In še enkrat c. kr. kmetijska družba za Štajersko in Slovenci. Gotoro ne bo aikdo pobijal Iepega aameaa, ki ga imajo kmetijske dražbe, in tadi ae bo nikdo odrekal kmetijski družbi za Stajersko zas'ug za povzdigo in razvoj kmetijstva na Štajersktm, čera-no bi se brez dvona lahko dalo storiti se veliko ve<5. Ako bo drnžba imela pred očmi ediao svoj pravi namen, ga bo tndi gotovo v večji ali manjši meri dosegala. Veadar se pa včasih zdi, da drnibi tn ia t?.m pozabi aa svoj namen. Kakor znaao, obstoji drniba iz posamezaih podrnžnic. V novejšem časn so začeli tndi S.orenci nekoliko bolj misliti na podrninice, oziroma na nstamvitev aovih podrnžaic. Tadi Sloveaci bi radi dobili kak dobiček cd raziičaib ngtdacsti, ki jih ima drnžba aa razpolago. Do «edaj so se z različnimi podporami itd. lepo delili Nemci, posebno pt veleposestBiki ia meščaai, ki »o prvi gpozaali korist kmetijake drnžbe. So li b.li aa to posebej opozorjeai, se ne ve, a vsekako smo Slovenci v tem ozirn zamndili zelo veliko. Ravao zategadelj bi bilo pričakovati, da bi kmetijska drožba sedaj poBebao sla Sloveaeem na roko, da tndi ti imajo kak hssek od njp. Pri dražbi, ki ima pred očmi povidgo kmetijstva, ne pa aemlko potiliko, bi se to pač 8&mo ob sebi umevalo. A v resaici izgleda stfsr skcraj ravao narobe. Namesto da bi drntba podpirala nstanovitev podraiaic po slovenshih krajih dežele, pa dela aepotrebne in sloveDski pameti nerazamljive težkoče. V najnovejšem času je osrednji odbor tudi sklenil, siovanje pcdrnžnic opustiti. Stovenski časaiki 80 opetovaao ia z ogorčenjem poročali o takem početjn osrednjega odbora v Gradcn in držarai poslanec g. dr. Eoroiec je v posebai interpelaciji opozoril poljedelskega miaistra na to početje. G. miaistrn pa se nič kaj posebno ae mndi, da bi dal cdgovor. Najbrž je sel vprasat kmetijsko dražbo, kaj aaj odgovori, zakaj osrednji odbor v Gradca se je dao 5. septembra bavil z interpelacijo gosp. pcsUaea, ia kakor poroča RGosp. Glasaik", bil je poročevaltc — aek grašdak Ł hard Elammer — močm hnd nad g. dr. Koroscem in je predlagal, da se podajo Bvisoki vladi stvarna pajasaila, ki popolaoma ovržejo (?) trditre g. poalaaca," in da se odlcčoo prutestira prcti neresaičnim (?!) ntrditvam" g. drž poslanca, da po8pe(suje e. kr. kmetijska dražbi le interese ve!eposestnikov in tržanov." Ne verjamemo, da bi se g. poslaaec pcsebno vstrasil tega sklepa, a vsekakor aaj bo pripravljea aa odgovor poljedehkega min:stra v teat imisln. G R baid Klammer pa aam ae bo zameril, Če ga oponn mo na njegovo laslno poročilo, 8 katerim je zabranil nattaovitev podrnžaice v Ž?talah. BPo poizved ivanjih poročeralca — Klammerja — so v Žitalab, kakor tadi v sosednih krajih, kakor 80: Donačkn gora, Čjrmožiie, Koč.čj, Nadole ia Št. Fiorjaa, uajveč le manjsi posestaiki, od katerih ni pričakovati maogobrojaega pristops, pač pa bi se moralo prevdariti po pcročevalševem — t jrej Klammerjevem — mneaja, bi li lo kazalo ustaaoviti podrožoice v Rogatcu (')". Seja csredajega odbora dae 6, jaaija 1906 Da se je torej odklonila ta podrnžn.ci, bil je edin vzrok, da so tan ^največ le maajši potestaiki". Gjgp. Ribard Kiammer je meada pozabil pnstaviti, da so v Žstalah ia okolici »aajveč le" slovenski posestaiki, v Rogatcn pa nnajveč Ieu aemški tržani. Z gotovostjo t;rej lahko trdimo, di 80 Uka poročila, če drnga ne, vsaj eaostraaska, in bi jim osrednji odbor ae smel preveč verjeti. 0 drngih zopet vemo, da so rjaravnost nereaaičaa. Podražn ca aa.Dabrai je bila odkloajeaa, ker je poročevaiec Lenko vsled slabega znanja zemljepisji ceail cddaljenost D.brse td C:lja ie n* 12 km, med tem ko je v resnici 20 km. &7. J.st pa, kamor bi podrnžaica tndi segal«, je oddaljea od Cjlja celo 33 km. Ii tudi pri D.brni g. Lsnkolu ai prar, da 8o,za8topanipoDajveČmajhaipo8e8taiki'. Ne Temo aicer kako velik posestaik d« je Leako, a priporočaii bi mn, naj si enkrat rgleda velikcst posestev tistih Djbračanor in St. Jjščanov, ki so malo višje proti Kczjakn. Omeajamo, da je bil pri seji dna 2. mtjaika 1906, ko se je cdklonila podrnžaica za Dubrao, aavzoč tndi Rihard Klammer, da je torej labko alisal, da diuiba aič kaj posebao ne pospesnje koristi Bmanjših posestaikov". Di opravičeno dromimo o nepristrancati c kr. kmet;jske družbe, aam je nadalje povod ravnanje osrednjega odbora, ko se je šlo za podrnin:co v Pas8a'l u V tem krajn je že b la eakra' podrnžoica, ,,pa je zopet kmala zupala". Sjdaj pa svet poslušaj! VfclJGb tcma, d* ima že jasen doksz, da tam niso tla za podrnžnico, vendar osrednji odbor Bpričakuje, da bo imela podružnica trajea obstojl" Sya oar. <d'jora dae 6. jnnija 1906. Razumi to, kdor moies! G. L?ako-tn v sponiaako kajigo bi se zapisali besede poročevaic* za tj podružnico. .Pripczn&ti se tndi mora, da je oddaljenost 16 do 20 klm od Bedeža okrajne pjdratnico v Weitz-u ovira za pristop v okr. podražaico." Ko bi bil turej g. L°nko v srojem pjročilu o dobraskj P drnžnici navedel resaičao cddaljenost Dobrae od Celja, moral bi trditi jednako in podrnžuico priporočati! G. Lenko, to da misliti! Če 8e torej strar trezno premisli, se osrednji odbor ae bo nikdar opral očitanja, ki mn ga brez strabn vržemo v obraz, da je ajegovo ravnaaje aedosledao ia enostransko. To je vendar vrhuaec aedosledaosti, ako kmetijska drnžba v svojem glasiln vabi na pristop k družbi, aa drugi Btrani pa alovenske p< drnžaice odbija. V štev. 20. ^Gospcdarskega Giasoika" 19G6 capisal je nek H. R. doJg člaaek, v katertm pcvdarja koristi, ki jih duaaša BprisUp k tasi organizaciji", ter z veliko vnemo vabi na pristtp k drnibi, aaj bi ta H. R. rajsi lap sal člaaek na osreda^i cdbor, da bi ta b 1 D»spn t slovenskim podiužaicam enako pavičen kakcr proti nemškim. Kakor pa stvari btojž, se torej nove podražaice ne bodo več sprejemale. Kaj naj storimo spodaje štajerski Siovenci? 0 tem pnbodnjič!