjo soboto se je spet zbralo 30 brigadirjev in ob obilni pomoči domačinov zaključilo akcijo. Uradn' zaključek je bil 21. julija, ko so najboljši brigadirji prejeli priznanja in udarniške značke.
Igor Lipovšek
C	\
KUP PRIZNANJ ZA DELO:
MLADI RADOMLJANI LETOS MED NAJBOLJŠIMI
Ko je konferenca mladih iz krajevnih skupnosti pregledovala svoje delo,, se je osnovna organizacija ZSMS RADOMLJE spet uvrstila med najboljše. To je bilo veliko priznanje za trud, ki so ga mladi na Šktjančevem, Hudem in Radomljah vložili, da bi prispevali svoj delež pri razvoju krajevne skupnosti in mladinske organizacije ter zadovoljevanju najrazličnejših interesov mladih.
Drugo in morda še večje priznanje so radomeljski mladinci prejeli junija v Vrtojbi pri Novi Gorici. Zaslužili so si nagrado v tekmovanju „NAŠ KLUB 78“, ki ga prireja Zveza'kulturnih organizacij in Republiška konferenca ZSMS. Med 260 sodelujočimi so se uvrstili med 25 najboljših in dobili republiško priznanje na področju informiranja.
Pa nanizajmo nekaj najpomembnejših akcij, ki so jih mladi v krajevni skupnosti Radomlje izvedli. Po programski in volilni konferenci so pripravili proslavo ob Dnevu žena z recitacijami pesmi koroškega rojaka Valentina Polanška. Starejše žene so obiskali po domovih in jih obdarili. Izdali so dve številki krajevnega glasila Ogledalo. Ena je bila posvečena Dnevu žena, druga pa kongresu ZKS in tednu mladinske solidarnosti z osvobodilnimi gibanji v svetu.
Spet so izvedli enodnevno delovno akcijo v Arboretumu, s številnimi nastopi pa se je odlikovala folklorna skupina. Največji odmev v javnosti sta poželi satirična predstava Cirkus Radornlje — risanje s kredo ob Dnevu zmage. Cirkus je bila celovečerna predstavitev zgodovine Radomelj in napak, ki se danes pojavljajo v naši krajevni skupnosti. Ogledalo se je je prek 400 obiskovalcev.
Risanje s kredo smo organizirali na ploščadi pred trgovino. 80 osnovnošolcev je z najrazličnejšimi motivi poslikalo monotoni črni asfalt. Čeprav je večerni dež zbrisal delo mladih, so bili krajani mnenja, da bi moralo biti takih prireditev še več.
Tretje priznanje pa jim je dala KS. Končno so v kulturnem oomu dobili svojo sobo. Tako se za nadaljnje delo ni bati.
Igor Lipovšek
v____________________________________________________________)
L
OTVORITEV NOVEGA OBRATA INDUPLATI JARŠE V RADOMLJAH
Z organizacijo proizvodnje v tem novem obratu se formalno organizacijsko kot dejansko proizvodno dovršuje razvoj četrte temeljne organizacije v INDUPLATI — TOZD Konfekcija, katere sedež so postale Radomlje
V okvirutovarniškega praznika so Predsednik SZDL krajevne delavci Induplativ 16. septembra skupnosti Radomlje, tov. Snoj je letos svečano proslavili 55-letnico zaželel kolektivu Induplati dobro-tovarne z otvoritvijo\ovega obrata došlico v to krajevno skupnost in
Otvoritev novih obratov Induplati v bivši opekami v Radomljah
Kaj so povedali delavci TOZD Konfekcije Radomlje o svojih novih delovnih prostorih
OLGA SUSNIK:
V prejšnjih prostorih konfekcije Induplati v Jaršah sem delala dve leti.
S prostori novega obrata tu v Radomljah sem zadovoljna. Pogoji dela so tu boljši, saj imamo večjo delovno prostornino, dobre klimatske naprave (ni vroče kot je bilo v starih prostorih konfekcije v Jaršah, kjer smo na okna lepile temne kartone, da smo se obvarovale vročine, pa je bilo kljub temu včasih poleti hudo). Tu imamo na oknih zavese.
Sem izučena šivilja in delam že nekoliko zahtevnejše faze šivanja kot so npr. sestavljanje šotorov.
Sušnikova
konfekcije v renoviranih prostorih nekdanje opekarne v Radomljah.
Svečanosti so se med drugim udeležili tudi nekateri vidni družbenopolitični delavci domžalske občine.
Po pozdravnem govoru predsednika izvršnega odbora konference OOS Induplati, Jarše, tov. Ručigaja, je direktor Induplati, tov. dipl. ing. Srtičo Bergant, v slavnostnem govoru orisal razvoj Induplati in njene dosežke zlasti v zadnjih petih letih ter kasneje podelil diplome jubilantom, ki so proslavljali desetletno, dvajsetletno in tridesetletno delovno dobo v DO.
Predsednik IS SOb Domžale, tov. Peternelj, pa je zaslužnim delavcem Induplati podelil občinska priznanja.
delavce pozval k sodelovanju v družbenopolitičnih organizacijah in društvih v tem kraju. Obenem je izrekel zahvalo delovnemu kolektivu in samoupravnim organom Induplati, posebno pa še tov. direktorju za pogumno in smelo potezo ustanovitve te temeljne organizacije. Predstavniku TOZD Radomlje in tov. direktorju je izročil spominski darili KS Radomlje.
Kulturni program, ki so ga skrbno pripravili učenci osnovne šole iz Radomelj in godba na pihala iz Mengša, je pripomogel k še posebno slavnostnemu vzdušju.
Po končanem programu so si navzoči ogledali delovne prostore novega obrata.
V	službo se vozim z avtobusom z Vira. Prej sem imela nekoliko boljšo povezavo.
Tudi za malico v tem obratu je poskrbljeno. Hrano nam pripeljejo dopoldne iz naše restavracije v Jaršah. Dopoldne imamo toplo malico, popoldne pa hladno. Ravnokar naša osnovna organizacija sindikata skuša urediti problem tople malice tudi za popoldansko izmeno. Upam, da nam bo v dogovarjanju z našo TOZD Restavracija in počitniškimi domovi uspelo, tako da nam bodo tudi popoldne iz restavracije pripeljali toplo malico.
MARIJA VEHOVEC:
V	Induplati delam 5 let, od vsega začetka v TOZD Konfekcija. V Jaršah sem delala kot šivilja, odkar pa smo se preselili v nove prostore v Radomlje, delam v ce-radnem oddelku, kjer varim se-
Otvoritev novega obrata Induplati - Šivalnica
Vehovec Marija
stavne dele mehov za avtobuse s prikolico (t. i. „harmonika“ pri ,Jcrpanih“). Z delom sem zelo zadovoljna, bolj kot s prejšnjim.
Delovni prostori so zračni, lepi, mogoče bi bili lahko za ceradni oddelek še nekoliko večji, ker včasih obdelujemo kose zelo razsežnih dimenzij.
Tudi okolica je res lepa. Tu imamo mir in čist zrak, da je res prijetno delati. Če bo sčasoma uspelo urediti avtobusni prevoz čisto do sem — do obrata,bo res v vseh pogledih odlično.
JOŽE PRENAR
V Induplati delam šest let in pol, že vsa leta v oddelku za kovinske konstrukcije.
Z novim obratom smo dobili že nujno potrebni večji delovni prostor, ki smo ga rabili za nemoteno opravljanje delovnih nalog.
Delovni prostor oddelka za kovinske konstrukcije je razdeljen na dva dela. V večjem, ki ima mere približno 20x15 m, žagamo in montiramo kovinska ogrodja, v manjšem prostoru imamo vrtalne stroje in v podaljšku montiramo turistične šotore.
Prenar Jože
Zaradi večje delovne prostornine se je izboljšala organizacija dela. saj imamo več prostora za manevriranje z orodji in materiali. Npr- z vozički lahko prevažamo posamezne dele ogrodij iz enega konca _ drugi konec prostora, česar preJ nismo mogli.
Seveda so tu in tam še kakšn pomanjkljivosti, vendar računa moramo, da bo preteklo še nekaj časa, preden bo vse dokončno ure jeno. Navsezadnje smo tu š® nekaj tednov in prav gotovo je, se vsi še uvajamo v nove delovn^ pogoje, da se privajamo na nov okolje.
CILKA NOVAK:	.Ll.,n0
V Induplati delam že Pr*',*1r1v 28 let. Od teh sem 22 let delala tkalnici.	,0
Meni je tu v novem obratu z všeč, saj imam blizu do službe- f ne le zaradi tega. Najbolj mi u8 V ker mi ni treba hoditi P°.st0£,m, cah, kot prej v Jaršah, kjer morala v drugo nadstropje, m prišla v šivalnico. Včasih komaj prišla na vrh	e.
Tu je tudi mir, čist zrax liko zelenja. Res se dobro p°®	,
in za enkrat nimam nobenin v pomb.
A
OBČANI PIŠEJO:
VLAK »BRATSTVA IN ENOTNOSTI«
SPOMINI, KI NE UMRO ...
Letos, 11. oktobra bo odpotoval iz Maribora v Kraljevo vlak »Bratstva in enotnosti."
Vlak potuje vsako drugo leto, iz Srbije v Slovenijo, in obratno, že od leta 1961. V spomin in opomin na tiste težke, a junaške čase, ko je iz Slovenije, iz Štajerske in Gorenjske prišlo v Srbijo 17 transportov Slovencev, izgnancev. Kako so nas sprejeli, ne morem opisati. Ostali so neizbrisni spomini.. . Znašli smo se v objemu bratskega, zasužnjenega, a upornega naroda. Sprejeli so nas prisrčno, toplo in nam v najtežjih dneh lajšali gorje, krepili moralo in voljo za življenje.
Te vrstice veljajo njim, mojim Prisrčnim prijateljem, tam daleč v moji Srbiji. V spomin in prisrčno zahvalo vsem, tam daleč v vaseh in zaselkih ob Zahodni Moravi in njenih bistrih in čistih pritokih, ki napajajo žive in objokujejo mrtve.
Tam, kjer so meni in mnogim nudili topel dom, prisrčni in odprtih src, v najtežjih dneh našega življenja.
Tam, kjer je klila svoboda in se
je kovalo bratstvo in enotnost naših narodov m narodnosti, te največje pridobitve našega krvavega osvobodilnega boja.
Tam daleč, po krvavi in trpeči zemlji pod planinami Jelico, Ka-blarjem in Ovčarjem ...
Mnogo je spomenikov in pomnikov, na katerih so vklesana imena naših rojakov. Tako na spomeniku, v Čačku, Titovem Užicu, Kraljevu, Valjevu, Kragujevcu in drugod. Povsod so izkrvaveli tudi naši rojaki, pregnanci. Mnoge so sežgali, zaklali četniki, ubili Bolgari in Nemci. Najhujše je bilo leto 1941, v jeseni, ob prvi sovražni ofenzivi. Ustrelili so 100 rodoljubov za enega ubitega Nemca, za ranjenega pa 50, ali tudi več. Prizanašali niso niti otrokom in bolnikom.
V Titovem Užicu je na poslopju gimnazije plošča, v katero so vklesana imena borcev partizanske čete „Ivan Cankar". To je bila četa naših rojakov, njen komandant je bil Albin Pipernik. Borci te čete so se pozneje priključili Prvi proletarski brigadi. Nekateri preživeli borci pa so odšli 1. 1942 v Glavni partizanski štab Slovenije.
V obrat investirali 2 stari milijardi dinarjev
Rekonstrukcijska dela v nekdanji Opekarni Radomlje so se začela v začetku lanskega leta in lahko rečemoda so bilav sorazmerno hitrem času izvršena, če upoštevamo, da je bilo potrebno korenito preurediti proizvodne prostore in okolico.
Na ograjenem zemljišču dveh hektarjev sta 2 zgradbi za proizvodnjo (zaprtih proizvodnih prostorov 2228 m*), 3 velike lope, od katerih je prva (ob vhodu) urejena kot parkirišče, v ostalih dveh pa se začasno skladišči proizvodni material (skupno 2590 m*) in ZaPrt skladiščni prostor (265 ma). Poleg proizvodnih in skladiščnih Prostorov je tu še enonadstropna upravna zgradba s tlorisom 240
Ena tretjina zemljišča je asfaltirana med proizvodnimi prostori. v večji od obeh proizvodnih zgradb sta dobila delovne prostore ® delek za kovinske konstmkcije, kjer izdelujejo kovinska ogrodja z-3 šotore in koridorje, ter ceradni oddelek, kjer krojijo in varijo h^leJaVe ^er£de) za tovomjake, krojijo in varijo koridorje, zračne
šivalni™1^ Zgradbi SO dobile delavke konfekcije oz. šivilje novo
delav °bratU Konfekcije Radomlje je skupno zaposlenih 135
R koncu naj omenim, da predstavlja rekonstrukcija obrata v adomljah le del investicij v zadnjem obdobju razvoja Induplati. amo od leta 1974 so bila izvedena vlaganja v skupni vrednosti 123 Podob10) j‘napev in lahko rečem°, da so skoraj v celoti spremenile
»Danes praktično ni več obrata, ki ne bi bil vsaj v zadnjih esetth letih moderniziran. S tem je Induplati, ki ima v svoji sestavi organiz j"6 organizacije’ P°stala danes sodobno opremljena delovna
Drn°benem S to modernizacijo pa se širi in razvija tudi proizvodni neggrani Induplati na nove za tržišče interesirane proizvode poseb-
niJ>r?v izgradnja teh obratov konfekcije v Radomljah danes orga-InfiaciJskp in proizvodno zaokroža pomembno razvojno etapo otvoritv'* b ^ovora direktorja Induplati dipl. ing. Berganta ob
I.S.
J
Ostali so nepozabni zapiski. Tako o narodnem heroju Viktorju Zevniku, rojaku iz Kranja. V Ari-lju, hribovskem naselju, na planini Jelici, se ena izmed ulic imenuje po njem. Prav tako je vklesano njegovo ime v parku herojev. Oče Ljubič se je vrnil po osvoboditvi sam domov, solznih oči. Njegov sin, 17-letni Milan, je padel v borbi pri Mrčajevcih.
V spominskem parku v Čačku, kjer gori večni ogenj, v spomin in v opomin, je poleg drugih imen pregnancev, vklesano ime Leona Sau-balra, pravnika, iz Maribora. S številno družino je prišel v hribovsko naselje, Gučo, na planino Jelico. Bil je vodnik v Dragačevskem bataljonu Čačanskega partizanskega odreda „Sr. Dragiša Mišovič". S srbskimi partizani se je boril za svobodo in revolucijo. Po neuspeli borbi za Kraljevo, so Nemci in četniki zajeli partizane. Med njimi je bil tudi rojak Leon Šaubah. Izmučene borce so ustrelili v Čačku 10. decembra, pri Vojnotehničnem zavodu. Kako je bilo ženi in otrokom, ni mogoče opisati. To je vedela le ledena zasnežena planina Jelica, vsa mrzla in mrka, ki je mnogim premnogim večno počivališče.
Rojak Andrej Kocjan je v svojih spominih zapisal: „Se danes mi vzbuja strah in grozo dogodek, kateremu smo bili priče. Stevan Filipovič, ujeti komandant bataljona Tamn avsko-kolubarskega partizanskega odreda, je bil obešen na va-ljevskem živinskem trgu, meseca maja 1. 1942. Bil je hraber in v poslednjem trenutku je objavil poraz fašizma. To se je zgodilo dopoldne, ko smo čepeli v zgradbi gimnazije, ki je bila nasproti trga, jaz, slovenski izgnanec in mladi srbski dijaki, vsak zatopljen v svoje misli, vendar nihče ni pogledal skozi okno. Dva dni je visel mrtev junak tam, kot okupatorjeva grožnja živim, v resnici pa je klical po maščevanju, po maščevanju.
Rojak Štefan Šink je zapisal: „V noči od 23. na 24. december 1943. so iz Valjeva odpeljali devet uslužbencev kovinske industrije, češ, da so člani partijskega komi-teta. Nekatere so ubili, druge poklali. Njihova trupla so vrgli v neko brezno. Med temi žrtvami je bil tudi inženir- Drago Kovčič, sin postajnega načelnika v Kranjski gori, ter Tržičana Radko Horvatič in Lojze Luin. Ti trije so bili zavedni Slovenci in hudi nasprotniki okupatorja in njegovih pomočnikov."
Rojak Alojz Ajd, iz okolice Maribora, je bil hraber borec. Zadnje dni septembra 1. 1941, so partizani osvobodili naselje Gornji Milanovac, pri Čačku. Veselja ni bilo konec. Pozneje, oktobra meseca, v borbah za Kraljevo, je poleg drugih junakov, padel tudi rojak Alojz Ajd. Takih primerov je bilo veliko.
Tako se je kovalo bratstvo in enotnost naših narodov. V težki in krvavi borbi, ki ji ni primera v novejši zgodovini, ki je bila burna. In danes, v svobodi, ko o vsem tem razmišljam, mi uhajajo spomini v naselja pod lepo, zeleno planino Jelico, na planino Ovčar, kjer so
krasni pašniki, po katerih se belijo ovce, in na zeleni Kablar. Ta čudovita, pravljična pokrajina, skriva v sebi toliko goija, junaštva in ponosa. Ta pokrajina je v moji Srbiji, kjer sem preživela del svoje mladosti.
Zidarič Danica
KAJ SE DOGAJA PRED NAŠIMI OČMI?
Pretekli teden sem bila v Domžalah priča neljubemu dogodku, če je to sploh pravi izraz za to, kar se je dogajalo. Na avtobusni postaji je vedno precej ljudi, posebno še ob dnevnih konicah, ko odhajajo iz službe, ali pa mladina iz šole. Bilo je zvečer, približno ob osmih. Gneča, kot smo je navajeni, je bila tudi takrat. Komaj je odpeljal en avtobus, že so ljudje nervozno čakali drugega. Toda to pravzaprav sedaj še nima nikakršne osnove. Prerivanje je pač vedno in tega smo skoraj že navajeni.
Na postaji pri Veleblagovnici se je nenadoma pojavila skupina nekoliko starejših fantov. Pozornost so vzbudili prav zaradi svoje glasnosti in videti je bilo, da niso preveč trezni. Nenadoma eden izmed njih stopi h klopci in z vso močjo sune nasproti sedečega fanta v trebuh. Vse, kar je sledilo potem, se je odvijalo s silovito naglico. Od močnega udarca se je tisti drugi preko glave vzvratno prevrnil na kamenje, ki je, kot vemo, za klopmi. Ni se več pobral... Ljudje pa so stali, kot da se ni nič zgodilo. Obnemela sem. Stala sem poleg in oklevala sama pri sebi. Kaj naj storim? Naj pogledam, kaj se je zgodilo s fantom? Naj karkoli storim sama ali kličem pomoč. Vendar nisem storila ničesar. Samo gledala sem na uro. Minute so tekle. Ni se dvignil! Niti premaknil se ni...
Skoraj sem se že odločila, da ukrenem kaj, pa naj rečejo ljudje karkoli, ko se je fant pobral in ves bled (kolikor se je to videlo v polmraku) sedel nazaj na klop. Oddahnila sem si. Toda zdaj šele sem se spraševala, kakšni sploh smo ljudje. Kje živi v nas zavest tovariške pomoči? No, morda je bil med fantoma prepir, morda neporavnani računi, toda to nikakor ni način, da se maščuješ, če že misliš, da si karakter. Morda bereš zdaj tole zgodbo ti, ki si dvignil roko nad človeka, ki bi skoraj (k sreči se to ni zgodilo) umrl. Se zavedaš, kako bi se branil pred zakonom. In tudi, če bi bil razrešen krivde, ostane v tebi grenka sled morilstva. Preveč obsojam? Mislim, da ne. Šele trdne besede resničnosti človeka privedejo k zdravemu razmišljanju. In tudi vsi mi, ki smo stali poleg in samo gledali, celo posmihali ste se! To je klic vsem nam - ne bodimo tako neprizadeti! Bi tudi samo stali in strmeli, če bi bil to vaš sin, morda brat ali fant?
Ljudje bodimo ljudje, bodimo boljši, saj je tako človeško poslanstvo. Sovraštvo vodi v propad. Vsi pa živimo za nov jutri.
Olga
ZLATA POROKA MASLJEVIH
ski industriji še marsikaj narediti. Zato ima celotna TOZD trden program nadaljnjega razvoja in to obnovitev postrojenja v ljubljanskem mlinu na Šmartinski, kasneje rekonstrukcija mlina Vir, mlina Homec in koruznega mlina na Vrhniki. Pravtako bo nujno urediti skladišča pri mlinih in v pekarnah „Žita“ tako, da-bo možna dostava moke s cisternami v rinfuzo stanju, s čimer bi se izboljšali delovni pogoji v mlinih in pekarnah kakor tudi zmanjšali stroški prevozov.
Srednjeročni program bo možno realizirati z izredno dobrim gospodarjenjem, močnimi stabilizacijskimi ukrepi ter dobrim sodelovanjem z vsemi ostalimi TOZD pekarske dejavnosti, ki poslujejo v sklopu Kombinata „Žito“.
Kar pa se tiče strokovne pomoči vodstva kombinata in TOZD, TOZD Razvoj — inženiring in Finančno — gospodarskega sektorja, smo lahko zadovoljni. Pri zbiranju dokumentov in izstavitvah lokacijske dokumentacije ter gradbenega dovoljenja za izgradnjo silosa sta oddelek za komunalne in gradbene
GORJUŠKI JAMARJI NA DOBENU
Na Viru pri Domžalah gradi „Žito“ TOZD Mlini nov žitni silos. Delavski svet DO Živilski kombinat „Žito“ Ljubljana in delavski svet TOZD Mlini Ljubljana, Šmar-tinska 154 sta v lanskem letu potrdila srednjeročni program razvoja Mlinske industrije in tako so v zvezi s tem že pričeli graditi nov žitni silos na Viru za sprejem 16.000 ton pšenice. Sedanje si-losne kapacitete za oba mlina za predelavo pšenice na Domžalskem področju, ki spadata v sklop TOZD Mlini so veliko premajhne, prav tako pa obstoječi silosi pri mlinih in silos na železniški postaji
tehnološko ne ustrezajo in vsled tega dostikrat povzroča proizvodnji težave. Nov žitni silos bo za oba mlina velika pridobitev v tehno-
loškem in prostorskem pogledu, nenazadnje pa se bodo znatno izboljšali delovni pogoji pri sprejemanju pšenice, saj jo oba mlina potrebujeta letno cca. 20.000 ton. Zato ni čudno, da so delavci celotne TOZD in še posebej obeh mlinov s to pridobitvijo zelo zadovoljni. Izgradnja silosa bo veljala cca 530 milijonov din, približno 20% bo financirala sama TOZD Mlini, 50 % s krediti Ljubljanske banke, ostalo pa s kratkoročnimi krediti s strani izvajalcev. Gradbeni del je bil poverjen SGP Pionir Novo mesto, strojni del Mlinostro-ju Domžale, elektronaprave Elek-trovodu Ljubljana, projekt pa je izdelala Tehnika Zagreb.
Delavci TOZD Mlini se zavedajo, da bo potrebno v celoti mlin-
Ob lepi septembrski nedelji so se podali na Dobeno domžalski jamarji s svojo popolno jamarsko opremo in nekaj člani do znane jame, ki je bolj vertikalne in ozke oblike ter sega prvi globinski del 25 metrov. Namen odprave je bil spuščanje še ne izkušenih kandidatov oziroma tistih, ki bi šli prvič med skalne votline oz. v njih ne-detje. Za neizkušene je jama precej težka. Ima nekaj lepih kapnikov, ki bi bili vredni svojih imen kakor: piščalka, ježki, kača, slap in podobno. Pod strokovnim vodstvom društvenega predsednika tov. Stražarja so se prvi spuščali v globino že vešči člani. Nato so prišli na vrsto prostovoljcinovinci, kijih je menda sedem. Med njimi je bil najmlajši devetletni deček in najstarejši oseminšestdesetletni Janez Kržan iz Domžal. Pokazal je mnogo volje in truda; ko je zopet zagledal beli dan, je bil srečen. Le en kandidat Anžin Feliks se je premislil, kajti sam je ugotovil, da ni pravega sorazmerja med jamarsko lestvijo in njegovimi kratkimi nogami, kar je ugotovila tudi komisija. Bil pa je med njimi tudi sedeminšestdesetletni kandidat za vstop v jamo tov. I. D. Po merjenju vseh gumijastih obuval niso prišli do ustrezne velikosti. Zato se je kandidat odločil, da gre v jamo bos po dovolj ostri jamarski lestvi, premagal je vse ovire v zadovoljstvo vseh prisotnih.
Pričel se je zadnji del jamarskega „oficiala“ in to krst novih jamarjev in obenem tudi prisega. Veseli del krsta je bil pitje iz čelade itd. Žalostni pa je ta, ko so morali novinci preko težkih ovir, da so dokazali voljo do bodočih nalog. Najtežje je bilo premostiti vodni kanal preko katerega so prišli premočeni novinci.
I. Dobovšek
Da Vir bi bil brez mestne slike?
Pa saj je danes to že stvar olike.
Čim višje, večje, bolje in nič ni nam za okolje.
Če je v Domžalah silos za ljudi, na Viru ŽITO žitu stolpnico zgradi Foto Rojc
zadeve občine Domžale in Biroja 71 pokazala veliko prizadevnost.
PO SLEDEH NEKEGA PRIZNANJA
V Občinskem poročevalcu z dne 15. septembra 1978 je mogoče prebrati:
Na zasedanju vseh zborov 24. in 25. julija je Skupščina občine Domžale na predlog .... sprejela sklep o podelitvi občinskih priznanj organizacijam ... za dosežene uspehe . . . Plaketo z znakom so prejeli. .. Kepic Janez, Kepic Jože. Ustavil bi se rad prav pri teh dveh priznanjih in osvetlil njuno ozadje. Oba sta bila predlagana na predlog krajevne skupnosti Prevoje. Zakaj? Oba Kepica, sin in oče sta že dolgo časa med najbolj aktivnimi v omenjeni KS, p° svojih močeh sta si prizadevala izboljšati življenjske razmere vseh krajanov, utrjevala in vzpodbujala sta rast in razvoj samoupravnega socialističnega sistema in nenazadnje sta tudi marljiva delovna človeka. Piko na i k priznanju pa je pritisnil požar, ki je v marcu letošnjega leta izbruhnil zaradi samovžiga gorilnega olja v kulturnem domu v Šentvidu-Ognjeni zublji so že lizali ostrešje, ko je v poznih nočnih urah Janez opazil požar, hitro alarmiral sosede in gasilce, ter se z očetom pognal proti ognju, iz katerega sta rešila petletno punčko in njeno mamo, ki stanujeta v prizidku kulturnega doma. Z veliko P° žrtvovalnostjo sta rešila sta bo kulturnega doma v vre nosti cca. 500 milijon0’ starih dinarjev in dve življ nji.
Tone Homar
______J
GRADNJA ŽITNEGA SILOSA NA VIRU
Po 50. letih težkih življenjskih izkušenj sta si 9. septembra 1978 v poročni sobi Skupščine občine Domžale pred predsednikom skupščine tov. Jernejem Leničem ponovno obljubila zvestobo zlato-poročenca Maselj iz Prevale pri Škocjanu, ki sta se poročila 6. sep-
kjer živita še sedaj. Ker je bila kmetija precej zapuščena, sta s trudom in varčevanjem preuredila hišo, gospodarsko poslopje in celotno kmetijo. Zemljo sta vzorno obdelala, uredila sadni vrt ter gojila živino, perutnino in prašiče.
V zakonu so se jima rodili Ma-
tembra 1928 v frančiškanski cerkvi v Ljubljani.
Zlatoporočenka Ivanka, rojena Jesenšek je bila rojena 8.8. 1899 v Pečah pri Moravčah. Izhaja iz številne kmečke družine. Kot mnoga dekleta je bila tudi ona 4 leta hišna pomočnica pri bančnem uradniku Matiji Rodetu v Ljubljani. Zlato-poročenec Jernej Maselj pa je bil rojen v Lokah pri Blagovici in izhaja iz kmečke družine Masljevih v Lokah, kjer je bil doma tudi njegov stric, pisatelj Franjo Maselj—Pod-limbarski.
Spoznala sta se v Lokah, kjer je začasno stanovala Ivankina sestra, ki je bila poročena z mizarskim mojstrom Štolfo. Po poroki sta 3 leta stanovala pri Škompnikovih v Kompali, nato pa tri leta v Lokah. Poleg kmečkih opravil doma, sta delala tudi pri tujih gospodarjih. S privarčevanim denarjem sta leta 1934 kupila kmetijo na Prevali 7,
rija, Slavko, Jelka, Julka in Nežka, poleg tega pa imata sedaj 9 vnukov in 4 pravnuke. Tragična smrt leto in pol stare Jelke, ki je utonila, ju je težko prizadela. Skrb za otroke in preureditev kmetije v času takratne svetovne krize, so zahtevale veliko poguma in trdega dela.
Med narodno osvobodilno borbo sta po svojih močeh pomagala narodno osvobodilnemu boju s tem, da sta nudila hrano in zatočišče terenskim političnim delavcem, ki so se tu mudili.
V jeseni svojega življenja kljub načetemu zdravju s ponosom gledata na urejeni dom, na svojo zavedno slovensko družino ter na vnuke in pravnuke.
S pogumom, pridnostjo in varčnostjo sta mlademu rodu dokazala, da se lahko takorekoč iz nič da ustvariti lepša prihodnost. Želimo jima še dosti zdravih let.
T.R.
URADNI VESTNIK domžale
PRILOGA OBČINSKEGA POROČEVALCA, GLASILA OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE
LETO XI-ŠT. 13 Domžale, 20. oktober 1978
Na podlagi 24. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ štev. 53/76) in 2. odstavka 24. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Domžale v obdobju 1976-1980 sklenemo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter kmetje in delovni ljudje, ki z osebnim delom in z delovnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine (v nadaljnjem besedilu: delovni ljudje ali udeleženci sporazuma) •
ANEKS ŠT. 1
K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU O TEMELJIH PLANA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI DOMŽALE V OBDOBJU 1976-1980 ZA 1978. LETO
1.	člen
Delovni ljudje s tem aneksom natančneje opredeljujemo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih Plana občinske zdravstvene skupnosti v obdobju 1976-1980 program zdravstvenega varstva, naložbe v osnovno zdravstveno varstvo in potrebna sredstva za uresničitev teh nalog, ter druge medsebojne pravice in obveznosti.
2.	člen
Program zdravstvenega varstva za 1978. leto je programiran obseg zdravstvenega varstva za 1977. leto, Povečan glede na večje število upravičencev do zdravstvenega varstva, večje število zdravstvenih delavcev in ^oje število predvidenih zdravstvenih storitev, pri čemer bo posebna prednost dana:
~ boljšemu in popolnejšemu zdravstvenemu varstvu aktivnega prebivalstva v vseh dejavnostih osnovnega zdravstvenega varstva,
~ nadaljnjem izpopolnjevanju zdravstvenega varstva udeležencev NOB. r^elovni ljudje bomo tudi:
dogovorili sistem solidarnosti na medobčinski ravni •n s tem zagotovili kompleksno zdravstveno varstvo upravičencev na območju ljubljanske zdravstvene __ re8ije,
Pn izvajanju zdravstvenega varstva zagotavljali večje Pravice do nekaterih denarnih nadomestil v skladu s samoupravnim sporazumom o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, stv 3 UIesničitev navedenih nalog bo občinska zdrav-tj Cna skupnost posebej opredelila kadrovski norma-v ’ Predvsem v osnovnem zdravstvenem varstvu in zanj tovnUneru’ presega obstoječe stanje kadrov, zago-p ustrezna finančna sredstva, rovečanje obsega dejavnosti osnovnega zdravstve-ciar j^rstva je pogojeno z zmanjšanjem obsega spe-stičnega in bolnišničnega zdravstvenega varstva
redračunska vrednost se iz dosedanje vrednosti
00.000 din spremeni na 800.000 din in se udeležba združenih sredstev dvigne od 250.000 din na 450.000 din,
-	dopolni se načrtovana nabava opreme za zdravstveni dom Grosuplje in sicer za oddelka kamero (pneumoftiziološka služba predvsem _ v okviru preventivnega osnovnega zdravstvenega varstva aktivnih upravičencev) v višini 1,100.000 din in udeležbo združenih sredstev v višini 600.000 din.
Udeležba je vezana na zagotovitev preostalih sredstev s strani v občini dogovorjenih virov in se realizira v 1978. letu.
3.	Udeležbo združenih sredstev za sofinanciranje projekta izgradnje rehabilitacijskega centra SR Slovenije v Ljubljani se ne spremeni, le terminska udeležba združenih sredstev se pomakne za leto naprej, tako da se prva obveznost v višini 3,000.000 din prenese v 1978. leto.
4.	Program naložb se dopolni z nadgradnjo in funkcionalno preureditvijo objekta Železniškega zdravstvenega doma v Ljubljani.
Predračunska vrednost celotnih del znaša 15,000.000 din in se višina združenih sredstev opredeli v naslednjem:
-	v 1978. letu	3,000.000 din
-	v 1979. letu	2,300.0000 din
Udeležba je vezana na zagotovitev preostalih sredstev s strani investitorja.
5.	Funkcionalna adaptacija Doma za moteče starostnike v Idriji (sodelovanje Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica, Koper iri Ljubljana)
-	predračunska vrednost	18,168.000 din
— udeležba RZS Ljubljana v 1980. Ietu2,000.000 din
5*. člen
1.	Akontacijsko vrednost programa za 1978. leto tvorijo prihodki oblikovani v občinski zdravstveni skupnosti
a)	prihodki iz družbenega in zasebnega sektorja	100,088.000	din
b)	drugi prihodki	19,817.000 din
Skupaj 1 A + b	119,905.000 din.
2.	Občinska zdravstvena skupnost bo v 1978. letu prejela iz medobčinske solidarnosti v okviru ljubljanske
zdravstvene regije	8,139.000	din
Skupaj 1 +2	128,044.000 din.
6.	člen
Potrebna sredstva za financiranje programskih nalog bomo v 1978. letu združevali:
1.	Za obdobje januar-junij 1978 po stopnji 7,60 % iz osebnih dohodkov in 1,66 % iz dohodka.
2.	Za obdobje od julija do decembra 1978 po stopnji 7,35 % iz osebnih dohodkov in 1,72 % iz dohodka.
3.	Za delovne ljudi, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom in z lastnimi sredstvi, za kmete in za druge delovne ljudi, bo skupščina občinske zdravstvene skupnosti določila ustrezne prispevke, upoštevajoč programske naloge in potrebna finančna sredstva.
7.	člen
Delovni ljudje del svojih finančnih sredstev, ki jih je skupnost v preteklih letih izločila v rezervo združujemo v sklad skupnih rezerv pri Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana.
Sredstva rezerve se uporabljajo za enake namene kot v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, predvsem pa za zagotovitev likvidnosti poslovanja občinskih zdravstvenih skupnosti ljubljanske zdravstvene regije, za premostitve ekonomskih težav in sanacijskega postopka v skupnostih in OZD-zdravstvene dejavnosti.
Sredstva skupnih rezerv,, se vodijo na posebnem žiro računu pri Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana.
S skupnimi rezervami upravljajo delovni ljudje preko svojih delegatov v Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana.
8.	člen
Občinska zdravstvena skupnost bo med letom valorizirala zneske iz tega aneksa, če bo prišlo do drugačnih gibanj družbenega proizvoda, cen, življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, kot so opredeljena v izhodiščih za oblikovanje akontacijskih sredstev.
Ob valorizaciji sredstev za skupno porabo za 1978. leto bo imelo zdravstveno varstvo prioriteto, kot je bilo opredeljeno na regionalnem posvetovanju 19. aprila 1978.
Končni poračun obveznosti udeležencev tega aneksa bo opravljen do zaključnega računa za 1978. leto.
9.	člen
Ta aneks je sklenjen, ko ga sprejme večina delovnih ljudi in začne veljati osmi dan po objavi v Informacijah, uradnem glasilu občinskih zdravstvenih skupnosti ljubljanske zdravstvene regije.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti s sklepom ugotovi, da je večina delovnih ljudi sprejela ta aneks.
Številka: 022/77 Občinska zdravstvena skupnost Domžale, dne 29. 5.1978	Domžale
Predsednik skupščine Jeraj ing. Franc 1j.
VREDNOST PROGRAMA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI DOMŽALE
v tisoč din
3. člen
boino 'Zvaianiu zdravstvenega varstva v 1978. letu va v .uP°*tcvrali dogovorjen obseg zdravstvenega varst-Zdravt. ■ *clu- dopolnjen z načrtovanim porastom sani0ulvcri'h kadrov v 1978. letu in usklajen s kazalci
upravnega sporazuma o skupnih osnovah in me-dročif,a “resničevanje svobodne menjave dela na polisi SRs*jtrajgvarstva v SR Sloveniji (Uradni
°bčine u110' tc8a aneksa soglašamo, da skupščina Prejjnj zdravstvene skupnosti na osnovi določila iz va *a {^odstavka opredeli obseg zdravstvenega varst-
4.	člen
°bčin«vihSn'^'tev programa naložb skupnega pomena gionain zdravstvenih skupnosti združenih v Re-lovni iii°^iZdxavs,veno skupnost Ljubljana bomo de-
1.	lij" združevali posebna sredstva za:
°ost 'a nadzidave in funkcionalne preureditve in Sj^®. 83 objekta zdravstvenega doma v Zagorju,
P°veča se predračunska vrednost gradnje od do-dogovorjenih 13,000.000 din na H :uu0.000 dinarjev in se struktura financiranja ^lo«i v naslednjem:
' ?T}j*ena in solidarnostna sredstva v višini
b 14,000000 din
.	’ »edstva samoprispevka v občini in drugi viri
2.	Funk°bčl"e 11,000.000 din.
^Pljc scI^o^|Preure^tev zdravstvenega doma Gro-
OPIS	REALIZACIJA 1977	FINANČNI PROGRAM 1978	INDEKS 1978 1977
1	— 2	~T~	4
I. PRIHODKI			
1. Prihodki od prispevkov družbenega ln zasebn. sektorja	83.534	100.088	119,8
- Iz osebnih dohodkov	67.750	81,572	120,4
- Iz dohodka	15.784	18.516	117,3
2. Prihodki od prispevkov iz prihodkov SIS	9.686	14.781	152,6
3. Prihodki iz osebnih doh. kmetov	2.338	2.583	110,5
4. Drugi prispevki in prihodki	1.313	2.453	186,8
SKUPAJ 1-4	96.871	119.905	123,8
,5. Solidarnost	6.617	8.139	123,0
- v SRS	-	-	-
- v regiji	6.617	8.139	12 3,0
SKUPAJ 1-5	103.488	128.044	123,7
II. ODHODKI	103.488	128.044	123,7
A. ZDRAVSTVENO VARSTVO	78.425	98.851	126,1
v tisoč din
OPIS	REALIZACIJA 1977	FINANČNI PROGRAM 1978	INDEKS 1978 1977
1	2	3	4
1. Specialistično amb. zdravljenje	10.759	13.075	121,5
2. Bolnišnično zdravljenje	35.264	44.449	126,1
3. Zdraviliško zdravljenje	592	746	126,0
4. Splošno amb. in disp. zdrav.	13.630	17.005	124, 8
5. Zobna nega in protetika	4.949	7.199	145,5
6. Prevozi z reševalnimi vozili	1.846	2.327	126,1
7. Preventivna dejavnost	186	234	125,8
8. Zdravila in injekcije	9.761	12 .004	123,0
9. Drugi odhodki za zdrav, varstvo-	1.438	1.812	126,0
B. NADOMESTILA IN POVRAČILA	15.922	19.664	123,5
1. Nadomestila OD med začasno zadržanostjo od dela za nesrečo		896	
pri delu in poklicno bolezen	726		123,4
2. Nadomestilo OD med začasno zadržanostjo od dela zaradi bo-		11.909	
lezni, izolacije in nege	9.643		12 3,5
3. Nadomestilo OD med nosečnostjo		5.847	
in porodniškim dopustom	4.734		12 3,5
4. Pogrebnine in posmrtnine	819	1.012	12 3,6
C. MATERIALNI IN DRUGI ODHODKI	408	640	156,9
od tega: - stroški samoupravnih organov	66	262	
D. ZDRUŽEVANJE ZA DOLOČENE IN POSEBNE NAMENE	7.743	8. 889	114,8
1. Rezervni sklad	967	-	-
2. Solidarnost	-	-	-
- v SRS	-	-	-
- v regiji	-	-	-
3. Skupni program v SRS	2.124	2.880	135,6
4. Sredstva za nepredvidene rizike	114	141	12 3,7
5. Skupni program v regiji	4.538	5.868	129,3
- naložbe v zdravstvu	2.256	2.594	115,0
- strokovna služba RZS	2.2 82	2.602	114,0
- stroški samoupravnih organov RZS	-	16	-
- zavod za socialno medicino in higierfo	-	265	-
- zdravniki pripravniki	-	391	-
E. ODPIS IMOBILIZIRANIH SREDSTEV IZ L. 1971	990	-	-
III. PARTICIPACIJA	1.744	3.147	180,4
Na podlagi 10. do 13. člena zakona o urbanistič nem planiranju (Ur. 1. SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) je izvršni svet skupščine občine Domžale na seji dne 28. 9.1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi urbanistične dokumentacije
-	Zazidalni načrt IHAN - severni del
-	Zazidalni načrt RADOMLJE - RO 7 in RO - 7/1.
1.	člen
Javno se razgrne naslednja urbanistična dokumentacija:
A)	Zazidalni načrt IHAN - severni del, št. proj. 501, BIRO 71, Domžale, junjj 1978
B)	Zazidalni načrt RADOMLJE - RO - 7 in RO -7/1, št. proj. 464/1, BIRO 71 Domžale, julij 1978.
2.	člen
Navedena urbanistična dokumentacija bo razgrnjena za dobo 30 dni, računano od dneva objave v uradnem vestniku občine Domžale. Razgrnitev bo v prostorih za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Domžale ter na krajevni skupnosti Ihan oz. Radomlje.
3.	člen
V času javne razgrnitve delovne organizacije, krajevne skupnosti ter občani podajo na urbanistično dokumentacijo, kije razgrnjena, pismene pripombe.
Številka: 350-2/78	PREDSEDNIK
Datum: 28/9-1978	izvršnega sveta
Edvard PETERNEL, l.r.
Na podlagi 33. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Domžale v obdobju 1976-1980 je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Domžale na svoji seji dne 29. 5. 1978 sprejela naslednji SKLEP
1.
Ugotovi se, da so delovni ljudje in občani, združeni v občinski zdravstveni skupnosti Domžale sprejeli Aneks št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti v obdobju 1976-1980 za 1978. leto z veljavnostjo osmi dan po
°b^Ta sklep se objavi v Informacijah, uradnem glasilu občinskih zdravstvenih skupnosti ljubljanske zdravstvene regije.	Občinska zdravstvena
<5, nrt /77	skupnost Domžale
Datum: 23. 6. 1978	Predsednik skupščine
Jeraj ing. Franc 1j.
Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana-Beti-grad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste-Polje, Ljublja-na-Siška, Ljubljana Vič-Rudnik, Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje, združene v Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana, sklenejo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o podaljšanju veljavnosti samoupravnega sporazuma o začasnem solidarnostnem združevanju sredstev za zdravstveno varstvo in za druge pravice ter o pogojih in načinu delitve ten sredstev v 19/8. letu
1.
Podpisnice tega samoupravnega sporazuma ugotav-
^9*78 podaljšala veljavnost Zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvih štirih mesecih 1978. leta do 30. 6. 1978, zaradi česar se še nadalje do tega roka obračunavajo in plačujejo prispevki za zdravstveno varstvo po stopnjah, veljavnih na dan 30. septembra 1977.
2.
Zaradi podaljšanja sistema financiranja in združevanja sredstev, potrebnih za solidarnostno zagotavljanje programiranega zdravstvenega varstva in drugih pravic po prispevnih stopnjah iz 1977. leta, se podaljša veljavnost in uporaba samoupravnega sporazuma o začasnem solidarnostnem združevanju sredstev za zdravstveno varstvo in za druge pravice ter o pogojih m načinu delitve teh sredstev v 1978. letu za čas odl-5-1978 do 30. 6. 1978.
3.
Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga sprejmejo skupščine vseh občinskih zdravstvenih skupnosti na območju ljubljanske zdravstvene regije.
Številka: 022-5/78
Datum: 24. 4. 19778	Podpisnice.
Na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov občinskih zdravstvenih skupnosti za obdobje 1976-1980, skladno z 18. členom samoupravnega sporazuma o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov zdravstvenih skupnosti v letu 1976-1980 (Uradni list SRS, št. 16/77) ter z namenom, da bi zagotovili specialistično, bolnišnično in zdraviliško zdravstveno varstvo preko sporazumov o izvajanju svobodne menjave dela z zdravstvenimi organizacijami v regiji ali izven nje; zagotovili sredstva za dogovorjeni skupni program in njegovo uresničevanje v regiji ter: zagotovili skupni in enotni plačilni promet v finančnem poslovanju občinskih zdravstvenih skupnosti, sklenejo občinske zdravstvene skupnosti, združene v regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: podpisnice) naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju denarnih sredstev
I.	ZDRUŽEVANJE DENARNIH SREDSTEV ZA SKUPNI PROGRAM V REGIJI
1.	člen
Podpisnice tega sporazuma združujejo s programi m finančnimi načrti opredeljeni del svojih denarnih sredstev iz računov za funkcionalno poslovanje na računu za funkcionalno poslovanje regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana za uresničevanje v regiji dogovorjenega skupnega programa podpisnic.
2.	člen
S sredstvi združenimi na računu funkcionalnih sredstev za uresničevanje skupnega programa upravljaj podpisnice tega sporazuma preko organov regionain zdravstvene skupnosti, ki za uresničevanje teh Vt0' gramov in svobodne menjave dela v zvezi s temi P10 grami sklepajo samoupravne sporazume.	. .
Pri uresničevanju skupnih nalog organi regionain zdravstvene skupnosti upravljajo s sredstvi, združenim na računu funkcionalnih sredstev, do dogovoijenc w šine združenih sredstev in ne morejo spreminjati n membnosti porabe brez predhodnega soglasja vse podpisnic.
».ZDRUŽEVANJE DENARNIH SREDSTEV ZA ZAGOTAVLJANJE SPECIALISTIČNEGA, NIŠNICNEGA IN ZDRAVILIŠKEGA ZDRAVb' VENEGA VARSTVA V REGIJI
3.	člen
Podpisnice tega sporazuma združujejo s Pr0®5J1 2 * 1Uijj! fmančnimi načrti opredeljeni del svojih denarnih sr štev iz računov za funkcionalno poslovanje na s nem računu združenih sredstev za zagotavljanje v
cialističnega, bolnišničnega in zdraviliškega zdravstvenega varstva v regiji.
4.	člen
Sporazume o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi organizacijami v regiji ali izven nje za izvajanje specialističnega, bolnišničnega in zdraviliškega zdravstvenega varstva sklepajo podpisnice preko organov regionalne zdravstvene skupnosti.
III. ZAGOTAVLJANJE ENOTNEGA PLAČILNEGA
PROMETA IN LIKVIDNOSTI
5.	člen
Na skupnem računu združenih sredstev združujejo Podpisnice denarna sredstva med poslovnim letom in le zaradi smotrnejše tehnike poslovanja in zagotovitve likvidnosti vseh podpisnic tega samoupravnega sporazuma.
Skupni račun združenih sredstev ob zaključku poslovnega leta ne izkazuje nobenih sredstev in se zanj ne sestavlja posebna bilanca.
6.	člen
Zaradi enotnega in smotrnejšega izvajanja plačilnega prometa združujejo podpisnice na skupnem računu združenih sredstev tudi sredstva za poravnavo stroškov osnovne, dispanzerske in lekarniške zdravstvene dejavnosti, dokler ne bodo organizirale svojega knjigovodskega poslovanja v kraju, kjer imajo odprt račun za funkcionalno poslovanje.
7.	člen
Sredstva, združena na skupnem računu združenih sredstev se uporabljajo za poravnavo računov za opravil!10 storitve specialističnega, bolnišničnega in zdraviliškega zdravstvenega varstva kakor tudi za storitve osnovne dispanzerske in lekarniške dejavnosti, kot so 8a za tekoče poslovno leto programirale ter finančno ■začrtovale podpisnice tega sporazuma vsaka za svoje območje.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o solidarnostnem združevanju sredstev za zdravstveno varstvo in za druge pravice ter o delitvi teh sredstev v 1978. letu
1.
S tem samoupravnim sporazumom občinske zdravstvene skupnosti v Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana urejajo združevanje sredstev za solidarnostno zagotavljanje programiranega zdravstvenega varstva in drugih pravic v vseh občinskih zdravstvenih skupnostih ter delitvi teh sredstev.
2.
Sredstva za solidarnost združuje občinska zdravstvena skupnost Ljubljana-Center v znesku 134.466.000,din.
3.
Sredstva iz solidarnosti prejmejo naslednje občinske
zdravstvene skupnosti v znesku: Ljubljana-Bežigrad	3.147.000 din
Ljubljana Moste-Polje	1.905.000 din
Ljubljana-Šiška	2.991.00 din
Ljubljana Vič-Rudnik	13.345.000 din
Cerknica	6.867.000 din
Domžale	8.139.000 din
Grosuplje	9.251.000 din
Hrastnik	8.819.000 din
Idrija	9.035.000 din
Kamnik	9.471.000 din
Kočevje	12.241.000 din
Litija	12.073.0000 din
Logatec	3.314.000 din
Ribnica	7.131.000 din
Trbovlje	9.643.000 din
Vrhnika	3.383.000 din
Zagoije	13.711.000 din
8.	člen
Plačilni promet, ki se izvaja preko skupnega računa združenih sredstev, se knjiži v celoti v breme ali v dobro funkcionalnih računov posamezne podpisnice Ie8a samoupravnega sporazuma.
9.	člen
1 Rdzlike med prihodki in odhodki med poslovnim etom na skupnem računu združenih sredstev se izkazi0 v periodičnih obračunih podpisnic kot kreditiral,8'* 1 2 3 4 dolgovanje združenim sredstvom. ko zakliučku poslovnega leta se kreditiranje in dol-8 vanje dokončno poračunana v zaključnih računih jjdsameznih podpisnic in s tem poravnajo vse medse-dojne terjatve in obveznosti iz prometa prek skupnega acuna združenih sredstev.
lv DRUGE DOLOČBE
10.	člen
Podpisnice združujejo sredstva iz 1. in 3. člena v zneskov kot jih opredelijo v svojih programih in o te ■*' načrtih skladno s samoupravnimi sporazumi cucljih planov za srednjeročno obdobje. ce brcdstva iz prejšnjega odstavka nakazujejo podpisni-na ustrezne račune mesečno v višini 1/12-letnega
11.	člen
in,?,a °.bdobje začasnega financiranja samoupravnih do 3fiSnib skuPnost> P° zakonu (za čas od 1. 5. 1978 j O- 1978) se podaljša veljavnost in se uporabljata zagot. t°i5ka začasnega samoupravnega sporazuma o Javljanju likvidnosti poslovanja, izvajanja dogo-dihk^3 skuP- Pr08rama in o ureditvi nekaterih skup-ske J,njl80vodstvenih vprašanj, ki so ga sprejele občin-dzavstvene skupnosti v februaiju 19/8.
12.	člen
če^kler podpisnice ne združujejo sredstev za mesni-ga l.;!® zdravstvenega varstva, ki ga v obliki vrhunske-alj inj!. nc8a 3,1 subspecialističnega izvajajo v klinikah 0rs“tutih ah drugih specialističnih zdravstvenih žujei0lztaciiab v Zdravstveni skupnosti Slovenije, zdru-i. ta sredstva na skupni račun združenih sredstev
iz i
nCKa w*C?a 28 zagotavljanje tudi teh oblik zdravstve-vazstva v regiji po določbah tega sporazuma.
13. člen
ne PodpjsnijZUm MČne ve*iati' ko 8a sprejmejo skupšči
Številka;
022-6/78Datum: 24.4.1978 Podpisnice:
Zagotovi' 118 °bmočju ljubljanske zdravstvene regj mirano 1 vsem delovnim ljudem in občanom progr skladu ravcn zdravstvenega varstva in druge pravice občin,uS;i.samouPravninii sporazumi o temeljih plane l976_vrH zdravstvenih skupnosti v obdobj °bveznr.rt x • samoupravnimi sporazumi o pravicah i ske zaJtlh iz zdravstvenega varstva, sklenejo občh zdravsfCav?t'!ene skuPn°sti, združene v Regionali cm skupnosti Ljubljana, naslednji
4.
Občinska zdravstvena skupnost, ki združuje sredstva za solidarnost, bo obračunavala ta sredstva kot akontacije mesečno v višini 1/12-letnega zneska iz 2. točke tega sporazuma.
Občinske zdravstvene skupnosti, ki iz združenih sredstev za solidarnost prejemajo sredstva, jih pravtako obračunavajo kot akontacije za svoj prihodek mesečno v višini 1/12-letnega zneska iz 3. točke tega sporazuma.
5.
S tem samoupravnim sporazumom se nadomesti samoupravni sporazum o začasnem solidarnostnem združevanju sredstev za zdravstveno varstvo in za druge pravice ter o pogojih in načinu delitve teh sredstev v 1978. letu, objavljen v Informacijah št. 7 z dne 12. aprila 1978 in samoupravnim sporazumom o podaljšanju tega sporazuma.
6.
Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga sprejmejo skupščine vseh občinskih zdravstvenih skupnosti na območju ljubljanske zdravstvene regije, uporablja pa se od 1. 1. 1978 dalje.
Številka: 022-7/78
Datum: 29. 5. 1978	Podpisnik:
Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste-Pojje, Ljubljana-Siška, Ljubljana-Vič-Rudnik, Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagoije, združene v Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana, sklenejo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o vodenju evidence, o plačevanju, obračunavanju in odvajanju prispevkov ter poravnavi računov iz zdravstvenega varstva določenih skupin delovnih ljudi pri Občinski zdravstveni skupnosti Ljubljana-Center
l.
Podpisnice tega samoupravnega sporazuma se sporazumejo, da bodo zaradi malega števila in posebnosti pri vodepju evidence, plačevanju prispevkov in poravnavi računov za zdravstvene storitve izvajale zdravstveno varstvo in druge pravice po mednarodnih sporazumih, zakonu in samoupravnih sporazumih prek občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana-Center za naslednje skupine delovnih ljudi in občanov: filmske delavce, književnike, skladatelje, umetnike, prevajalce znanstvenih in književnih del, duhovnike, železniške in ulične prtljažne nosače, športnike, kolporterje tiska, artiste - plesalce, zdravstvene delavce - dentiste, arhitekte, izvajalce instrumentalne in vokalne narodnozabavne, narodne, jazz glasbe in druge izvajalce, manekene in modne delavce, tolmače, samostojne novi-
narje, odvetnike, likovne oblikovalce, izumitelje, občane, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, izseljence -povratnike, delavce, ki so v delovnem razmerju pri OZD v tujini, pri delavcih jugoslovanskih organov v tujini in za delovne ljudi, ki potujejo po zasebnem opravku v tujino.
2.
Evidenco, plačevanje, obračunavanje in odvajanje prispevkov in poravnavo računov za zdravstvene storitve, izplačevanje denarnih dajatev upravičencem iz 1. točke tega sporazuma bo izvajala Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana-Center za vse podpisnice tega samoupravnega sporazuma, ločeno za vsako posebej.
3.
Prispevki za zdravstveno varstvo upravičencev iz 1. točke tega sporazuma se štejejo kot prihodek Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana-Center.
Morebitna razlika med prihodki in izdatki za zdravstveno varstvo in druge dajatve se poračunajo med podpisnicami tega sporazuma ob koncu poslovnega leta.
4.
Ta sporazum začne veljati, ko ga sprejmejo vse skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti na območju ljubljanske zdravstvene regije, uporablja pa se od 1. maja 1978 dalje.
Številka: 022-8/78
Datum: 24. 4. 1978	Podpisnice
Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana-Siška, Ljubljana Vič-Rudnik, Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika, Zagoije, združene v Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana sklenejo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o uporabi sredstev skupnih rezerv
1. člen
S tem samoupravnim sporazumom se ureja uporaba sredstev skupnih rezerv, ki so jih delovni ljudje z aneksom št. 1 k samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinskih zdravstvenih skupnosti v obdobju 1976-1980 združili v sklad skupnih rezerv pri Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana za namene, ki so predpisani v Zakonu o sredstvih rezerv (Uradni list SFRJ, st. 62/77) in po tem sporazumu.
2.	člen
Sredstva rezerve po tem samoupravnem sporazumu
se praviloma lahko uporabljajo za:
1.	zagotovitev likvidnosti občinskih zdravstvenih skupnosti in Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana,
2.	premostitve ekonomskih težav posameznih občinskih zdravstvenih skupnosti ali Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana,
3.	udeležbo pri sanaciji posameznih zdravstvenih delovnih organizacij na območju Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana,
4.	kritje večjih izdatkov za zdravstveno varstvo, ki so posledica večjih epidemij, elementarnih nesreč in podobno.
3.	člen
V primeru nelikvidnosti in za premostitev nastalih ekonomskih težav iz 2. člena tega samoupravnega sporazuma se sredstva rezerve lahko uporabijo tudi za redne in občasne akontacije zdravstvenim delovnim organizacijam, s katerimi sklepajo samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela občinske zdravstvene skupnosti in Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana.
4.	člen
Za namene iz 3. člena tega samoupravnega sporazuma Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana ne more porabiti več kot 50 % vseh sredstev rezerve, ki jih ima na računu rezervnih sredstev.
Izjemoma lahko skupnost daje akontacije zdravstvenim delovnim organizacijam tudi preko višine iz 1. odstavka tega člena, toda ne več kot 70 % vseh sredstev rezerve, pod pogojem, da izjemno višjo akontacijo vrnejo najpozneje v dveh mesecih po nakazilu.
Sredstva rezerv, dana kot akontacija iz 1. in 2. odstavka tega člena morajo zdravstvene delovne organizacije vrniti Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana najkasneje do 31. decembra tekočega leta.
5.	člen
Sredstva rezerv iz prve in druge točke 2. člena tega samoupravnega sporazuma, se obvezno vračgjo v sklad skupnih rezerv.

Sredstva rezerv iz tretje in četrte točke 2. člena tega samoupravnega sporazuma se praviloma ne vračajo, če skupščina občinske zdravstvene skupnosti predlaga in skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana za posamezen primer ne odloči drugače.
6.	člen
Za uporabo rezerv po tem samoupravnem sporazumu skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana ugotovi nastanek okoliščin iz 2. člena tega samoupravnega sporazuma.
O sredstvih rezev, namenjenih za primere iz 3. in 4. točke 2. člena tega samoupravnega sporazuma odloča skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana.
O sredstvih rezerv, namenjenih za primere iz 2. točke 2. člena in 3. člena tega samoupravnega spo- ' razuma odloča izvršilni odbor skupščine Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana.
O sredstvih rezerv, namenjenihza primer 1. točke 2. člena tega samoupravnega sporazuma odloča sekretar Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana.
4.	člen
Sodišče spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije in daje organizacijam združenega dela, državnim organom, družbeno-političnim skupnostim in samoupravnim interesnim skupnostim, predloge za uresničevanje pravic delovnih ljudi in občanov ter druge predloge za zagotovitev ustavnosti in zakonitosti;
5.	člen
Sodišče je za svoje delo odgovorno skupščinam občinskih zdravstvenih skupnosti, ki so ga ustanovile.
6.	člen
Sodišče nudi delovnim ljudem in občanom pravno pomoč v zvezi z uveljavljanjem pravic iz zdravstvenega varstva.
III.	ORGANIZACIJA
11.	člen
Sodišče ima predsednika, ki je v delovnem razmerju pri sodišču.
V sodišču opravlja sodniško funkcijo 36 sodnikov, ki jih izvolijo skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti in sicer vsaka po 2 sodnika.
12.	člen
Administrativna, finančna in tehnična dela za sodišče opravlja strokovna služba Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana.
13.	člen
Osebni dohodek in druge pravice iz delovnega razmerja predsednika sodišča določijo skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti ter denarna povpračila voljenim sodnikom upoštevajoč veljavne splošne akte.
14.	člen
7.	člen
Ta samoupravni sporazum velja in se uporablja naslednji dan, ko ga sprejmejo skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti združene v Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana.
Številka: 022-9/78
Datum: 29. 5. 1978	Podpisnice:
Na podlagil7. in 18.člena republiškega zakona o sodišču združenega dela (Uradni list SRS, štev. 38/74) so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Ljublja-na-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste-Polje, Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Vič-Rudnik, Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Litija, Logatec, Kamnik, Kočevje, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje, in Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana, na sejah obeh zborov sprejele
7. člen
Sodnika volijo in razrešujejo skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti, ki so sodišče ustanovile na način kot ga določa republiški zakon o sodišču združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74 - dalje: republiški zakon).
8.	člen
V postopku pred sodiščem delovni ljudje in občani ne plačujejo taks in tudi ne stroškov izvedeništva za oceno delazmožnosti.
9. člen
V postopku pred sodiščem se uporabljajo določila IV. poglavja (členi 23. do 45.) in 13. člena zveznega zakona o sodiščih združenega dela (Ur. list SFRJ št. 24/74 - dalje: zvezni zakon).
Sodišče sodi v senatu treh sodnikov.
Sestav senata določi predsednik sodišča v skladu z načeli, kijih določi zbor sodnikov.
15.	člen
Sodišče lahko razpisuje obravnave tudi na sedežu občinskih zdravstvenih skupnosti.
16.	člen
Predsednik sodišča predstavlja in zastopa sodišče.
Druge pravice predsednika sodišča in poslovanje sodišča se uredi s samoupravnim aktom, ki ga sprejmejo občinske zdravstvene skupnosti.
17.	člen
Predsednika sodišča izvolijo skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti na predlog organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi skupnega sodišča združenega dela, njegovi organizaciji in delovnem področju
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za zagotovitev sodnega varstva v sporih o samoupravnih pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, združevanju in porabi združenih sredstev ter menjavi dela, ustanovijo občinske zdravstvene skupnosti ljubljanske zdravstvene regije (dalje: skupnost) posebno sodišče združenega dela.
Sodišče se imenuje: ,.Sodišče združenega dela zdravstvenega varstva občinskih zdravstvenih skupnostih, združenih v Regionalno zdravstveno skupnost Ljubljana11 (dalje: sodišče).
Sodišče ima sedež v Ljubljani, Miklošičeva cesta 24.
2.	člen
Sodišče je samostojni družbeni organ, ki opravlja sodno funkcijo na prvi stopnji, kot samostojno sodišče, v mejah svoje z ustavo, zakonom, s tem sp*ua-zumom in drugimi splošnimi akti občinskih zdravstvenih skupnosti, določene pristojnosti.
3.	člen
O pritožbah zoper odločbe sodišča odloča sodišče združenega dela SR Slovenije.
II. PRISTOJNOST
10. člen
Sodišče odloča na prvi stopnji o naslednjih sporih:
-	v zvezi z združevanjem in porabo združenih sredstev občinskih zdravstvenih skupnosti;
-	v zvezi z dogovorjenimi nalogami v okviru regionalne zdravstvene skupnosti;
-	ki izvirajo iz svobodne menjave dela v okviru občinskih oziroma regionalnih zdravstvenih skupnosti;
-	v zvezi s pravico delovnih ljudi in občanov, da ustanovijo občinske oziroma regionalne zdravstvene skupnosti, ali se iz njih izločijo, dalje spori v zvezi s samoupravnimi odnosi v skupnostih oziroma statusni spori nasploh;
-	v zvezi z zagotavljanjem in izvajanjem samoupravnega, strokovnega ter finančnega nadzora nad delom zdravstvenih organizacij združenega dela in zdravstvenih delavcev;
-	v zvezi z uveljavljanjem pravic ter obveznosti iz zdravstvenega varstva in v zvezi z uveljavljanjem statusa upravičenca do denarnih dajatev oziroma do pravic iz socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom;
-	v zvezi z določanjem posameznih zavezancev plačevanja prispevkov;
-	v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, sklenjenih v občinskih oziroma regionalnih zdravstvenih skupnostih.
18.	člen
Pred nastopom sodniške dolžnosti dajo sodniki slovesno izjavo pred predsedniki skupščin občinskih zdravstvenih skupnosti. Besedilo slovesne izjave določa republiški zakon.
19.	člen
K skupnem sodišču občinskih zdravstvenih skupnosti lahko pristopijo tudi druge samoupravne interesne skupnosti na območju ljubljanske zdravstvene regije.
Pristojnosti sodišča za samoupravne interesne skupnosti, ki pristopijo k tem sporazumu, se posebej uredijo s splošnim aktom.
KONČNE DOLOČBE
20-. člen
Za vprašanja, ki niso urejena v tem sporazumu, se uporabljajo določbe zveznega in republiškega zakona.
21.	člen
Sodišče prične z delom z dnem, ki ga skupščine skupnosti - ustanoviteljice posebej določijo.
22.	člen
Ta sporazum začne veljati 8 dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Številka: 022-10/78
Datum: 24. 4. 1978	podpisnice:
ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE OB 40—LETNICI USTANOVITVE MEŠČANSKE ŠOLE V
DOMŽALAH
••*•••**••*••#«###**«***«#*###**^*#**************
Zveza združenj borcev NOV Domžale bo ob 40-letnici ustanovitve mešč c šok Domžalah na poslopju šole odkrila spominsko ploščo.
Meščanska šola je bila v Domžalah ustanovljena v šolskem letu 1938/39. Nastanek te šole pomeni velik napredek v razvoju šolstva v Domžalah in veliko pridobitev ne le za Domžale, ampak tudi za širšo okolico. Šolski okoliš meščanske šole je obsegal kar 37 vasi. Z nastankom te šole je bila odprta pot k izobraževanju tudi širokemu krogu delavske in kmečke mladine.
Še predno pa je prva generacija dijakov zaključila šolanje je prišlo do vojne. Okupator je iz šole pregnal vse slovenske učitelje, šolo pa je hotel spremeniti v nasilno po-
Odkritje spominske plošče bo 27. oktobra 1978 ob 12. uri.
nemčevalnico. Ta okupatorjeva namera pa se ni nikoli uresničila. Nasprotno, meščanska šola je postala žarišče revolucionarnega mladinskega gibanja v Domžalah. S pomočjo OF je bila v šolskem letu 1942/43 na šoli ustanovljena mladinska organizacija ZMS. Delo dijakov se je odražalo v politično-propagandnih, v sabotažnih in drugih akcijah. Dijaki so začeli vstopati v enote NOV. V šolskem letu 1943/44 je ves četrti razred zapustil šolo in odšel v partizane. Kar 13 bivših dijakov Domžalske meščanske šole je dalo svoja življe-nja.v boju za svobodo.
K svečanosti, ki bo pred poslopjem bivše meščanske šole vabimo svojce padlih dijakov, dijike, borce in ostale občane.
Pripravljalni odbor pri ZZB NOV Domžal®
#*******#**#**####*##*******»#*»**######»#**#
##**
OGLAS
ZiJKA1^11 an8leščino za osnovne šole. Popoldne. Šifra: „GIMNA-
Iščem popoldansko varstvo za 2 in pol leti staro hčerko vsakih 6 ’ tednov. Pod šifro „nujno“.
DELOVNI NAČRT SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA DOMŽALE
Uvod k delovnemu načrtu Skupnosti socialnega varstva za leto 1978
Skupnost socialnega varstva Domžale že tretje leto uresničuje skupaj s Skupnostjo otroškega varstva, Skupnostjo socialnega skrbstva, Stanovanjsko skupnostjo, Skupnostjo pokojninskega invalidskega zavarovanja, Skupnostjo zaposlovanja in Starostnim zavarovanjem kmetov, program socialnega varstva v občini Domžale.
Obsežen program nalog za leto 1978 je uresničljiv ob veliki podpori družbenopolitičnih skupnosti in DPO ter odpira aktualne probleme in naloge na področju socialnega varstva.
Program je sprejelo predsedstvo Skupnosti socialnega varstva in izvršni odbor SSV ob sodelovanju vseh strokovnih služb s področja varstva.
DELOVNI NAČRT ZA OBDOBJE OD 1. 8. 1978 DO 31. 12. 1978
IZHODIŠČE:
1-	Program nalog za leto 1978
2-	Izvajanje nalog iz temeljev planov razvoja otroškega varstva v obdobju od 1979. do 1980. leta
3-	Sprejeti sklepi skupščine Skupnosti socialnega varstva
Delovni načrt obsega naloge iz usklajenega programa razvoja socialnega varstva v občini Domžale.
Osnovni program Skupnosti socialnega varstva:
!• Obravnava osnutka sprememb in dopolnitev statuta Skupnosti socialnega varstva ter uskladitev splošnih aktov s SIS, ki se združujejo za področje socialnega varstva.
Rok:30.9. 1978
7.	Konstituiranje koordinacijskega odbora za zadeve borcev NOV, vojaških vojnih invalidov in domskega varstva.
Rok:15.10.1978
Nosilec: Strokovna služba Skupnosti socialnega varstva, člani odbora Sprejemajo: Skupščina Skupnosti socialnega varstva, 10 Skupnosti socialnega varstva.
8.	Konstituiranje koordinacijskega odbora za spremljanje, programiranje in usklajevanje programov, izgradenj stanovanj in spremljajočih objektov.
Rok:15.11. 1978
Nosilec: Strokovna služba Skupnosti socialnega varstva, strokovna služba stanovanjske skupnosti.
Sprejemajo: Skupščina Skupnosti socialnega varstva, 10 Skupnosti socialnega varstva, 10 stanovanjske skupnosti.
9.	Konstituiranje koordinacijskega odbora za ljudsko obumbo in družbeno samozaščito
Rok: 15.9. 1978
Nosilec: strokovna služba Skupnosti socialnega varstva, odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
10.	Konstituiranje odbora za samoupravno kontrolo pri Skupnosti socialnega varstva
Rok: 15.9. 1978 Nosilec: skupščine SIS
Sprejemanje: Skupščina Skupnosti socialnega varstva
11.	Obravnava poročil strokovnih služb SIS o izvršenih programih nalog in opravil za leto 1978.
Rok:30.10. 1978
Nosilec: Strokovna služba SIS, strokovna služba Skupnosti socialnega skrbstva, socialna služba Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov, strokovna služba Stanovanjske skupnosti, strokovna služba starostnega zavarovanja kmetov, strokovna služba Skupnosti otroškega varstva, strokovna služba zaposlovanja. Sprejemajo: IO posameznih SIS, 10 SSV,
12.	Obravnava sklepov problemske konference Občinske konference SZDL o politiki socialnega varstva v občini v luči izvrševanja sklepov 3. konference o socialnem razlikovanju iz leta 1972.
Rok:15.10. 1978
Nosilci: delovna skupina pri OK SZDL Sprejemajo: vse skupščine SIS
Nosilec: Skupna služba SIS, Izvršni odbor Skupnosti socialnega varstva
Sprejemajo: skupščina Skupnosti socialnega varstva, skupščina Skupnosti socialnega skrbstva, Skupnost otroškega varstva, Stano-yanjska skupnost, Skupnost za zaposlovanje, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Skupnost starostnega zavarovanja kmetov.
2. Obravnava osnutka sprememb in dopolnitev poslovnika o delu skupščine in njenih organov.
Rok: 30.9.1978
Nosilec: Strokovna služba SIS, izvršni odbor Skupnosti socialnega varstva.
Sprejemajo: skupščina Skupnosti socialnega varstva.
3'Sprejem predlogov sprememb in dopolnitev statuta in poslovnika Skupnosti socialnega varstva.
Rok: 30. 11. 1978
Nosilec: Strokovna služba SIS, stališča izvršni odbor Skupnosti socialnega varstva.
Sprejemajo: Skupščina Skupnosti socialnega varstva, Skupščina SIS, soglasje daje zbor SOb Domžale
Predvidena skupna seja zborov občinske skupščine in Skupnosti socialnega varstva.
^ Sprejem sklepov o obrambnih načrtih na področju Skupnosti socialnega varastva ter področnih SIS.
Rok:30.9. 1978
Nosilec: Koordinacijski odbpr za ljudsko obrambo Skupnosti socialna varstva in področni odbori za ljudsko obrambo in družbeno
samozaščito
Sprejemajo: skupščina Skupnosti socialnega varstva, skupščina Skupnosti otroškega varstva, Skupnosti socialnega skrbstva, Skupnost za zaposlovanje, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
5	Skupnost starostnega zavarovanja, Stanovanjska skupnost.
■ Analiza stanja v izvajanju socialno varstvenih ukrepov v krajevnih skupnostih in OZD.
Rok: 30. 9. 1978
Nosilec: komisija za usklajevanje socialno varstvenih programov pri
^ss
Vejemajo: IO Skupnosti socialnega varstva, IO Skupnosti socialnega skrbstva, 10 Stanovanjske skupnosti, IO Skupnosti pokojninskega in ^alidskega zavarovanja, 10 Skupnosti za zaposlovanje, IO starost-
6	v*®3 Zavarovanja kmetov, IO SOV.
s“"stituiranje koordinacijskega odbora za vprašanja invalidnih oseb, sprejem programa dela.
Sjf.;15. 10. 1978
suec: Strokovna služba SSV, člani odbora 'Prejemajo: IO Skupnosti socialnega varstva, skupščina Skupnosti socialnega varstva.
Skupni programi SIS v sklopu Skupnosti socialnega varstva Skupnost otroškega varstva Domžale
13.	Obravnava dodatka k temeljem planov razvoja otroškega varstva v obdobju 1979-80. Pregled izvedenih nalog na področju otroškega varstva v obdobju 1968—77.
Rok: 10.9. 1978
Nosilec: Strokovna služba SIS
Sprejemajo: skupščina SOV, skupščina SSV
14.	Sprejem meril in osnov za vzgojno dejavnost v oddelkih za prizadete otroke v vzgojno varstveni ustanovi.
Rok: 1.12.1978
Nosilec: Zveza skupnosti otroškega varstva SRS, strokovna služba SOV
Sprejemajo: skupščine SOV, skupščina SSV
15.	Obravnava poročila o samoupravnem organiziranju vzgojno varstvenih ustanov v občini Domžale.
Rok: 30. 10. 1978
Nosilec: strokovna služba SIS
Sprejemajo: skupščina SOV, skupščina SSV
16.	Obravnava koncepta temeljnih celic za otroško varstvo v občmi Domžale.
Rok: 30. 9. 1978
Nosilec: strokovna služba SIS.
Sprejemajo: skupščina SOV, skupščina SSV
Skupnost socialnega skrbstva
17.	Obravnavanje programov socialnega skrbstva v krajevnih skupnostih in OZD za leto 1979-80, sprejem prioritet in obravnava novih nalog. Rok: 1.9. 1978
Nosilec: strokovna služba SSS
Sprejemajo: svet za varstvo odraslih in družine, IO SSS, IO SSS, predsedstvo OK SZDL, IO SSV.
18.	Sprejem meril vključevanja invalidnih oseb v delavnice pod posebnimi pogoji.
Rok: 30. 10. 1978
Nosilci: Odbor za pripravo delavnic pod posebnimi pogoji, strokovna služba SSS, strokovna služba za zaposlovanje, koordinacijski odbor za delo invalidnih oseb.
Sprejemajo: skupščina SSS, SSV, ter zbori SOV Domžale
19.	Informacija o pripravah na izvedbo zakona o varovanju družine ter družinskih članov oseb v obvezni vojaški službi
Rok:15.11. 1978 Nosilec: strokovna služba SSS
Sprejemajo: IO SSS, IO SSV	.
20.	Uresničevanje enotne politike domskega varstva v srednjeročnem
obdobju 1976-80
Rok: 15.9. 1978
Nosilci: strokovna služba SSS, koordinacijski odbor za zadeve domskega varstva.
Sprejemajo: skupščina SSV, skupščina SSS
21.	Obravnava poročil domov upokojencev Domžale in Mengeš.
Rok: 15.8. 1978
Nosilci: kobrdinacijski odbor za zadeve domskega varstva, strokovna služba domov,
Sprejemajo: 10 SSS, 10 SSV.
22.	Obravnava programa delavnic pod posebnimi pogoji Rok: 1.9. 1978
Nosilec: odbor za pripravo delavnic, strokovna služba SSS Sprejemajo: skupščina SSS, skupščina SSV
23.	Informacija o problematiki rejništva v občini Domžale, ter sprejem meril in osnov za ovrednotenje dela rejnic in statusa rejnic.
Rok:30.9. 1978
Nosilec: strokovna služba SSS, svet za varstvo družine Sprejemajo: 10 SSS, 10 SSV
24.	Obravnava poročila o organiziranosti predzakonskega in zakonskega svetovanja v občini, odobravanje zakonske zveze mladoletnim osebam Rok: 1.12. 1978
Nosilec: strokovna služba SSS Sprejemajo: 10 SSS, 10 SSV, skupščina SSS.
Starostno zavarovanje kmetov
25.	Informacija o izvajanju politike skrbi za kmečko proizvajalko ter njene osnovne pravice.
Rok: 30. 10. 1978
Nosilec: strokovna služba starostnega zavarovanja kmetov Sprejemajo: konferenca starostnega zavarovanja kmetov, SSS.
26.	Obravnava meril in osnov za sistem starostnega zavarovanja kmetov ter obravnava invalidske politike s tega področja.
Rok: 1. 12. 1978
Nosilec: strokovna služba starostnega zavarovanja kmetov Sprejemajo: konferenca starostnega zavarovanja kmetov, skupščina SSV.
Področje stanovanjskih skupnosti
27.	Obravnava temeljnih elementov socialne politike na področju izgradnje in uporabe stanovanj, problematike spremljajočih objektov
Rok: 30. 10. 1978
Nosilec: strokovna služba stanovanjskih skupnosti, strokovna služba SIS
Sprejemajo: skupščina stanovanjske skupnosti, skupščina SSV.
28.	Obravnava izhodišč za oblikovanje družbenega dogovora o prehodu na ekonomske stanarine za obdobje od 1978 do 1982 z vidika zavarovanja življenjskega standarda stanovalcev z nizkimi dohodki na družinskega člana.
Rok: 30. 9. 1978
Nosilec: strokovna služba stanovanjske skupnosti, strokovna služba SIS
Sprejemajo: skupščina SSV, skupščina stanovanjske skupnosti.
29.	Obravnava kriterijev in pogojev za pridobitev solidarnostnih stanovanj, pledvsem za kategorijo borcev NOV, vojaških vojnih invalidov, mlade družine, invalid., starostnike.
Rok:30.11. 1978
Nosilec: strokovna služba stanovanjske skupnosti, strokovna služba SIS.
Sprejemajo: skupščina stanovanjske skupnosti, skupščina SSV.
Področje zaposlovanja
30.	Obravnava samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti za zaposlovanje v občini Domžale.
Rok: 30. 8. 1978
Nosilec: strokovna služba za zaposlovanje, strokovna služba SIS
Sprejemajo: Skupščina za zaposlovanje, 10 skupnosti socialnega varstva
31.	Obravnava samoupravnega sporazuma o ustanovitvi medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana.
Rok: 30. 8. 1978
Nosilec: strokovna služba skupnosti za zaposlovanje, strokovna služba SIS.
Sprejemajo: skupščina skupnosti za zaposlovanje, 10 SSV.
32.	Informacija o stanju pri zaposlovanju invalidnih oseb, poročilo o izvrševanju sklepov izvajanja zakona o zaposlovanju in usposabljanju invalidnih oseb.
Rok: 15.9. 1978
Nosilec: strokovna služba skupnosti za zaposlovanje.
Sprejemajo: 10 skupnosti za zaposlovanje, 10 SSV, koordinacijski odbor za zadeve invalidnih oseb.
33.	Obravnava in sprejem samoupravnega sporazuma o reševanju problematike zaposlovanja invalidnih oseb.
Rok:30.12. 1978
Nosilci: strokovna skupnost za zaposlovanje, koordinacijski odbor za zadeve invalidnih oseb.
Sprejemajo: OZD, skupščine skupnosti za zaposlovanje, skupščina SSV, zbori SOb Domžale.
34.	Poročilo o izvajanju enotne štipendijske politike glede na socialne motive štipendiranja.
Rok: 30. 10. 1978
Nosilec: strokovna služba skupnosti za zaposlovanje, kadrovska služba SOb Domžale, OIS.
Sprejemajo: 10 SSV, skupščina SSV.
35.	Pregled stanja pri zaposlovanju v OZD ter analiza problematike izvrševanja sklepov s področja politike zaposlovanja.
Rok:30.11. 1978
Nosilec: delovna skupina pri skupnosti za zaposlovanje. Sprejemajo skupščina SSV, zaposlovanja , IS SOb Domžale
Področje skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja
36.	Obravnavanje predloga dohodka k temeljem planov razvoja SPIZ z vidika socialne varnosti, borcev, starostnikov, invalidov, vojaških vojnih invalidov, ostarelih kmetov.
Rok: 30. 9. 1978
Nosilec: strokovna služba SPIZ, društvo upokojencev Domžale. Sklepajo: skupščina SPIZ, Skupščina SSV
37.	Vzpodbujanje nalog nege na domu za potrebe starostnikov in invalidov skupaj z zdravstveno skupnostjo.
Rok: 30. 11. 1978
Nosilec: strokovna služba domov upokojencev, društvo upokojencev-Sklepajo: skupščina SPIZ, 10 SSS.
Področje vzgoje in izobraževanja
38.	Vzpostavitev temeljev in osnov za družbeno pomoč v okviru šol m vrtcev, razvoj svetovalnih služb socialnega dela Rok: 15.9. 1978 Nosilec: strokovna služba SSS.
Sprejemajo: skupščina OIS, skupščina SSS, skupščina SSV.
Področje zdravstva
39.	Obravnava poročila o preventivnem zdravstvenem delu šolskimi, šolskimi otroki, materami, kmečkimi ženami, borci.
Rok: 30. 12. 1978	.
Nosilci: strokovna služba zdravstvene skupnost;, strokovna sluz SSV.
Sprejemajo: 10 zdravstvene skupnosti, 10 SSV, 10 OIS, 10 SOV.
Predsednica skupš<5'ne EMA OGOREVC-ŠKERJANC, I r
s pred’ invalid1-
DODATNI PROGRAM KLUBA SAMOUPRAVLJAVCEV DOMŽALE
-	za člane delavskih svetov in
—	za člane odborov in komisij, kot so:
—	odbori za medsebojna delovna razmerja
—	odbori za samoupravno delavsko kontrolo
—	odbori za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito
-	komisije za kulturno dejavnost delavcev
-	disciplinske komisije
-	odbori za informiranje
SEMINARJI, POSVETOVANJA, PREDAVANJA: IZ PRAKSE ZA PRAKSO SAMOUPRAVLJANJA
IZMENJAVA IZKUŠENJ - POMOČ
Klub samoupravljalcev bo organiziral izmenjavo izkušenj »	0
samoupravljalske prakse, s poudarkom na uresničevanju določil zak,0ijtve združenem delu in uveljavljanju dohodkovnih odnosov ter načel de
s podreti3
Klub samoupravljalcev Domžale v celoti organizira skupni program po delu in rezultatih dela.	»zakona0
družbenega izobraževanja, poleg tega pa se v okviru klubske dejavnosti v ta nam,e" bo sodeloval s Komisijo za uresničevanje zaK.^ samoupravljale! usposabljajo za razumevanje in samoupravno uravnavanje	delti nn SkunSčini občine Domžale, z družbenop	• —»-
družbenih procesov.
V okviru Kluba so organizirane oblike usposabljanja za vse samoupravne organe predvsem pa:
— za člane temeljnih organizacij združenega dela
združenem delu pri Skupščini občine Domžale, z družbenopom11^"'' organizacijami in z drugimi institucijami in strokovnjaki, ki lahko Pre£0. vajo k uspešnejšemu razvoju samoupravljalske prakse in edružbeno-nomskih odnosov.
(Nadaljevanje na 15. strafl
Skupina strokovnih sodelavcev, ki uspešno deluje pri Klubu, bo temeljnim samoupravnim organizacijam in skupnostim pomagala pri usklajevanju in dopolnjevanju ter izdelavi novih samoupravnih aktov.
MARKSISTIČNA KNJIŽNICA
Naša samoupravna praksa, hiter družbenoekonomski in politični razvoj, zahtevajo poglobljen individualni študij družbenopolitične in marksistične literature, zato si bo Klub že v naprej prizadeval, da bo z ustrezno literaturo obogatel police marksistične knjižnice, da bo ta literatura dostopna vsem delovnim ljudem in občanom, zlasti pa mladini in članom Zveze komunistov.
PRAVNA POSVETOVALNICA
Pravna posvetovalnica, kot specifična dejavnost Kluba samoupravljal-cev, za nudenje pravnih nasvetov in pravne pomoči, postaja mesto, kjer delavni ljudje in občani dobijo ustrezne nasvete in napotila, za reševanje civilnopravnih, delavnih in drugih sporov. S to dejavnostjo prav gotovo lahko preventivno vplivamo na nastajanje konfliktov in sporov, zato jo moramo še bolj popularizirati med delovnimi ljudmi in občani.
Samoupravljanje, kot temeljni družbenoekonomski odnos v naši ureditvi, je proces, ki zahteva največjo družbeno pozornost, v katerem se srečujemo s številnimi protislovji. Zato se moramo nenehno prizadevati, da si samoupravljala razširijo horizont svojega znanja, da bodo v procesu samoupravljanja zares lahko nastopali kot odločujoč faktor družbenoekonomskih odnosov.
K sodelovanju Klub samoupravljalcev Domžale vabi vse samo-upravljalce, vse delegate, da se po interesih odzivajo in vključujejo v posamezne izobraževalne oblike, kakor tudi v druge oblike njegove dejavnosti.
SKUPNI program družbenopolitičnega izobraževanja V OBČINI DOMŽALE
1 SMERI RAZVOJA POLITIČNEGA SISTEMA SOCIALISTIČNEGA __ SAMOUPRAVLJANJA ~ socializem in demokracija
~ političen pluralizem parlamentarnega sistema in socializma ~ enopartijski sistem in samoupravljanje ~ zgodovinski smisel diktature proletariata ~ družbenoekonomske osnove političnega sistema ~~ samoupravna socialistična demokracija ~~ svoboščine in pravice v socialistični samoupravni družbi
11 ZAKON O ZDRUŽENEM DELU IN BISTVENE NALOGE PRI NJE-__ OOVEM URESNIČEVANJU
družbeno-ekonomski temelji položaja delavca v samoupravnih organizacijah in skupnostih ~ dohodek in dohodkovni odnosi ~ °sebni dohodek ' združevanje dela in sredstev ~~ Uresničevanje samoupravljanja
Ul DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ IN EKONOMSKA POLITIKA ~ osnove sistema samoupravnega družbenega planiranja ^ srednjeročni plan razvoja, njegova realizacija in priprava na nov plan " tek°ča gospodarska politika
Iv- KRAJEVNA SKUPNOST IN OBČINA __ zgodovinski oris razvoja krajevne skupnosti __ značilnosti nove vloge in položaja delovnih ljudi in občanov v KS __ ustavna opredelitev cAčine oblike samoupravljanja v občini
^ delovanje delegatskega sistema
__ aružbeno bistvo delegatskega sistema
Uresničevanje delegatskega sistema in deleg. odnosov v skupščinah _ 5u.žbenopolitičnih skupnosti
vključevanje skupščinskih samoupravnih interesnih skupnosti v delo
-	družbenopolitičnih skupnosti
-	v,3čin	in odločanja skupščin družbenopolitičnih skupnosti
*oga, položaj in naloge družbenopolitičnih organizacij v delu _ 0 j e8acij in v delegatskem sistemu _ • Zgovornost in pravice delegacij in delegatov _ , yšni svet in upravni organi v delegatskem sistemu
-	, el°'delegacije temeljne samoupravne organizacije oz. skupnosti
•confe-	‘ *
renče delegacij kupine delegatov
^•samoupravne interesne skupnosti
~ hi ♦ Cna °U osnov družbeno-ekonomskega sistema ~ <aStV0 delegatskega sistema v SIS - dr u°r®an^‘ranje in organi SIS zbenoekonomski odnosi v SIS
^ Vloga SUBJEKTIVNEGA FAKTORJA V NASI DRUŽBI
VIII. METODE SAMOUPRAVNEGA DELEGATSKEGA IN POLITIČNEGA DELOVANJA
—informiranje in komuniciranje v delovanju delegatskega sistema
—	organiziranje razprave v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Program, ki ga predstavljamo izhaja iz potreb delovnih ljudi in občanov, da bodo lažje in aktivnejše posegali v vsa dmžbena dogajanja. V vsebini programa so poudarjena delegatska razmerja zato, da bomo sposobni skozi delegatski sistem usklajevati posamične, posebne in skupne interese.
Skupni program se bo v celoti realiziral v šoli samoupravljanja, ki je namenjena delegatom v samoupravnih organih 'TOZD, delegatom in članom delegacij v družbenopolitičnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih, v krajevnih skupnostih in v organih družbenopolitičnih organizacij.
Šola samoupravljanja je najvišja oblika družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja delovnih ljudi in občanov v občini. Istočasno pa je lahko osnova za:
—	politično šolo zveze komunistov v občini
—	občinsko sindikalno politično šolo in
—	politično šolo ZSMS v občini
Program šole samoupravljanja je potrebno le dopolniti s specifičnimi programi posameznih družbenopolitičnih organizacij.
Kadrovanje v šolo samoupravljanja poteka v TOZD, v KS in v družbenopolitičnih organizacijah.
Smoter in namen šole samoupravljanja je seznaniti delovne ljudi in občane s temelji in z elementi našega družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema s smermi nadaljnjega razvoja samoupravne demokracije in jih usposobiti za konkretno družbenopolitično delo ter za uspešno opravljanje zaupanih družbenih funkcij.
Program šole samoupravljanja je možno realizirati v štirih dneh, to je v najmanj 40 pedagoških urah, ki vključujejo predavanje, razprave in prevajanje znanja.
Organizacijo šole samoupravljanja prevzemata Koordinacijski odbor za družbeno izobraževanje pri Občinski konferenci SZDL in Klub samoupravljalcev Domžale, izvajalec pa bo Delavska univerza Domžale..
Šola samoupravljanja naj bi postala stalna, sistematična in načrtna oblika družbenopolitičnega Izobraževanja in usposabljanja delovnih ljudi in občanov. Njen program bi po potrebi dopolnjevali in izvedli vsak mesec eno tako obliko (6-8) v katero bi bilo vključenih 30-40 slušateljev.
Zato, da bi lahko skupni program družbenopolitičnega izobraževanja posredovali čim širšemu krogu delovnih ljudi in občanov, bomo organizirali, v vseh TOZD in v krajevnih skupnostih, predavanja in razgovore, kjer bomo obravnavali vseh osem tematskih področij.
V	TOZD in delovnih skupnostih ter v krajevnih skupnostih lahko v tem smislu program realiziramo v 63 ciklih trodnevnih razgovorov, oziroma skupaj 756 urah.
Smoter teh razgovorov je predvsem povezava teoretičnih izhodišč s konkretno prakso in problemi, osveščanje delovnih ljudi in občanov o njihovih pravicah in dolžnostih ter mobilizacija za njihovo nadaljnje delo in usposabljanje v procesu graditve samoupravne socialistične demokracije.
V	posebnih oblikah kot so: razgovori, diskusijski večeri in problemski sestanki, bomo s skupinami delegatov ter delovnih ljudi in občanov, razpravljali o aktualnih vprašanjih iz samoupravne prakse.
Še posebno skrb bomo v tej obliki usposabljanja, oziroma izmenjave samoupravne prakse, posvetili vodjem delegacij in tistim sredinam samoupravnega delovanja in odločanja, kjer bo opaziti težave pri njihovem delu.
Predvidevamo, da bi bilo v tekoči izobraževalni sezoni vsaj 10 takih oblik ali 40 ur.
Delegatski sistem in delegatska razmerja pomenijo novo kvaliteto družbenih odnosov, novo kvaliteto pri oblikovanju in spreminjanju družbenih odločitev, novo kvaliteto pri delu in obnašanju vseh, ki sodelujejo pri odločanju. Za učinkovito opravljanje delegatske funkcije ne zadostuje le zavest. Da bi mogli ustvariti nove odnose, je potrebno znanje, s katerim bomo mogli obvladati vsebino in organizacijo novih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov	KJub samoupravljalcev
Domžale
Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov TOKO Domžale, Kidričeva c. 1, n.sol.o.
Objavlja
prosta dela in naloge
VRATARJA-ČUVAJA
Od kandidatov pričakujemo, da imajo končano osnovno šolo in da imajo moralnopolitične lastnosti; delovne izkušnje zaželjene.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom.
Kandidati lahko vložijo svoje vloge v 15 dneh od dneva objave na naslov: Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov TOKO Domžale, Kidričeva c. 1.
Na podlagi 9. člena Pravilnika o upravljanju in gospodarjenju z združenimi sredstvi za usmerjeno in organizirano stanovanjsko gradnjo v občini Domžale, Izvršni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale, razpisuje
VI. DELNI JAVNI NATEČAJ
ZA PRIDOBITEV POSOJIL ZA STANOVANJSKO GRADNJO
NAMEN
Namen posojila je pospešitev gradnje stanovanj in s tem pospešeno odpravljanje stanovanjskega primanjkljaja ter pravilno razdelitev združenih sredstev za kreditiranje usmerjene in organizirane stanovanjske gradnje glede na pereče potrebe in ostanek sredstev iz VI. javnega natečaja objavljenega v Občinskem poročevalcu dne 15.4. 19788.
PRAVICA
Pravico udeležbe na tem natečaju imajo:
— delavci v teh organizacijah, ki združujejo sredstva za usmerjeno in organizirano stanovanjsko gradnjo pri LB - Banka Domžale.
VIŠINA IN VRSTA POSOJILA
Izvršni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale ponovno razpisuje posojilo v skupni višini 830.000,00 din od VI. javnega natečaja.
Razpisani posojilni znesek je namenjen;
830.000,00 din za posojila delavcem organizacij, ki združujejo sredstva pa nimajo lastnega stanovanja ali imajo neustrezno stanovanje. Delavci lahko dobijo iz združenih sredstev posojila za nakup stanovanj v etažni lastnini do 60 % vrednosti ustreznega po kupni pogodbi. Za ustrezno stanovanje, ki je v mejah stanovanjskega standarda določenega z Odlokom o določitvi stanovanjskega standarda (Ur. vestnik št. 16/75).
V primeru, da najema posojilo več družinskih članov pa posojilo ne more presegati 60 % vrednosti ustreznega stanovanja po kupni pogodbi.
Prosilci za posojilo iz tega naslova morajo dostaviti naslednjo dokumentacijo:
a)	prošnjo za posojilo - obrazec se dobi pri Delovni skupnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale, Ljubljanska 34, Domžale;
b)	potrdilo o številu družinskih članov (SOb Domžale)
c)	potrdilo o poprečnih mesečnih prejemkih zadnjih 6 mesecev za člane s katerimi prosilec živi v skupnem gospodinjstvu;
č) dokazilo o zagotovljenih lastnih sredstvih najmanj 20 % (potrdilo banke ali drugo);
d)	soglasje delovne organizacije za najetje posojila;
e)	izjavo koliko kredita ima pri delovni organizaciji;
f)	potrdilo delovne organizacije o skupnem znesku administrativnih prepovedi za stanovanjska posojila;
g)	pqgodbo ali predpogodbo o nakupu stanovanja.
Odplačilna doba je odvisna od mesečnega dohodka na družinskega člana oz. člana gospodinjstva, vendar ne more biti daljša od 20 let. Pri izračunu odplačilne dobe se upoštevajo obveznosti do anuitet že najetih stanovanjskih posojil.
SPLOŠNI POGOJI
Obrestna mera za vsa posojila znaša 4 % za prvih 10 let, nakar se poveča še za 2 %.
ROK IN KRAJ
Vloge za posojila je treba dostaviti najpozneje v roku 15 dni od objave natečaja na naslov:
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE, LJUBLJANSKA 34, DOMŽALE (bivši Dom počitka Domžale).
Izvršni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti bo o izidu natečaja obvestil udeleženca po zaključku natečaja.
Rezultat natečaja bo javno objavljen v Občinskem poročevalcu.
Predsednik Izvršnega odbora KRALJ Janko, l.r.
			
r			s>
	OGLAS	OGLAS	
	MONTIRAM TV ANTENE	UGODNO prodam otroško	
	za črno-bele ter barvne tele-	rabljeno harmoniko in črno-	
	vizorje.	belo televizijo.	
	Sašo Pavlič		
	Dragarjeva 6 (Rodica)	Pavšič Marija	
\	Domžale	Domžale, Cesta talcev 20	J
MLADI NA POHODU:
V počastitev X. kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije organizira Občinska konferenca ZSMS Domžale skupaj z osnovno organizacijo ZSMS Radomlje v soboto, 7. oktobra 1978 pohod PO POTEH RADOMELJSKE ČETE na katerega vabimo vse občane, delovne ljudi, borce in mladino.
Zbor vseh udeležencev pohoda je ob 6.30 uri pred samopostrežno trgovino v Radomljah.
Pohod bo v vsakem vremenu v smeri: RADOMLJE—RUDNIK— LUKOVA BOLNICA-VRHOVLJE-OBRŠE- PODGORA-BRE-ZOVICA-ČEŠNJICE-GRABERJE-BLAgOVICA-ŠIPEK.
Vabljeni!
ZSMS
Občinska konferenca Domžale Osnovna organizacija ZSMS Radomlje
OGLAS
Kupim večjo parcelo ali stanovanjsko hišo primerno za gostinski lokal na relaciji Domžale—Kam-nik-Mengeš. Plačam takoj v devizah. Ponudbe pošljite v upravo Občinskega poročevalca pod šifro „Zdomec“.
OGLAS
Iščem dopoldansko varstvo v Domžalah za 3-letnega otroka. Miro Pribela, Simona Jenka 10, Domžale.
OGLAS
IZVRŠUJEM montažo in popravilo oljnih gorilnikov CTS kot pooblaščeni servisant, Tehno uni-ona.
VERSTOVŠEK Franc, Ljube Šercerja 4, Domžale (1. stolpnica nasproti Zdravstvenega doma), telefon: 323-666 od 7.— 8. ure in od 9,—10. ure dopoldan
RAZPIS
SLOVENIJALES, lesna in pohištvena industrija Radomlje
SPREJME
več delavk za nedoločen čas za dela in naloge v lesni industriji. Za opravljanje del je predpisano poizkusno delo.
Prijave sprejema splošni sektor.
RAZPIS
Odbor za medsebojna razmerja v združenem delu Biotehniške fakultete, VTOZD za živinorejo, Domžale, objavlja:
1.	prosto delovno mesto snažilke
2.	oskrbovalca konj na obratu Krumperk.
Razpis velja do zasedbe.
SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE
Komisija za delovna razmerja
Objavlja prosta dela in naloge v oddelku za ljudsko obrambo za pripravnika s končano višjo upravno šolo.
Zaželjeno je, da ima delavec odslužen vojaški rok.
Rok za prijavo je 20 dni od dneva objave v občinskem glasilu.
MLADI RIŠEMO V BARVAH
V počastitev 10. kongresa ZSMS, ki bo v oktobru v Novi Gorici in 29. septembra — dneva pionirjev, je Osnovna organizacija ZSMS Domžale pripravila prireditev Mladi rišejo v barvah.
54 pionirjev iz osnovne šole Venclja Perka in osnovne šole Šlandrove brigade je na ploščadi pred Veleblagovnico risalo na teme obiska tovariša Tita, počitnic, iger in partizanov.
Ob 15. uri so vsi mladi risarji, že zelo nestrpni, pričeli z delom. Mnogi so prinesli osnutke svojih risb že s seboj, zato jim ni bilo preveč težko, še posebno, ker jim je pomagala glasba, ki je z živahnim ritmom pripomogla, da so bile risbice dokončane v rekordnem času.
In kaj vse so pionirji narisali -
Videli smo, da je velik vtis na vse nas papravil obisk tovariša Tita. kjer mladi niso pozabili niti na velik avto, veliko število parol, cesto, posuto s cvetjem in na helikopter, ki ga je spremljal na poti, pa nogo-metna igrišča, morje z majhnimi otočki, planine
Potem, ko smo si umili roke m pornalicali smo še na ves glas P°' zdravljali Tita s parolo Mi smo Titovi, Tito je naš in upali, da nas tovariš Tito sliši, čeprav je daleč, malo zapeli in podelili nagrade trem najboljšim risbam, za katere pa sc je bilo zelo težko odločiti, saj so bile vse tako prisrčne in tudi lepe. Upamo, da bo mladim risarjem prireditev ostala v lepe"' spominu, dogovorili pa smo sc tudi, da bo to odslej tradicionaln
prireditev. Radi bi se zahvalili tu obema tovarišema likovneg pouka, ki sta vseskozi pomagala Pr realizaciji te prireditve.
Zalokar Cveta
ZAHVALA
Za uspešno zdravljenje se
zahvaljujem dr. Andreju BARAGI in osebju Travmatološke klinike, hvaležni pacien Franc Prvinšek, Prvine > Trojane.
Vsem še enkrat iskrena hvala I
J
25 LET - TABORNIŠKE ORGANIZACIJE V DOMŽALAH
Letošnjo jesen ali natančneje 6. decembra 1978 praznujejo domžalski taborniki združeni v odredu »SKALNIH TABOROV1* Domžale 25-letnico obstoja. Ta pomembni jubilej bomo praznovali predvsem delovno in smo v ta namen pripravili poleg rednega vsakodnevnega dela v naših osnovnih enotah »vodih, četah, družinah MC in klubom naslednje akcije, h katerim želimo pritegniti tudi vse naše nekdanje člane in prijatelje taborniške organizacije:
29.-30. septembra PARTIZANSKI POHOD V OKVIRU SREČANJA ŠLANDROVCEV NA LIMBARSKI GORI
7.	oktobra ORIENTACIJSKI TEK TABORNIKOV MEDVEDKOV IN
Čebelic
POPOLDNE TABORNIŠKI PIKNIK
28. oktobra TRADICIONALNI SPOMINSKI POHOD TABORNIKOV IN PIONIRJEV K SPOMENIKU NA OKLEM
28. november TABORNIŠKA AKCIJA ILEGALEC
2.-3. december TABORNIŠKA RAZSTAVA
8.	december SVEČANA KONFERENCA ODREDA ..SKALNIH TABORNIKOV11
Priprava tabornega ognja
SODELUJEMO V OBUJANJU SPOMINOV NOB
Taborniška organizacija ima v svojem programu tudi čuvanje tra dicij in pridobitev ljudske revolucij® ter NOB. Tem tradicijam v J^omžalah dajemo precej poudarka; tako spoznavamo kraje in dogodke iz NOB, predvsem pa se učimo taborniške partizanske spretnosti, ki bi prišle v poštev v Primeru vojne.
Tako z borci Šlandrove brigade sodelujemo več let, ter se z njimi srečujemo na njihovih proslavah.
Z veseljem smo sprejeli njihovo vabilo, da se udeležimo njihovega srečanja 9. septembra v Ljubnem °o Savinji. 42 tabornikov v starosti °d osem do štirideset let se je v J^tek, 8. 9., odpeljalo do Gornjega S^ada, kjer so jih sprejeli predstavni mladinske in taborniške orga-tzacije občine Mozirje. Po kraj-
oh<v Pozdravu in razgovoru, smo sli na pohod proti znani parti-pski kmetiji Mavrič na Florjanu Pfi Gornjem Gradu Jer je bil tudi cilj prvega dne po-oda. Ves čas pohoda nas je oto-v ^?ne z nahrbtniki močil dež, dnh ar nas to n* m°tilo, ter smo re volje prišli do Mavriča, ki n„? le Prijazno sprejel, kot je de* sPrejemal partizane. Ko je ob! P°nchal, smo zakurili taborni *l Pl’ ki so se ga udeležili tudi ke 1 Mavričeve družine. V krat-s,/,'1, Priložnostnem programu je «nl°Val. tudi sam Mavnč; ne-na t	Pel in obujal spomine
ežke čase v NOB. Pri njem so
partizani imeli bunker in ko so ga Nemci odkrili, so mu pobrali vso živino, njega odvlekli v zapor, nakar je moral vlačiti ali nositi težke nemške topove. Imel je srečo, da je odnesel celo glavo, vendar je doživel še mnogo hudih trenutkov. Kljub vsemu trpljenju ga to ni zlomilo; tudi vnaprej so partizani pri njem vedno dobili zatočišče.
Ko je bilo treba iti spat, so nekateri taborniki vihali nosove: „Kaj, na senu, bomo spali?11 vendar so bili zjutraj vsi navdušeni nad takim prenočevanjem.
V programu proslave v Ljubnem je bil tudi napad enot teritorialne obrambe na Ljubno. Tako smo že med pohodom proti Ljubnem zaslišali streljanje iz pehotnega orožja, ki je pritegnilo pozornost naših tabornikov, še večjo pozornost pa so pritegnile sladke robidnice, ki so zorele ob naši poti.
Po prihodu v Ljubno smo se skupaj z mozirskimi taborniki zbrali na mestu od koder je krenila povorka borcev Šlandrove brigade, enot teritorialne obrambe, gasilcev, brigadirjev in nas na mesto proslave.
Čudovito je bilo gledati srečanja borcev kako živahni in prisrčni so bili njihovi razgovori.
Vsem prisotnim pa so se globoko vtisnile v spomin besede slavnostnega govornika prvega komisarja Šlandrove brigade tov. Mitja Ribičiča-Cirila, ko je orisal pogoje.
Jutranji zbor - dviganje in pozdrav zastavi
v katerih je delovala Slandrova brigada ter nas opozoril na naloge vseh, da bomo lahko ohranili pridobitve naše socialistične revolucije, pa ne samo ohranili, ampak se tudi borili za nadaljnji razvoj naše samoupravne socialistične družbe. Posebno pa je završalo med taborniki, ko je tov. Ribičič imenoval nekaj kmetov, ki so ne glede na ceno, storili vse za naše borce. Med imenovanimi kmeti je bil tudi tov. Mavrič, pri katerem smo prespali. Srečanje tabornikov in borcev je bilo zelo prisrčno, saj je med borci precej članov in simpatizerjev taborniške organizacije. To srečanje
smo, tako kot prejšnja, izkoristili tudi za dogovore o nadaljnjem sodelovanju. Taborniki so bili navdušeni, ko so slišali, da se spet dogovarjamo za podobno akcijo in to 30. septembra pod Limbarsko goro, na katero smo povabili tudi mozirske tabornike.
Vedro razpoloženje je trajalo še v avtobusu ob vrnitvi, saj so se celo pot vrstile, taborniške, partizanske in narodne pesmi.
Ob tej priliki se tudi iskreno zahvaljujemo Občinskemu odboru Zveze borcev Domžale, ki nam je ob dobri organizaciji omogočil sodelovanje na tej proslavi.
„BOHINJ 1978“ - POLETI SMO DOMA V BOHINJU
Leta 1961 smo prvič postavili šotore v Bohinju na prostoru Gozdne šole Zveze tabornikov Slovenije. Od tega leta dalje se domžalski taborniki vsako leto v mesecu ponovno vračamo v ta prelepi kotiček naše domovine.
Letos julija smo ponovno, to pot že osemnajstič razpeli naše bolj ali manj dotrajane platnene strehe in tako jeli. julija pričela s taborjenjem letošnja prva skupina, v kateri so bili zbrani predvsem tabornice in taborniki v starosti od 12 do 15 let. Vse skupaj nas je bilo nekaj nad 30. Lepo vreme je omogočilo, da smo program, ki smo si ga zastavili, v celoti izpolnili. Taborniške veščine in izpite so prizadevni taborniki osvajali enega za drugim.
Tako smo ob zaključku izmene lahko vsi zadovoljni ugotovili, da smo se naučili marsikaj novega in koristnega s tabornim vodstvom vred. Po desetih dneh je na taborni prostor prispela izmena medvedkov in čebelic starih od 7 do 12 let. Preko 50 smo jih našteli tako, da smo se morali kar malo stisniti v naše šotore, za katere ugotavljamo, da jih je že skoraj premalo, posebej še zato, ker nekateri že kar dobro puščajo vodo. Tisti dan, ko smo se menjali, so bili odhajajoči žalostni, medvedki in čebelice pa navdušeni, čeprav nas je ves prvi dan močil dež, kot da bi nas hotel prestrašiti. Vsi, tudi najmlajši, so junaško pre-
stali preizkušnjo in ko nas je naslednje jutro in potem vse dni pozdravljalo sonce, ni bilo navdušenja konca ne kraja.
Pester program, ki smo si ga zastavili, je bil tudi trud v celoti izpolnjen. V času našega taboijenja je bil občinski praznik 27. julij. Na predvečer tega dne so v Bohinju v počastitev praznika prižgali taborni ogenj, ob katerem smo izvedli priložnostni program.
Mladim medvedkom in čebelicam bo ostal najbolj v spominu izlet na Vogel, predvsem pa nočni pohod na Savico.
V teh 20 dneh, kolikor smo jih preživeli v Bohinju, bo 90 članom našega odreda ostalo v lepem spominu. Vsi so obljubili, da se drugo leto v juliju spet srečamo v Bohinju.
Sedaj, ko pišem ta članek, je ta-boijenje že zdavnaj za nami. Pričeli smo zopet z rednim delom v naših vodih, družinah MČ, četah na osnovnih šolah Josip Broz Tito, Šlandrove brigade, Venclja Perka, Radomlje in Homcu. Pred nami je vrsta akcij, ki bo ob rednem delu v vodih izpolnila čas do naslednjega taboijenja, ki bo upamo spet v Bohinju.
Vabimo vse mlade, da se vključijo v naše vrste in se tako morda prihodnje leto srečamo pod našimi platnenimi strehami in letnem ta-boijenju »Bohinj 79“.	,
IZOBRAŽEVALNI CENTER RUDOLFA MAISTRA KAMNIK Delavska univerza Kamnik
Delavska univerza Kamnik bo v sodelovanju z Visoko ekonomsko komercialno šolo iz Maribora organizirala študij ob delu. Zato zbiramo predhodne prijave za prvi letnik VEKŠ, ki naj bi bil v študijskem letu 1978/79 v Kamniku.
NAČIN ŠTUDIJA
Študij ob delu bo organiziran v Kamniku, kjer bodo vsa predavanja, vaje in tudi izpiti. Če študent v omenjenem roku ne konča letnika, se lahko v naslednji letnik vpiše evidenčno.
POGOJI ZA VPISc
V prvi letnik se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali gimnazijo, ekonomsko srednjo šolo, upravno-administrativno šolo, tehnično šolo vseh smeri, delovodsko šolo, komercialno šolo, poslovodsko šolo, hotelirsko šolo ali podobno srednjo šolo.
K študiju vabimo tudi tiste študente, ki so se že vpisali v VEKS vendar študija niso dokončali. Njim bodo opravljeni izpiti priznani.
PRIJAVNI ROK
Delavska univerza Kamnik bo zbirala evidenčne prijave za vpis do 25J|oktobra 1978.
Vse potrebne informacije o pogojih, prijavah in načinu študija dobite na Delavski univerzi Kamnik, Maistrova 2, telefon 831452.
V.
OPOZORILO ZASEBNEMU SEKTORJU
Skupnost za zaposlovanje Domžale opozaija vse zasebnike, da so na podlagi Zakona o evidencah (Ur. 1. SFRJ, št. 2/77) dolžni izpolnjevati obrazce potreb po delavcih (Obr. št. 0,48), t. j. prijavljati vsako Iprosto delovno mesto oz. izpraznjeno delovno mesto pravočasno. Pravilno izpolnjeni obrazec pošljite na Skupnost za zaposlovanje Domžale, Ljube Šercerja 4, vam vrnjeni 4. del pa oddajte na socialno zavarovanje, ko delavca prijavite.
SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE, oddelek za splošne zadeve in družbene službe
objavlja na podlagi 13. člena zakona o postopku z najdenimi stvarmi (Ur. list SRS, št. 31/76)
JAVNO DRAŽBO NAJDENIH STVARI
dne 9. 11. 1978 v Domžalah, Krakovska 26, ob 9. uri. Na javni dražbi se bodo prodajala najdena kolesa, mopedi, ure in drugi predmeti.
Oškodovanci, ki imajo dokazilo o lastništvu omenjenih predmetov, imajo možnost ogleda dne 8. 11. 1978 od 12. do 15,30 v Krakovski ulici 26, Domžale.
Oddelek za splošne zadeve in družbene službe

"S
OBVESTILO
Obveščam občane, da sem zopet pričel opravljati svojo obrt avtomehanične stroke v Domžalah, Trubarjeva 5 (od zvezni cesti). V uk sprejmem tudi vajenca.
SE PRIPOROČAM!
Avtoservis Lovše Josip
""N
V
J
OGLAS
Cenjene stranke vabim, da se poslužijo uslug v novo
odprti cvetličarni od 1. oktobra dalje.	v .
Cvetličarna v Presetjah pri Radomljah nudi sveže m suho cvetje ter lončnice. Izdelujemo vse vrste aranžmajev za svečane in žalne namene. Posebnost izdelave so sune naravne ikebane".	^ prjporoča
Vrtnarstvo in cvetličarstvo Semen - Vaška pot 27, Preseije

OGLAS
„Delovna organizacija VUGOCRVL, Ljubljana vabi vsled predvidene povečane proizvodnje vec delavcev za opravljanje del in nalog v našem proizvodnem obratu v Dolu pri Ljubljani.
Kvalificirani delavci s 1/2 do 1-letno prakso naj pošljejo prošnje ali se osebno oglasijo v proizvodnem obratu v Dolu, v osmih dneh od objave oglasa.
Prednost imajo delavci z izkušnjami pri delu s kemikalijami.”
J
SGP „SLOVENIJA CESTE11 n.sol.o.
LJUBLJANA,
TOZD OPEKARNA MENGEŠ MENGEŠ, Ropretova 16
objavlja
v TOZD opekarna Mengeš prosto delovno mesto
OBRAČUNSKI REFERENT PROIZVODNJE
Pogoji: — srednja strokovna izobrazba ali nepopolna srednja strokovna izobrazba z l-letnimi delovnimi izkušnjami - znanje strojepisja
Tla delo sprejemamo za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela, ki traja 60 dni.
Rok za vlaganje prijav je 15 dni od objave v časopisu.
Pismene prijave z življenjepisom in dokazih o izpolnjevanju pogojev, sprejema kadrovska služba TOZD Opekarna Mengeš, Ropretova 16.
V..
OBVESTILO
Ponovno obveščamo vse lastnike motornih vozil, da poleg tehničnega pregleda vozila pri AVTO-MOTO ZVEZI Ljubljana, U" tova cesta, AVTO-HIŠI na Vodovodni c. 93 in pri VIATOR-ju nasproti Litostroja istočasno lahko tudi poravnate cestno pristojbino in obvezno zavarovanje vozila za naslednje leto.
S tem si boste prihranili dragoceni čas in istočasno opravili svojo dolžnost na mestu samem.
Iz pisarne oddelka za notranje zadeve
C ^Osnovna šola Matije Blejca Matevža v Mengšu oglaša prost dela in naloge kuhinjske pomočnice za poln deljen delovni Čas.
Prijave sprejemamo do zasedbe. Osebni dohodek po pravilni* šole.“
..Osnovna šola Matije Blejca Matevža Mengeš razpisuje
dela in naloge tajnika šole - za določen čas, (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu).	j
Pogoj: izobrazba ekonomske ali administrativne smeri - Sl
"j Nastop dela s 23. 10. 1978. Ponudbe sprejemamo do zasedbe-^
OPRAVIČILO
Javno se opravičujem tovarišu Kmetiču Jožetu iz Trzina, Kmetičeva ulica, za odvzem odlikovanja, ker sem bil prepričan, da je bojno, vendar je bilo delovno.
Orel Franc, Trzin
IŠČEM	^
Ogrevano sobo s souporabo ^ palnice iščeta dva dijaka, v |tjbe Žalah ali v bližnji okolici *j fonu
(SIS ZA RADOVEDNE OBČANE)
Slamice iz slamnika Domžal-čanov:
Novo vodstvo KS Zlato polje po več mesecih še ne more začeti s samostojnim delom, ker prejšnji krajevni funkcionarji ne predajo „šta-fetne palice". Ali je ta odsev močne vezanosti na funkcije, ali pa nemara česa drugega? Občani upajo, da bo novo krajevno vodstvo dobilo pogoje za delo zagotovo & kak dan pred koncem mandata.
V novem trzinskem naselju so na licitaciji prodali tri gradbene parcele s komunalno ureditvijo, srečnim lici-tantom za okroglih 32 starih milijonov (za eno parcelo seveda!) Delavci — neposredni Proizvajalci začnite takoj varčevati, da boste na starost lahko prišli na lastno gradbeno parcelo v Trzinu. Naj vas osreči obet, da bodo "a njej gradili tisti, ki pridejo za vami!

ne dopustimo si, da bi
~ mnogo govorili in nič naredili
~ mnogo začeli in ničesar končali
~ mnogo obljubljali in ničesar izpolnili malo delali in mnogo godrnjali
~ precenjevali sebe in podcenjevali druge ~ nenehno zahtevali in se nikoli zahvalili

* REFOVŽ j
j v
Sirrzr
Sirota jaz ob cest’rjavim, iz centra sem pregnan, kaj kmalu bom preveč rjav, da kazal bi turistom -kod in kam. Foto Rojc
V
METODA
Ali že veste, da nekateri popoldanski (fuš) popravljalci gospodinjskih aparatov svojim strankam ob okvarah povedo, da je z njihovim aparatom tako ali tako konec ter, da je najbolje, da kupijo novega.
Iz gole dobrote popravljalca prejme lastnik nekaj sto dinarjev za polog novega stroja, popravljalec pa okvarjeni stroj popravi in ga proda kot novega.
Tako sta zadovoljna oba: stranka, ki ima nov stroj, ter popravljalec, ki je zaslužil za nov stroj I
V Radomljah so, tako kot so znameniti postali v Krškem že pred leti požagali sadno drevje. Avtobusna postaja pa jih ne moti, saj je še vedno skorajda na grobišču padlih borcev NOV.

Ali že veste . . .
■ ~~ da nekateri domžalski obrtniki ne zmorejo 400 starih tisoča-0v Pri solidarnostnem zbiranju denarja za trafo postajo, premo-J° pa 60 starih milijonov za nakup supemovega avtomobila.
• •
da se da tudi s stroji iz davne preteklosti zagotoviti (ob po-°ci tujih rok) daljno prihodnost.
• •
ZaiT *mamo v občini novo svojevrstno markacijo poti v IHAN. da J0 so poskrbeli neodgovorni posamezniki, ki po novem (ali jjj Cs *c po starem) vozijo smeti na odlagališče v IHAN, do koder cijeP0Skrbeli ~ ne boste težko uganili - za svojevrstne marka-

VARNOST PROMETA IN ZDRAVO OKOLJE: SMETI TROSIJO (TROSIMO!)!
J
Nemalokrat lahko vidimo na naših cestah, ko vozniki osebnih ali drugih vozil z lažjimi ali težjimi prikolicami vozijo razne odpadke na urejena, mnogokrat pa tudi na takoimenovana „divja" odlagališča. Pri tem je pa skoraj vedno opaziti, da odpadni tovor ni pravilno naložen, vsled česar se njegova vsebina stresa po cestišču. To je lahko za druge udeležence v prometu usodno.
In da bi bila nevarnost še večja, ki jo taki vozniki po našem prepričanju zavestno ustvarjajo, parkirajo vozila na cestišču, ki je največkrat ozko in za varno srečevanje vozil že itak težavno. Tovor odložijo na bankino in ne na mesto, ki je odrejeno. Prav zaradi tega še posebno ogrožajo cestno prometno varnost tudi občani, ki prihajajo na taka smetišča, odnašajoč še morebitno uporabne ali za predelavo uporabne predmete, katere nato puščajo na vozišču, kjer jih sortirajo oz. pregledujejo. S tem pa prav gotovo spravljajo v nevarnost sebe in druge udeležence v prometu.
Prav zaradi tega, še prav posebno pa tudi iz estetskega videza in zdravega okolja, katerega si vsi vedno bolj želimo, se bomo morali v vseh naših sredinah odločno zoperstaviti, storilce pa prijaviti pristojnim organom v kaznovanje, če hočemo doseči tudi na tem področju red, varnost in zdravo okolje.
SPV
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage tete
ALBINE KOROŠEC
Ob nepričakovani izgubi naše drage tete ALBINE KOROŠEC iz Dol pri Krašcah, ki je umrla v 81. letu starosti, bila je od leta 1942 popolnoma slepa, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob njeni nenadni smrti kakorkoli pomagali, predvsem sosedom, ki ste nam priskočili na pomoč. Nadalje zahvala dr. Djuriču, zdravniku iz Moravč, ki jo je večkrat obiskal na domu, in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje. Potem zahvala g. Vrolihu iz Brda in g. Jožetu Mrvaiju za pogrebni obred in poslovilni govor, tudi moravškim pevcem, ki so ji zapeli v zadnje slovo.
Zahvalimo se tudi zastopniku Zveze slepih za udeležbo na pogrebu in vsem, ki ste nam izrekli sožalje ob njeni smrti. Še enkrat vsem, - zares iskrena zahvala.
Nečakinja Minka v imenu vsega sorodstva
-------------------------------------------------------------V
ZAHVALA
pb boleči izgubi moje dobre in skrbne mame STANKE TURK
se iskreno zahvaljujem Raubar Štefanu, Grintal Marjanu in njegovi mami, Ložar Andreju, Vučko Andreju in Jerič Pavlu, pevcem ter vsem ostalim, ki ste darovali cvetje in ki ste jo spremili na njeni zadnji poti ter iskrena hvala za tolažilne besede.
Žalujoči sin Koni
ZAHVALA
Vsem, ki ste nam ob izgubi očeta izrekli sožalje, se od njega poslovili in ga spremili na zadnji poti se najlepše zahvaljujemo. Zahvaljujemo se prijateljem in sosedom za vso pomoč. Posebej se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Domžale za vso skrb, ki so mu jo posvetili med težko boleznijo, PD Domžale za tople poslovilne besede in pevcem za žalostinke.
Grandovec
J
DESET LET HOKEJA V OBČINI
OKLEPNIKI S PREVOJ
To, kar sem napisal v naslovu je le delno resnično. Deset let je hokej na Prevojah uradno registriran in priznan. Začetki pa segajo mnogo dlje, tja v predvojna leta, ko je sedaj že pokojni ravnatelj prej šentviške potem pa osnovne šole na Brdu, tov. Bitenc, zajezil potok in tok vode spustil pozimi v bližnje močvirje, da se je naredila ledena plošča. Tukaj je bil potem zimski raj za mladež, ki se je drsala v primitivnih drsalkah, često narejenih pri kovaču. Z leti ledene plošče na močvirju ni bilo več toda tisti drsalni duh je ostal, drsanje je prišlo v navado, izročilo ene generacije drugi. Drsalci so se preselili na štiri prevojske bojarje in nadaljevali tradicijo. Počasi se je začel pojavljati tudi hokej, skrajno preprost, brez prave igralske opreme, brez ograje na drsališču, brez . . .
Toda nekaj je bilo pri tem po-
Rak Vid A ndrejka Martin, Lončar Franc, Rak Vinko, A ndrejka Franci, Novak Pavel, Kersnik Griša, Cokan Mirko, Pirc Branko, Stupica Božo, Dolinar Matija, Stupica Daro, Dolinar Marjan, Kosmatin Milan in Avbelj Franc. Mogoče sem koga izpustil, naj mi oprosti, saj točnejših podatkov arhiv ne poseduje.
Nato je HK Prevoje nastopal deset let v republiški hokejski ligi in takoj je pokazal dobre rezultate. V vseh teh letih je na koncu prvenstva skoraj vedno zasedel drugo mesto in Prevojcev se je prijel vzdevek „ več no drug V'. To je bilo prekinjeno v lanski tekmovalni sezoni, ko so Prevojci zasedli prvo mesto in se uvrstili naprej v medrepubliško slovensko-hrvatsko hokejsko ligo.
Slovesna podelitev pokala je bila na dan mladosti 25. maja tega leta v Kulturnem domu v Šentvidu. Pokal, v katerega je bilo vtkano marljivo delo desetih let, je izročil
H K Prevoje - članski prvak v republiški hokejski ligi v sezoni 1977-1978. Stojijo od leve na desno: Dolinar F. — tehnični vodja, Stupica D., Dolinar M., Kosmatin, Habič, Cerar, Bergant, Per. Cepijo: Jakopič Bogdan — trener, Gostič, Kapič, Avbelj, Keržan, Verglez, Lenasi, Judež. Ležita: vratarja Koželj in Kveder
javu vidno. Skoraj v vseh krajih se mladi pozimi bolj navdušujejo za sankanje in smučanje, na Prevojah pa kljub temu, da so na Kninskemu hribu, ki je v neposredni bližini Prevoj, zelo ugodni pogoji za smučanje in sankanje, tega ni bilo opaziti. Vse poti so vodile na bajerje in tam je bil pravi živ-žav. Hokej je bolj navduševal, bil je družabnejši, zanimivejši, drznejši, bolj moški. Igra je postajala vse resnejša, kalilo se je znanje in izkušnje in v takih pogojih je moralo uradno priznanje prevojskega hokeja kar priti. Zbralo se je nekaj denarja, mnogo prosjačenja okoli HK Olimpija in Slavijo, še več pri hali Tivoli in prevojski hokej je začel dobivati vse uradnejše oblike.
Kdo so bili tisti „srčni možje", ki so si upali ustanoviti hokejski klub Prevoje in 1968. leta igrati prvo uradno tekmo z HDK Celje v Celju? To so bili A ndrejka Silvo,
predsednik Hokejske zveze Slovenije tov. Zupančič, ki je ob priliki tudi poudaril, da hokejske tradicije, izkušnje in sploh hokejsko življenje na Prevojah ne sme zam-reti, ker bi bilo s tem uničeno delo množice ljudi in da je treba organizirati vsa sredstva in sile, da bi delo nemoteno potekalo tudi v prihodnje.
Na tem mestu bi se dotaknil še nekega problema, ki je za prevojske hokejiste in sploh za ljudi, ki se z hokejem na Prevojah ukvarjajo, zelo boleč. Gre namreč za nepriznavanje eksistence kluba, dejavnosti in dela ter nerazumevanja s strani občinskih športnih organov. Se vedno vlada prepričanje, da HK Prevoje tvori peščica entuzijastov, ki se podijo za ploščico in na veliko zapravljajo družbena sredstva. To, da ima članska ekipa 25 registriranih igralcev, ki redno trenirajo in tekmujejo (nobeno hokej-
sko moštvo jih nima več) in pionirska ekipa ki ima 45 registriranih igralcev, ki tudi redno trenirajo, ne pomeni dovolj. In tudi to da združuje krajane iz KS Prevoj, Rafolč, Lukovice, Doba in Domžal ter, da je HK Prevoje edini nosilec športne dejavnosti v prevojski in sosednjih krajevnih skupnostih mjbrž tudi še ne pove dovolj. Pa naj dodam še to, da se je z leti razvijala tudi samouprava v hokejskem klubu, katera je danes osnova za njihovo delovanje. Povezali so se s sorodnimi klubi, vključili so se v Hokejsko zvezo Slovenije in Jugoslavije, v občinsko TKS in ZTKO Domžale. Njihova klubska dejavnost se je razširila na ostale športne panoge, predvsem sekcija košarke in atletike. Vsako leto se vključijo v TRIM košarko in ne samo kot igralci, tudi kot organizatorji tekmovanj.
V letošnjem majskem teku po ulicah Domžal so že drugič osvojili prehodni pokal. Iz vrst igralcev so vzgojili tri hokejske sodnike, ki danes že sodijo na najvišjem nivoju.
Dejavnost je silno razvejana, dela se z veliko vnemo, vse se čisla in neguje, doseženi so izjemni rezultati toda. .. Mogoče problemov ne bi bilo, če bi se vse skupaj imenovalo HK Domžale...
Naročili so mi še naj se na tem mestu zahvalim za požrtvovalno delo vsem, ki so kakorkoli doprinesli k razvoju hokeja na Prevojah, predvsem pa tovarišem, ki so teh deset let hokejski klub vodili• A ndrejka Silvu - ustanovitelju in predsednikom: Andrejka Martinu, Cokan Mirkotu, Pirc Branku, Stupica Božo tu in Dolenc Alojzu. Zahvala je namenjena tudi dr. Matiji A ndrejka za njegovo nesebično pomoč kot klubskemu zdravniku in dolgoletni vestni blagajničarki tov. Mariji A ndrejka. Izredna zahvala je namenjena tudi trenerjem: Silvu A ndrejka, Štefanu Semetu in Bogdanu Jakopiču. Pohvala gre tudi vsem ostalim stotim članom, tehničnim delavcem, tajnikom, gospodarju kluba Milanu Kosmatinu in vsem pristašem, ki so karkoli doprinesli k razvoju prevojskega hokeja.
Na slovesni podelitvi pokala je v imenu 10 IIKP spregovoril tudi sedanji tajnik kluba tov. Pevec Janez in med drugim povdaril: „Upam, da se bomo ob naslednjih jubilejih ponovno srečali in tudi takrat s ponosom gledali m prehojeno pot m uspehe tako m športnem kot družbenopolitičnem področju.. “
Homar Tone
NASA NOVA TELOVADNICA
Leta 1967 smo dobili v Moravčah lepo novo šolo. Učenci, ki zahajamo vanjo, smo ponosni na svojo šolo, toda nekaj smo vsa ta leta pogrešali: TELOVADNICO. Ure telesne vzgoje so bile dolgočasne, saj smo morali telovaditi na hodnikih in v pritličju. Z našim skakanjem smo vzdigovali prah, ki smo ga morali vdihavati. Nismo se smeli razživeti, kajti naš vik in krik bi motil pouk v učilnicah. V poletnih dneh pa smo telovadili na igrišču. Igre na igrišču so nam bile zelo všeč. Toda kaj, ko pa je lepih poletnih dni tako malo in nam je' slabo vreme velikokrat ponagajalo. Vseskozi je tlela v nas velika želja po telovadnici. In sedaj se nam je želja uresničila. Pred nami stoji velika, svetla; najmodernejša v naši občini. Z velikim veseljem smo gledali, kako raste pod pridnimi rokami delavcev. Njena notranjost je urejena na najmodernejši način.
Vse je lepo, novo in urejeno. Sedaj bodo ure telovadbe mnogo bolj razgibane in vesele. Za našo novo in lepo telovadnico se imamo zahvaliti našim staršem in vsem občanom, ki so s svojim samoprispev; kom pripomogli, da smo zgradili telovadnico, ki je v ponos vsem učencem v občini in vsem občanom. Zahvala gre tudi vsem osta; lim občanom, ki so na kakršenkob način sodelovali, da je bila telovadnica tako hitro zgrajena. Pionirjii in mladinci upamo, da se bodo sedaj naši starši in krajani, ko bodo videli, da je njihov samoprispeve bogato naložen v novem objektu, še naprej odločali za samoprispe-vek in tako pomagali še drugim šolarjem do potrebnih novih objektov.
Luder Ja*11 učenec 8. razreda osn. šole Jurij Vega
Moravče
TVD Partizan Domžale začenja novo obdobje svojih aktivnosti pomanjkanju prostorov v telovadnici bo spet zaživelo vsest.ra,Lani telesnovzgojno delo v celi vrsti oddelka. Na fotografiji: mladi c TVD Partizan Domžale na junijskem izletu v IZLAKE