Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA	Letna naročnina, Italija	Lir 35.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177	Letna inozemstvo	Lir 50.000
PODUREDNIŠTVO	Zračna pošta inozemstvo	Lir 80.000
34135 Trst, Vicolo d. Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 11234499
Leto XL. - Štev. 30 (2009)
Gorica - četrtek, 28. julija 1988 - Trst
Posamezna številka Lir 800
Krščanska vera premaguje vse meie Dukakis - predsedniški kandidat
(Iz pridige sv. očeta v Krki)
»Razveselil sem se, ko so mi rekli: K hiši Gospodovi hočemo romati« (Ps 122, 1.)
Resnično je zame veliko veselje, da v letošnjem Marijinem letu pred pragom v tretje krščansko tisočletje skupaj z vami pridem kot romar v to častitljivo cerkev, ki je, odkar so jo pred 800 leti zgradili, posvečena posebnemu spominu Matere božje. Zbrali smo se tukaj, da se v posebnem češčenju spomnimo sv. Eme, delovanje katere je proti koncu prvega tisočletja spremljal obilni božji blagoslov in je pokopana v kripti te cerkve.
Da, vesel sem, da lahko obiščem vašo deželo in občudujem njene lepote: planine, doline, gozdove, potoke in travnike. Če danes s psalmistom molimo pred tem veličastnim ozadjem: Že stojimo v tvojih vratih, Jeruzalem (v 2), potem se nam zdi, da se narava sama, kot nekaka vrata odpira z vsemi svojimi lepotami, da bi nam omogočila vstop v globoke skrivnosti tega sveta. Narava, to so ona vrata, ki nam odpirajo pot k Bogu, Gospodu vsega stvarstva. Zato se spomnimo v tem kraju tudi vseh onih generacij, ki so v tej deželi pred nami slavile ime Gospodovo in romale v večni Jeruzalem: v kraj večne božje navzočnosti, kjer ga zdaj gledajo iz obličja v obličje.
S psalmistovimi besedami radosti pozdravljam vse, ki ste navzoči pri tej evharistični slovesnosti, ali jo spremljate po radiu in televiziji; pozdravljam vernike škofij Krka-Celovec in Gradec z njihovima škofoma; prav tako pa tudi romarje iz slovenskih cerkvenih provinc ter iz nadškofije Videm, ki so se s svojimi nadpa-stirji in duhovniki zbrali tukaj na šesto romanje treh dežel. Vsi vi s tem izpričujete moč krščanske vere, ki premaguje vse meje: meje srca, meje jezika in meje kulture. Čeprav prihajate iz raznih narodov, govorite kot eno ljudstvo božje en jezik skupne vere.
Na tem področju Evrope se stikajo razne kulture: nemška, romanska, slovanska; bogatijo druga drugo in se prepletajo. Vsem je krščanska vera vtisnila globok pečat: tako je bilo do danes, tako naj ostane tudi v bodoče. Povezan z vami v naši skupni veri v Kristusa bi rad ob svojem pastoralnem obisku v tem romarskem kraju tudi z vami izrekel dvojni DA: »Da k veri - da k življenju.«
Kakor nas psalmist vabi v hišo Gospodovo, tako pravi Kristus o sebi: »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi« (Mt 11, 28). Da, on sam je pravi šotor božji med ljudmi. V njem, v večni besedi Očetovi, ki je postala človek, se je Bog lju-tem popolnoma razodel. Ker, Jezus tako pravi, da mu je Oče vse Izročil, in »nihče ne pozna Očeta kakor le Sin in tisti, komur hoče Sin razodeti« (Mt 11, 27).
»Pridite k meni,« kliče Kristus danes tudi nas. In zato smo prišli. Prišli smo In smo se zbrali ob besedi božji kot sedanja generacija njegovega ljudstva, ki je po veri stopila v vrata Jeruzalema. Zato nam apostol v današnji liturgiji kliče: »Beseda Kristusova naj v obilju prebiva med vami« (Kol 3, 16). To obilje najdemo v Cerkvi, kadar nam pripravlja mizo božje besede. Odločilno pa je, da berila iz Sv. pisma ne samo poslušamo, temveč da jih sprejmemo vase, da v nas prebivajo, da po živi in zavestni veri dosežemo ono božje spoznanje, po katerem pozna Oče Sina in Sin Očeta. Da bi prišli do tega spoznanja, nas apostol danes vabi: »Poučujte in opominjajte drug drugega v vsej modrosti! Prepevajte Bogu v svojih srcih s psalmi, slavospevi in duhovnimi pesmimi« (Kol 3, 16).
Naši predniki in evropski narodi so že pred mnogimi stoletji sprejeli Kristusovo povabilo in so prišli k njemu. Nešteti ljudje so sprejeli njegovo besedo in se v življenju in smrti ravnali po njegovem evangeliju. Iz vsakega izmed naših narodov so Izšli svetniki: moški in ženske, ki so se brez pridržka predali Kristusu in so bili polni njegove svetlobe.
Zgodovino krščanske vere v Evropi pa so spremljale tudi verske krize, ki jih označuje upor proti evangeliju in odpad od njega. To velja tudi danes. Mnoga vrata so se za Kristusa zaprla. Zato potrebuje Evropa, kakor sem že večkrat dejal, nujno novo evangelizacijo, v velikih mestih prav tako kot na podeželju. Tudi Cerkev v vaših škofijah in pokrajinah mora postati v večji meri misijonarska. Če kristjani svoje vere ne bodo več izpričevali z zgledom in besedo, jim bo odvzeta luč. (Razodetje 2, 5). Prišli bodo drugi in zavzeli prostor, ki ga kristjani več ne zavzemajo.
Zato si spet bolj vzemimo k srcu poziv apostola: »Poučujte in opominjajte drug drugego v vsej modrosti«. Začnite spet govoriti o veri, vero posredovati v pogovorih med generacijami, med zakonci, med kolegi, med prijatelji. Če Kristusovi učenci onemijo, bodo govorili kamni zapuščenih in razpadlih cerkva. Dobro delate, če svoje lepe stare cerkve vzdržujete. Še važnejše pa je, te cerkve nedeljo za nedeljo napolniti z življenjem. In še važnejše je, da si sam cerkev: stavba iz živih kamnov. Zato je izredna škofovska sinoda leta 1985 zahtevala: »Vsi laiki naj izpolnjujejo svojo dolžnost v cerkvi in v vsakdanjem življenju, da na ta način napolnijo ta svet s svetlobo in življenjem Kristusovim in ga preoblikujejo.«
»AMERIŠKI SEN«
PO SLEDOVIH KENNEDYJA...
Znani avstrijski državnik iz napoleonskih časov knez Metternich je nekje zapisal, da je politika komedija v več dejanjih. Ko se enkrat odgrne zavesa, se mora (komedija) nujno nadaljevati. Zato bi bilo nesmiselno javljati, da prireditev bo; komedija se bo nadaljevala z igralci... ali pa z gledalci, ki bodo zasedli oder...
Vzemimo te Metternichove besede kot že hočemo, lahko najdemo v njih tudi lep odsev naše dobe in njenih političnih iger. Če smo zadnje dni gledali po televizijskih zaslonih prenose z demokratske konvencije v Atlanti v ZDA, smo lahko prav gotovo — vsaj na zunaj — gledali nekako takšno komedijo. To je bilo seveda šele njeno prvo dejanje, z balončki, koračnicami, umetnimi ognji, pop-cornom itd. itd. Prava podoba ameriškega načina političnega izživljanja, .ki ima vse zunanje lastnosti komedije pa tudi osladne čustvenosti z napori žena in drugih družinskih članov glavnega kandidata. Pač tipična slika ameriškega političnega čutenja, ki je tako daleč od evropskega!
Ne smemo pa zato zaključiti, da je šlo zgolj za komedijo v ožjem smislu. Za vso to navlako je bila pravzaprav težka in huda bitka med glavnimi kandidati (in strujami) ene od dveh ameriških starih tradicionalnih političnih sil. Demokratje
Slovenci niso sami
Beograjska neostalinistična ofenziva se vedno bolj krepi. Šef srbskih komunistov Miloševič, ki vedno bolj postaja pojem neostalinistične renesanse v Jugoslaviji, je pometel še z zadnjo trdnjavo kolikor toliko poštenega novinarstva. Kot zadnje je bilo v začetku junija očiščeno še uredništvo »Nina«, ki je veljal že nekaj let za najuglednejšo beograjsko politično revijo. Miloševič je dobil konec junija tudi bratranca z imenon Stipe Šuvar, ki je postal šef jugoslovanskih komunistov. Šuvar je najbolj poznan po svojem zloglasnem reklu, da je za utišanje kritične inteligence potrebna le četica vojakov.
Bralci osrednjega slovenskega dnevnika »Delo« se lahko že lep čas bislo nasmihamo nad neumnostmi nekaterih borčevskih organizacij po Jugoslaviji, ki ob vsakokratnih »aferah« v zvezi s Slovenci takoj pristavijo svoj lonček ter »najostreje Obsodijo protirevolucionarno, .protisocialistično in protisamoupravno početje nekaterih Slovencev«.
Te »reakcije« v dobi informatike, ko se odpirajo meje naprednih evropskih držav, ko ideologija postaja v teh državah postranska zadeva, postajajo vedno večji relikt in so deležne vsesplošnega posmeha in zgražanja domače in svetovne javnosti. Jugoslavija s svojim poraznim ekonomskim in socialnim stanjem postaja s temi »reakcijami« predvsem spomenik sramote.
Vzpodbudno je to, da vedno več ljudi po Jugoslaviji podpira slovenska prizadevanja. Tako so mladi iz makedonske vasice Vevčam, ki je svetovno znana po svojem lanskoletnem upom proti totalitarnemu molohu, poslali slovenski mladini telegram podpore. Povsem jasno je, da so bili takoj obsojeni s strani dogmatikov občine Struga, v katero vas Vevčani spada. Podobne glasove podpore lahko preberemo v zadnjih številkah »Mladine«, prihajajo pa iz Zagreba in Beograda.
Dejstvo je, da so jugo-komunisti vedno bolj osovraženi med ljudstvom, ki mu vladajo. Svojo oblast so sposobni zadrževati le še s stalnimi aferami, ki so povzročene le zato, da zakrijejo njihovo nesposobnost.
Zadnji veliki delavski štrajk delavcev Borova pred skupščino v Beogradu razkriva neznosne razmere, v katerih se je znašlo gospodarstvo ter delavski sloji. Čas, ko se bo Jugoslavija socialno in politično razklala, je najbrž blizu. Dejstva, kaj to pomeni, se moramo zavedati.
7. julija so v Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani končali s protestnimi umetniškimi večeri, ki so zaradi podpore priprtim potekali vsak dan od 7. junija naprej. Umetniški protestni večeri se iz pisateljskih društvenih prostorov selijo v stari del Ljubljane.
Ti julijski dnevi so zanimivi tudi po tem, da je postal Stane Dolanc, ki je predstavnik Slovenije v predsedstvu Jugoslavije, hkrati pa nosi oznako enega najbolj nesposobnih in osovraženih slovenskih politikov, še bolj osovražen. V nekaj svojih nastopih v juniju in začetku julija je dosegel točko, na kateri so Slovenci končno začeli javno pozivati, da se naj »o Dolancu končno že zmenimo, kako in kaj« (v Mladini). Dolanc je že vrsto let poosebljenje nesposobnega politika, ki je »sposoben« narediti v svoji pogoltni karieri le neverjetno škodo. Upamo, da se bo slovenska javnost takih politikov čim prej znebila!
V. Slemensky
so si tu postavili poleg izbire kandidatov za bodočega predsednika in podpredsednika ZDA tudi politično platformo, nekako programsko listino, ki bo temelj njihove štiriletne politike v primeru zmage za Belo hišo. Republikanska stranka, druga in sedaj vladajoča politična sila v ZDA, pa bo imela svojo konvencijo sredi avgusta v New Orleansu.
LJUDJE IN PROGRAMI
Za demokratsko konvencijo (volilno zborovanje) v Atlanti je vladalo veliko zanimanje v javnosti in v političnih krogih po vsem svetu. Razumljivo, saj bosta dva vodilna izvoljena možna štiriletna najemnika Bele hiše in s tem v vodstvu svetovne politike, posebej demokratičnega sveta. Znano je, da ameriški volilni sistem predvideva že predhodne ali primarne volitve, ki navadno potekajo od začetka leta po vseh državah ameriške konfederacije. Tu se že nekako odberejo vodilni oz. resnični volilni kandidati, ki bodo nato na poletni konvenciji svoje stranke nekako v finalni tekmi prišli do kandidature. Zato je tudi v tem prvotnem volilnem ziboru že nastopilo za vsako od obeh strank večje število možnih kandidatov, ki so se merili v svojih močeh. Za demokrate so že od vsega začetka bili med prvimi Miahael Dukakis, guverner države Massachusetts in Grk po rodu, nato Jack Jackson, temnopolti protestantski pastor in še par drugih bolj ali manj vidnih predstavnikov. Za repubblikansko stranko pa je v boju predvsem sedanji podpredsednik George Bush poleg nekaterih vidnih predstavnikov ameriškega kongresa in senata.
Razumljivo je, da vsi ti ljudje nosijo s seboj tudi programe. Če se tu zaustavimo le ob demokratski stranki, lahko rečemo, da sta se soočali predvsem Dukakisova zmerno .napredna struja z željo po globoki prenovi ter Jacksonova radikalnejša struja s posebnim poudarkom na boju za civilne pravice in odpravo socialnih razlik in revščine.
Če pa danes le nakažemo bežno razlike med demokrati in republikanci, moremo zatrditi, da tu ne gre sicer za kake ideološke razlike evropskega tipa (teh v ZDA pravzaprav skoraj ne poznajo), temveč za pragmatičen pristop k osnovnim vprašanjem ameriške družbe in problemom sodobnega sveta. Gotovo je, da so republikanci danes močno pod vplivom osemletnega Reaganovega predsednikovanja in to bo gotovo občutil tudi verjetni republikanski kandidat Bush. Demokratje pa se zavestno ali podzavestno vedno še nekje skli-
cujejo na Kennedyjev mit o »novi meji« in globoki preobnovi družbe in sveta.
DUKAKIS IN »AMERIŠKI SEN«
Na konvenciji v Atlanti je prišlo torej do izvolitve predsedniškega kandidata za novembrske volitve v Belo hišo. Soglasno je bil izbran guverner Michael Dukakis, politik grškega porekla, ki bo v naslednjih štirih mesecih moral biti trdo bitko s svojim republikanskim nasprotnikom in tekmecem, ki bo po vsej verjetnosti sedanji podpredsednik ZDA.
Že potek zasedanja je bil nekje nepredviden in to posebej zaradi vloge in zadržanja črnskega voditelja Jacksona. V začetku je kazalo, da bo odločno nasprotoval izvolitvi Dukakisa in v resnici je sam imel lepo število glasov. Medtem je Dukakis že izbral svojega podpredsedniškega kandidata, senatorja Bentsena iz Texasa, bi predstavlja bolj konservativne in zmernejše težnje zlasti ameriškega Juga. Po težavnih in mrzličnih pogovorih .pa je prišlo na koncu do ugodne rešitve za vse. Jackson je sporočil, da preda vse svoje glasove Dukakisu predvsem v želji po enotnosti stranke. Nedvomno pa je že prejel zagotovilo od strani grškega guvernerja, da bo ta v primeru zmage v Beli hiši temeljito upošteval določene zahteve in težnje protestantskega temnopoltega pastorja (če že ne kakega ministrskega ali drugačnega stolčka...).
Dukakis sam je imel ognjevit zaključni govor, v katerem je prikazal svoj »ameriški sen«, ki spominja nekoliko na znane Kennedyjeve načrte iz šestdesetih let. To je seveda program poln plemenitih in morda včasih utopičnih načrtov po globoki preobnovi ameriške družbe, po njeni veličini, po solidarnosti s sodobnim svetom, po boju za pravice in svobodo vseh.
Ameriški volilni boj se seveda šele začenja. Ko bo stopil prihodnji mesec v areno tudi republikanski kandidat za Belo hišo, bo slika popolna. Kandidata bosta morala verjetno bolj reševati praktična in vsakodnevna vprašanja ameriške in svetovne politike kot pa filozofirati o idealnih vizijah države in družbe. Zato bo zasledovanje tega boja v bodoče prav gotovo še zelo zanimivo dn pestro.
Spectator
Odpravljen vizum Argentina/Jugoslavija
Dogovor med Jugoslavijo in Argentino o odpravi vizumov med obema državama je stopil v veljavo pretekli mesec. Zato Argentinski državljani lahko potujejo v Jugoslavijo le z veljavnim potnim listom in obratno velja za Jugoslovanske državljane.
Revolucija v boju za oblast
V dneh 8. in 9. julija so na zelo zavarovani komunistični pristavi Brdo pri Kranju upokojeni partizani in nekateri »zgodovinarji« razpravljali o zadnjih bojih za »svobodo«. Med drugim modrovanjem se je med udeleženci razvila tragikomična polemika o tem, ali je v Sloveniji v letih 1941-1945 šlo za »narodnoosvobodilno vojno« ali za revolucijo.
Prevladale so politično vplivnejše glave, med katerimi je žal tudi zgodovinar Tone Ferenc, ki so na vse mogoče načine trdile, da je potekala v Sloveniji le »narodnoosvobodilna vojna«, medtem ko naj bi bila socialna revolucija daleč v ozadju in še to samo v nekaterih primerih. To so seveda trditve brez dokazov. Te trditve tudi med Slovenci v domovini vedno bolj začenjajo veljati kot lažne.
Ali je v času vojne šlo za revolucijo ali ne, občutimo danes vsi, Slovenci v domovini in po svetu. Vse medvojno dogajanje je bilo s strani komunistov ena sama krvava revolucija, ki je morila vse drugače misleče, ki so jim prišli v roke.
Revolucija, ki je bila le boj za oblast! Revolucija, bi je to svojo s krvjo pridobljeno oblast ohranjala na vse mogoče načine do današnjih dni. Podobno, kot vse
obdobje preteklih 43 let, tako komunisti niti danes ne morejo brez tega, da ne bi poudarjali, kako »revolucija še vedno traja«, kako je »potrebno varovati pridobitve revolucije« ipd.
V zadnjih mesecih očitajo stalinisti iz južnih republik, da poteka v Sloveniji kontrarevolucija, kar je seveda poziv, da jo je potrebno zatreti z vsemi sredstvi.
»Napadi na revolucijo« so seveda napadi na oblast. Ti strašni »napadi« pa niso nič drugega kot normalno kritično pisanje v časopisiju o aktualnih problemih. Takšno pisanje je v demokratičnem svetu samoumevnost!
Kritično pisanje, ki je bilo dolgih 40 let onemogočeno in prepovedano, seveda pomeni sedaj veliko nevarnost komunističnim diktatorjem, saj se sedaj vsakodnevno razgalja njihova nesposobnost.
Izrazi revolucija in kontrarevolucija so povsem jasni šele takrat, ko jih prevedemo: revolucija = oblast, kontrarevolucija = kritično pisanje.
Nekdanji partizani ter režimski »zgodovinarji« tako še naprej branijo oblast, vendar to počnejo zelo nespretno. Prav zato bodo res morali organizirati posebno diskusijo o terminih, kot je to na Brdu pri
Kranju predlagala Lidija Šentjurc. Verjetno že sami spoznavajo, da so neenotnih stališč in še posebej pri terminologiji ter tako pogosto izničujejo eden drugega. Namreč, bolj ko so na Brdu nekateri poudarjali, da ni šlo za revolucijo, bolj v južnih republikah blebetajo o tem, da je potrebno revolucijo braniti in jo nadaljevati. Na »jugu« so torej veliko bolj jasni. Ohranjajo in nadaljujejo z revolucijo oziroma prevedeno, ohranjajo in nadaljujejo z oblastjo. Katastrofalno početje!
Kocelj
Opomba ured.: Odgovor na zastavljeno vprašanje je zelo preprost: Partizani, prostovoljni ali prisilno mobilizirani, so šli v boj za svobodo, partija in komunisti pa za oblast, tj. za revolucijo.
Morda premirje Iran/Irak
Teheranska vlada je sprejela sklep OZN od lanskega leta, naj se prenehajo boji med Iranom in Irakom in naj se začne premirje med obema vojskujočima se državama, ki sta si v vojnem stanju že osem let..
Slovenska »tolpa štirih" pred sodiščem Slovenske birme t n Nemčiji
Marija pomočnica kristjanov na Vrhovlju v Brdih
Iz zadnjega Letopisa Cerkve na Slovenskem je razvidno, da živi v jugoslovanskem delu Goriških Brd 5.455 ljudi. Brda imajo svojo dekanijo s sedežem v Biljani, ki obsega 12 župnij in en vikariat. Vseh cerkva pa je kar 27, trinajst župnijskih in štirinajst podružnih. Kar 6 cerkva, dve župnijski in štiri podružne, je posvečenih Materi božji. Ena od podružnih je romarska cerkev Marije pomočnice kristjanov na Vrhovlju in spada v župnijo Šmartno.
Vas Vrhovlje in cerkev nad njo stoja »vrh Brd«, odtod tudi ime Vrhovlje. Cerkev se nahaja na lepi razgledni točki in se izpred nje proti vzhodu pogled najprej ustavi na Sv. gori, nato pa sega naprej na Trnovski gozd ter proti Vipavski dolini. Proti jugu v lepem vremenu lahko vidimo Barbano in daleč na morje, zahodno pa prostrano furlansko nižino in mogočne gorske vrhove proti severu.
Cerkev je precej velika in ob njej stoji čokat zvonik z značilnimi linami, ki je pogost v Brdih. Glavni oltar v cerkvi je kamnit, pozno baročen, posvečen Mariji pomočnici, v njem je slika Marije z Jezusom v naročju.
ZAČETKI MARIJINE BOŽJE POTI
Začetki Marijine cerkve na Vrhovlju segajo najbrž v čas turških vpadov na Goriško. Leta 1478 je slovenski del Goriške doživel krvavo tragedijo. Takrat so pridrveli na Goriško močni oddelki turške vojske. Oplenili so goriško okolico in nekateri zavili proti Plavem in Kanalu, drugi pa prekoračili Sočo in izropali Brda. Naše ljudstvo, ki je ostalo v najtežjih urah zgodovine običajno od vseh zapuščeno, je postavilo boj za goli obstanek in za ohranitev verskih vrednot pod Marijino varstvo. Na vrhovih gora in gričev si je zgradilo tabore, tj. utrdbe s cerkvijo v sredi. Na častno mesto si je postavilo podobo Pomočnice kristjanov, prepričano, da se 'bo ob Marijinem stolpu razbila moč turških čet. Taki tabori so v goriški okolici stali nrp. na Škabrijelu, na Sabotinu in na Sv. gori. V Brdih pa so poleg številnih gradov stali utrjeni tabori še pri Svetem Križu nad Kojskim, v Višnjeviku in na Vrhovlju. Ko so turški vpadi ponehali, je na Vrhovlju ostala Marijina »kapela«. Odtod še danes tudi udomačeno ime »pri kapeli«. Da se je ta cerkvica sčasoma razvila v pravo božjepotno cerkev, je gotovo botrovala močna vera naših prednikov in njihova ljubezen do Matere božje. V vseh stiskah in nesrečah: turških vpadih, potresih, kužnih boleznih, slabih letinah vsled suše in toče, in drugega gorja, se je preizkušeno ljudstvo zatekalo k Mariji s prošnjo, naj mu pomaga. Zaobljubljali so se ji naši predniki s procesijami in romanji na njene praznike ter se ji zahvaljevali, ko so bili uslišani. Tako je tudi vrhovelj-ska »Kapela« postala romarska cerkev za Brda in svojo okolico. Razvila se je v priljubljeno božjo pot, središče Marijinega češčenja in kraj duhovnega, verskega in moralnega preporoda naših ljudi.
Leta 1759 je cerkev obiskal goriški nadškof Attems in tam opravil pastoralno vi-zitacijo. Ko so se v prejšnjem stoletju vršile »Pijeve procesije« k Marijinim svetiščem, je 8. septembra 1872 okrog 6.000 Bricev poromalo k Materi božji na Vrhovlje in molilo za Cerkev in njenega poglavarja.
Kasneje so se uveljavile posebne prosil-ne procesije za dobro letino in Marijino varstvo v okviru posameznih duhovni j. Dolgo vrsto let so na določene dni v letu prihajali v takih procesijah verniki iz Kojskega, Vedrijana. Šmartnega, Gradnega in drugih vasi, celo iz Medane in Kožbane. Posebno sta se na Vrhovlju uveljavila dva praznika, »K apel niča« na Belo nedeljo, in »Vendimčica« 8. septembra.
VRHOVLJE IN BRDA DANES
Po zadnji vojni so se na Vrhovlje še vrsto let vršila stanovska romanja in srečanja: za može in fante, za mladino, za otroke, za dekleta in žene. Po letu 1970 so
Milostna podoba Marije Pomočnice v cerkvi na Vrhovlju
bila opuščena zaradi vedno manjše udeležbe. Tako sta ostala le dva romarska praznika, »Kapelnica« na Belo nedeljo, ki privablja še vedno veliko ljudi iz sosednjih župnij, in »Vendimčica« na nedeljo, ki je bližnja 8. septembru, in je tudi lepo obiskana. Posebno lepo je bilo 6. septembra 1987, ki je bila za Marijino leto tudi obnovljena slika Marije z Jezusom v glavnem oltarju.
Posebna značilnost in slikovitost Brd je, da so posejana z vasmi in pogosto s cerkvijo sredi njih. To je gotovo podoba vernosti briškega človeka dz prejšnjih časov. Po pobočjih briških gričev je vse polno skrbno obdelanih vinogradov in sadovnjakov, kar vso podobo še dopolnjuje. Briški človek, nekdaj bolj preprost, vesel, skromen in delaven, se zdi da dandanašnji doživlja svojevrstno krizo: na splošno se je ekonomsko precej razvil. Žal, tako se zdi, je iz prejSnje materialne revščine, a duhovne blaginje, zašel v materialno blaginjo in duhovno revščino. Zato je na mestu vprašanje, kdaj mu je bilo bolje in kaj mu je bilo v večjo korist. Na splošno materialno blagostanje prinaša duhovno osiromašenje in morda je tako danes tudi v Brdih, kjer je veliko sonca, a manj sončnih obrazov. Slika verskega življenja v Brdih, kot drugod, danes ni rožnata in majhen obisk v dokaj številnih briških cerkvah je gotovo dokaz praznine v srcih mnogih Bricev. Kriza torej ni le verska, ampak tudi duhovna, moralna in vsesplošna. Sodobni svet napredka ne zastruplja le briške zemlje, ampak tudi njene ljudi. Vrnitev zdravja ljudem in zemlji pa bo treba iskati v oživitvi duhovnih vrednot.
Bric
Razstava knjig v Turinu
Od 19. do 23. maja je bila v Turinu prva narodna razstava knjige v Italiji. Svoje delo so prikazali skoraj vsi italijanski založniki, mali in veliki. Število izdajateljev in založnikov pa je po Italiji nesorazmerno porazdeljeno. V severni Italiji jih je 1.036, v srednji 600 in v južni 244. Vsako leto izdajo skupno približno 22.000 knjig. Med založniki je osem velikih, ki izdajo letno po nad 2.000 knjig, 26 založnikov od 1.000 do 2.000 letno, vsi ostali manj kot 50 letno. V Italiji je 4.845 knjigarn, skoraj polovica v severni Italiji. Ugotovili so, da je v Italiji 11 milijonov rednih bralcev. Italija je po številu bralcev na osmem mestu v Evropi. Pred njo so severne države in tudi Španija.
Knjižno razstavo je obiskalo v petih dneh 100.000 ljudi in v teh dneh so prodali 100.000 knjig. Na razstavi so bile dobro predstavljene katoliško usmerjene založniške hiše, zlasti Edizioni Paoline.
KATOLIŠKI GLAS list za kritične bralce
Od 18. julija, ko se je na vojaškem sodišču v Ljubljani pričelo sojenje četverici javnih delavcev, časnikarjev in enemu častniku jugoslovanske vojske, je iz »sodne dvorane«, ki je v resnici knjižnica, pricurljalo v javnost le malo informacij.
Najbolj vroče je bilo prvi dan »sojenja«, ko je bila nekaj minut »obravnava« javna; obenem pa se je tega dne v Ljubljani odvijal se en pomemben politični dogodek Nadaljevala se je volilna seja mladinske organizacije Slovenije — zaradi tega je razumljivo, da so se dogodki nekoliko prehitevali in jim je bilo težko slediti.
Volitve predsednika mladine so bile zelo tesno povezane s »sojenjem« Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiču in Franciju Zavrlu. Janez Janša je bil eden od treh kandidatov za novega predsednika mladine. Ker je vse bolj jasno, da je ves postopek pred »sodiščem« montiran, se med dobro Obveščenimi čisto določno ugotavlja, za kaj je bil kdo od »tolpe štirih«, postavljen pred sodišče in še prej, z izjemo Francija Zavrla, zaprt.
KDO JE ONEMOGOČIL IZVOLITEV JANEZA JANŠE?
Janezu Janši, kakor tudi ostalim trem obtožencem sicer očitajo domnevno izdajanje vojaške skrivnosti; je pa povsem zanesljivo, da je vse skupaj le pretveza za to, da so ga zaprli in da mu »sodijo«. Janši so z aretacijo onemogočili kandidirati za predsednika mladine, obenem pa so iga, kot sourednika Kavčičevega dnevnika, hoteli diskreditirati. Prav tako tudi Davida Tasiča zaradi njegove odmevne knjige o Golem otoku; s Francijem Zavrlom pa razne stopnje jugoslovanskega in slovenskega »pravosodja« nimajo najboljših izkušenj, pa so ga zato spravili pred »vojaško sodišče«. Praporščak Borštner je pač dežurni krivec, ki je zloslutni vojaški dokument kopiral dn izročil menda Tasiču.
Zasmehovalno in z aluzijo na kitajsko »tolpo štirih« zdaj tako po Ljubljani imenujejo tudi omenjeno četverico pred ljubljanskim vojaškim sodiščem. Znani večnamenski funkcionar Mitja Ribičič je izjavil, da bi bilo nezaslišano izvoliti za predsednika mladine, kakršen je Janša, ko pa je vendar znano, da je pred kratkim izstopil iz partije. Ta in še nekatere druge izjave stare garde slovenskih partijskih funkcionarjev povedo, da je za aretacijami stala, poleg zvezne, tudi slovenska »stara garda«.
Ko se je v ponedeljek 18. julija začel »proces« pred vojaškim sodiščem, je slovenska mladinska organizacija izvolila za svojega predsednika Jožefa Školjča, ki je pri vojakih (!) in tako odvzela Janši možnost enakopravnega kandidiranja. S svojim ravnanjem je pokazala, da je kapitulirala pred nasprotniki demokracije v Sloveniji in pred nazadnjaškimi in stalinističnimi silami zvezne mladinske organizacije. Zanimivo ob tem je, da je po takih »volitvah« mariborska univerzitetna mladinska organizacija izstopila iz slovenske republiške ZSM ter tako edina pokazala, da še ima hrbtenico. Ta njihov korak je demokratična javnost v zamejstvu sprejela z veliko mero upanja in zaupanja v »slovensko pomlad«, ki, kot je videti, le še ni zatrta.
DEMONSTRACIJA PRED VOJAŠKIM SODIŠČEM
Na začetku ulice, kjer stoji vojašnica, v kateri sodi »vojaško sodišče«, je prvi dan sojenja stal mladinec, ki je držal v roki velik napis »TROBI!«. Zares so vsi avtomobili, ki so peljali mimo »sodišča«, hupali in tako izražali svoj protest proti nezakonitemu postopku sodišča. Ko je prodrla v javnost vest, da senat »sodišča« ni dovolil prisotnosti strokovnjakov kazenskega prava ljubljanske Pravne fakultete, da ni dovolil civilnega odvetnika Franciju Zavrlu, ki se edini brani v prostosti zaradi zdravja; ko se je zvedelo, da bo proces potekal v srbohrvaščini in v popolni tajnosti, so začeli ljudje trumoma prihajati pred vojašnico, kjer je potekalo »sojenje«, ki je bilo po uradni izjavi Odbora za varstvo človekovih pravic sojenje Sloveniji in njeni »pomladi«. Pričela se je manifestacija pred vojašnico, miličniki so morali ulico zapreti za promet, avtomobili tako niso več trobili, zato pa so ljudje na ulici pred vojašnico pričeli peti domoljubne pesmi in vzklikali razna gesla proti početju »vojaškega sodišča«. Takrat, bilo je že okoli enih popoldne, je pred ljudstvo stopil predstavnik Odbora za varstvo človekovih pravic Igor Bavčar in povedal, da so pravkar prišle vesti s »sodišča«, po katerih bo sojenje prestavljeno iz Ljubljane, če se demonstracije ne bodo nehale.
Potem so se ljudje počasi začeli razhajati. Iz dvorane je prišla sestra Ivana Boršt-nerja in povedala, da je ponosna na svojega brata, ker da se je na zaslišanju zares junaško držal. Povedal je, da ima preveč rad slovenski narod, da bi mirno dopustil, da bi armada tako barantala z njegovo usodo in da je sporni dokument zato dal v javnost.
To je že bil prvi nesmisel: »sojenje« je tajno, svojci mu sicer lahko prisostvujejo in tako javnost seznanjajo z dogajanji. Človek res ne ve, naj se joče ali naj se smeje! Tudi obtoženi Franci Zavrl je po prihodu na ulico povedal, da »sodišče« ni sprejelo nobene zahteve po demokratičnosti postopka dn da gre za »montiran proces«.
Ljudje so prihajali tudi naslednje dni pred vojašnico in mirno demonstrirali, pred vhodom pa so organizirali častno stražo. Odbor za varstvo človekovih pravic je javnost pozval, naj na vseh prireditvah z minuto molka protestira proti »sojenju«.
Protestiralo je predsedstvo Slovenije in zahtevalo postopek v slovenščini, toda po več dneh trajanja je »sojenje« še vedno v srbohrvaščini in še naprej se ignorirajo vse zahteve javnosti.
Protestiramo Slovenci na Tržaškem in Goriškem, ker to čutimo kot svojevrstno klofuto. Kako naj se v Italiji zavzemamo za rabo slovenščine na sodišču, ko ta ni mogoča niti v matični Sloveniji? Protestirajo rojaki na avstrijskem Koroškem...
Je sojenje v Ljubljani kaj drugega kot državni udar?
Slemensky
Izpuščen litvanski duhovnik
Sovjetske oblasti so predčasno izpustile iz zapora litvanskega duhovnika Alfonza Svarinskasa. Mož je bil že ponovno in ponovno obsojen od leta 1946 dalje zaradi pogumne obrambe pravic litvanskih vernikov. Zadnjič so ga obsodili leta 1983 na sedem let zapora in tri leta konfinacije. Sedaj pa so ga predčasno izpustili. Prvič je bil aretiran še kot bogoslovec in ga je v zaporu tajno posvetil za mašnika tudi zaprti škof Ramanaukas.
Popravljena krivica
Vlada v Mozambiku je sklenila, da vrne verskim skupnostim vso imovino, ki jo je podržavila leta 1975. Šlo je za zdravstvene in vzgojne zavode. Katoliški Cerkvi bo tako vrnjenih nad 90 zgradb, večinoma šol in zdravstvenih centrov, pa tudi katoliško semenišče. Sklepajo, da je vladni odlok znamenje dobre volje, ker bo v jeseni papež obiskal to afriško državo.
Ceausescu začenja genocid Madžarov
Romunski »conducator« (duce) Ceausescu je začel s svojim načrtom o uničenju madžarske manjšine v državi. Prve ma-
Slovenski izseljenski duhovniki z Zahodni Nemčiji so letos pripravili lepo število birmancev. Seveda so si želeli tako duhovniki kakor birmanci s starši, da bi njihove otroke birmali slovenski škofje.
Tako je v nedeljo 19. junija prišel v škofijo Rottenburg^Stuttgart mariborski pomožni škof Jožef Smej, ki se ga vedno razveselijo še posebej njegovi prekmurski rojaki. Dopoldne je birmal v Esslingenu, kjer pastiruje duhovnik ljubljanske nadškofije Janez Demšar, ki je birmance pripravil in vse skrbno uredil, da je bil to res slovenski praznik.
Še isto popoldne je prišel škof Smej v Stuttgart, kjer zavzeto in uspešno pastiruje duhovnik ljubljanske nadškofije Ciril Turk. Tudi to pot so veliko novo cerkev sv. Konrada Slovenci povsem napolnili in priredili prisrčno in pestro slavje.
V noči pred 26. junijem pa se je kar iz Krke od srečanja s papežem pomožni škof in ravnatelj izseljenskega dušnega pastirstva Stanislav Lenič pripeljal v Miinchen. Rojaki so ob treh popoldne prišli v cerkev Sv. Duha, kjer se običajno zbirajo vsako nedeljo. Našteli so kar 450 udeležencev, kar je za lepo nedeljsko popoldne res veliko število.
Duhovnika ljubljanske nadškofije dr. Branko Rozman in Marijan Bečan sta pripravila birmance in prvoobhajance, ki so v slovesnem sprevodu prišli v cerkev s škofom in duhovniki. Mogočno je odmevala zborovska in ljudska pesem, ki vedno ustvari pravo slovensko praznično ozračje.
Kar vsi rojaki so po maši počakali škofa pred cerkvijo in mu hvaležno stisnili roko.
Birmancev na vseh treh krajih je bilo okoli 70.
džarske vasi so že izpraznili in porušili, prebivalce pa preselili v druge kraje Romunije. Gre za prvih 20 tisoč Madžarov. Romunski »FLihrer« ima tako namen uničiti in preseliti vse madžarsko prebivalstvo, ki ga je nad poldrugi milijon.
Pred njiim je Stalin preselil 12 milijonov kmetov iz Ukrajine, med zadnjo vojno pa dva milijona Tatarov s Krima. Stalin ima zveste učence.
Potreba po dobrodelni dejavnosti Cerkve
Sovjetski zdravnik: so se v članku v tedniku Literaturnaja Gazeta zavzeli za dovoljeno dobrodelno dejavnost Cerkve, hkrati pa opisali porazno stanje v sovjetskih bolnišnicah. Zdravstveno osebje nima pravega čuta do bolnikov. Opozarjajo, da je sodelovanje moških in ženskih članov redovnih družb v bolnišnicah na Zahodu pokazalo izredno dobre rezultate. Tudi v SZ bi bilo po njihovem mnenju treba pritegniti cerkveno strokovno usopsobljeno osebje v dobrodelno delo z brezdomci, ljudmi na robu družbe, alkoholiki. Ruska pravoslavna Cerkev naj bi dobila možnost, da bi sama upravljala domove za ostarele in brezdomce. Pobudo zdravnikov je že kritiziral mladinski list Sobesednik.
Vrhovlje pred zadn/o svetovno vojno; med vojno je bilo župnišče požgano
MARIJA SREDI SVETA
Janez Pavel II. je razglasil Marijino leto. Milijoni so se razveselili. Nekateri kristjani, ki so iz napačnega strahu za Kristusa postavili Marijo v kot, so protestirali. Saj tak je moderni svet. Vsaka poteza Cerkve naleti na odobravanje in na odpor. Toda dogaja se nekaj velikega. Ko se bližamo letu dva tisoč in je papež napovedal, da bo to sveto leto v spomin našega odrešenja, je naravno, da pripravi pot Ona, ki nam je dala Odrešenika.
Nič večjega ni mogoče zapisati kot je beseda evangelija: Jezusova Mati. Bog bi mogel naše odrešenje doseči po drugi poti. A večna Modrost si je izbrala to pot. V roke nazareškega dekleta Marije je ponudena skrivnost učlovečenja druge božje Osebe. In šele nato, ko je izrekla svoj zgodi se, je Beseda človek postala.
S tem pričenja prava zgodovina Jezusa Kristusa. Ker je Marija mati našega prvorojenega brata Kristusa, je tudi naša duhovna mati. Vsi, ki smo postali po krstu božji otroci, spadamo v to družino edinstvene Matere. Vsi, ki so rojeni na svet, so rojeni za večnost, rojeni za to, da stopijo v družino božjih otrok.
Ko danes z grozo gledamo v svet, živimo vsako leto z močnejšim občutkom, da drvimo v propad. Zato vstajajo preroki, ki napovedujejo skorajšnji konec. Tudi dobri, verni ljudje se dajo begati.
V ta posuroveli svet je treba postaviti Mater. Le ona v naravni in nadnaravni moči materinstva more pomiriti človeško družino, ki jo razdvaja sovraštvo, lov za užitki in hlepenje za oblast.
Kdaj že so ugotavljali misleci, psihologi, globoki ljudje, ki imajo več logike srca kot razuma: svetu je potrebno tisto večno žensko. Moška modrost nas je privedla na rob. Ženska milina srca nas more spet rešiti. Razum je razklal človeško družbo. Srce žene naj jo spet pomiri.
V tej pespektivi je Marijino leto za vse velikega pomena. Ne samo za katoličane, ne samo za tiste, ki razumejo, da je prišel čas Marijinih apostolov, tudi za vse kristjane, tudi za ekumenska prizadevanja. Pa tudi za vse nekristjane. Ko papež postavlja na svetilnik Ženo vseli žena, Mater vseh mater, nedvomno zarisava v zgodovino dvajsetega stoletja mejnik.
In če bo Marija med nami, je z njo dano jamstvo, da se resnično za Cerkev, za krščanstvo in za svet pričenja nova doba. Ne propad, ampak nova pomlad.
FRANC SODJA CM
RAZNE NOVICE
Zbornik »Sedejev simpozij« v Rimu Odličen obisk pri SSk Gorica
Slovenska teološka akademija in Papeški slovenski zavod Sloveniik sta v prvi polovici septembra 1986 organizirali v Rimu Sedejev simpozij; foil je v Sloveniku. Njegov rektor M. Jezernik je v pozdravnem nagovoru dejal: »Simpozij je strogo znanstvenega značaja, zato ni odprt 'širšim krogom in smo izključili vse, kar bi motilo akademsko resnost.« Tedanji koprski pomožni škof M. Pirih je bil osebno navzoč pri vsem poteku simpozija in se je na koncu zahvalil ter izrazil željo: »Da bi predavanja s tega simpozija čim-prej dobili v knjigi, pa tudi, da bi vsaj nekatera mogli slišati duhovniki in laiki kje na tleh Sedejeve oziroma sedanje koprske škofije.«
Ti »akademsko resni« prispevki s Sedejevega simpozija so sedaj izšli v knjigi, izdali sta jih skupno Celjska in Goriška Mohorjeva družba. Tako je izpolnjena tudi želja škofa iPiriha: Tudi duhovniki in laiki na tleh koprske škofije jih bodo mogli brati in se v njih seznaniti z na'šo polpreteklo zgodovino, saj je F. B. Sedej dokaj dolgo živel fr. 10. okt. 1854 v Cerknem, u. 28. nov. 1931 v Gorici) ter kot goriški nadškof dmel več kot 25 let odločilno besedo pri vodstvu goriSke nadškofije (1906-1931).
Pri simpoziju je sodelovalo 21 strokovnjakov, tako Slovencev kot Italijanov, tako iz Italije kot iz Slovenije. BiH so duhovniki in laiki, možki in ženske, govorili so v slovenščini in italijanščini, eden (dr. G. Maghet) je svoj poseg poslal v furlanščni. Vsi iti prispevki so sedaj objavljeni v knjigi in sicer v originalnih jezikih, le furlanski članek je preveden v slovenščino, ker bi bralci le imeli težavo razumeti furlanščino.
V svojih prispevkih so sodelavci simpozija obdelali osebnost in delo F. B. Sedeja z vseh strani, kolikor so dopuščali do sedaj znani arhivski viri. To velja zlasti za čas po prvi svetovni vojni, ker so državni in zlasti vatikanski arhivi odprti za javnost šele do leta 1922.
SEDEJEVO ŽIVLJENJE IN ROD
Odkrivanje Sedeja se v zborniku začenja z opisom Cerkljanske, tj. dežele, ki je rodila Sedeja in sredi katere je preživel svoja otroška in pozneje kot študent mladeniška leta. To nalogo je odlično opravil Tomaž Pavšič, kar mu ni bilo pretežko, ker je sam s Cerkljanskega doma. Za njim se je oglasil Sedejev pranečak Andrej Sedej, ki je duhovnik in trenutno študira v Rimu. Njemu so poverili nalogo, naj opiše Sedejev rod.
Vestno se je lotil naloge in na široko nanizal sorodnike F. B. Sedeja. Gre za široko razpreden rod, ki je dal Cerkvi več duhovnikov in škofa, a tudi več izobražencev, ki so vsak po svoje prispevali k rasti in napredku slovenskega ljudstva. Iz opisa je videti, da so Sedejeve prizadevale tudi hude nesreče, bridke smrti, bolezen, nazadnje še tragedija med drugo svetovno vojno, ko so v Cerknem justifi-cirali kot izdajalko nečakinjo Pavlo skupaj z obema kaplanoma in drugimi, in ko so Nemci v aprilu 1944 v Gorjah požgali domačijo Močnikovih, zverinsko ubili gospodarja Jakoba, invalida brez noge, in njegovega brata Ivana, ki je bil doma za strica. Gre za družino, kaimor je šla Sedejeva sestra Mica za nevesto.
Sedejevo življenjsko pot je orisal Tomaž Simčič. Spremlja ga od rojstva prek študentskih let v Gorici v njegovih duhovniških službah do škofovstva. Nato oriše njegovo iškofovsko delovanje pod Avstrijo, med prvo svetovno vojno ter po vojni pod fašistično oblastjo. Vidi se, kako je bil F. B. Sedej povezan z usodo svojega ljudstva in svoje škofije: delil je, kot dober pastir, veselje in žalost, uspehe in neuspe-
Fran Borgia Sedej
he do odstopa oktobra 1931 in do smrti dober mesec kasneje.
Za temi uvodnimi referati sledi 17 drugih, ki vsak s svojega gledišča osvetljujejo Sedejevo osebnost in delo, npr. Fr. Kralj, Sedej, nadpastir goriških Slovencev; Paolo Malni, L’attivita pastorale di Mons. Sedej attraverso le visite pastorali; L. Tavano, La dimensione e le attivita cuTturali del-1’Aroivescovo F. B. Sedej; J. Bizjak, Sedej in Sv. pismo; L. Bratuž, Sedej in slovenska književnost.
SEDEJ IN GREGORČIČ TER PREGELJ
V tem .referatu izstopa Sedejev odnos do pesnika Simona Gregorčiča; bil je odnos prijatelja do prijatelja. Še več, kot ugotavlja L. Bratuževa: »Vse kaže, da so odnosi med Sedejem in Gregorčičem presegali okvir medsebojnega spoštovanja in prijateljstva.« Naj tega ne spregledajo tisti, ki poznajo le Mahniča in njegov kritični pristop do Gregorčičeve poezije. Naklonjenost učenega profesorja, kanonika in pozneje škofa Sedeja odtehta deset Mahničev.
Drugačen je bil odnos med Sedejem in pisateljem Ivanom Pregljem. Ko je ta začel pisati tam po letu 1910, je bil Sedej že v letih, zasidran v svojem idealističnem in vzgojiteljskem gledanju na umetnost. Zaradi tega ni urnel novega načina ustvarjanja, ki ga literarna kritika označuje kot »ekspresionizem«. »Želel je, da bi pisali v svežem duhu, a za ljudstvo.« Zavoljo tega je nekatere Pregljeve povesti obsojal, zlasti Plebanusa Joannesa in Matkovo Tino. Tukaj Sedej ni mogel vštric s časom kot tudi kje drugje ne.
SEDEJ IN POLITIKI
V zborniku so še druga predavanja, ki jih moramo vsaj omeniti. Prof. Jože Pirjevec je osvetlil zgodovinski okvir Sedejevega 'škofovanja do prve svetovne vojne, Marko Tavčar »Sedej v navzkrižju političnih in nacionalnih vrenj«. K tema dvema predavanjema je treba dodati vsaj še zanimivo predavanje Cerkljanke Milice Ka-cin-Wohinz, »Sedej v dokumentih italijanskih oblasti«. Predavateljica je znana kot najboljša poznavalka primorske zgodovine med obema vojnama. Brska po arhivih, javnih in privatnih, zbira pričevanja iz tistih časov, zasleduje pisana poročila v časopisih in revijah. Tako je sestavila tudi svoj referat o Sedeju. Zbrala je veliko dokumentov iz številnih arhivov, ki je do sedaj najbolj dokumentirano pričevanje, kakšni so bili odnosi med škofom Sedejem in raznimi italijanskimi ter fašistič-
nimi oblastmi. Zaključuje: »Sedej je bil žrtev fašizma, tudi če Mussolini ni zahteval od papeža "njegove glave”, kajti zahteval jo je prek posrednikov.«
Zaključujem to poročilo z odnosom F. B. Sedeja do Furlanov: »Zavedal se je, kako velikega pomena je za narodnostno identiteto uporaba -materinega jezika, zato se je resno trudil, da je vsaki narodni skupnosti govoril v njenem jeziku. Tudi zato so Furlani videli v njem "svojega” škofa'in ga spoštovali« (Guido Maghet).
K. H.
S TRŽAŠKEGA
Še v spomin g. Petra Šorlija
Pokojni duhovnik je bil goreč spovednik. Dokler mu je zdravje dopuščalo, je bil vsako jutro že pred šesto uro v spovednici in to poleti in pozimi. Vedno je bil točen. K njemu so se zatekali po božje odpuščanje slovenski in italijanski verniki, ki se ga sedaj hvaležno spominjajo.
Mature na zavodu »Ž. Zois« v Trstu
Oddelek za knjigovod/e. V/a: Elena Antonič 54/60, Vesna Bizjak 46, Nataša Bizjak 50, Lorena Braini 44, Emanuela Bra-tos 56, Sabina Citter 46, Damiano Glavina 43, Alessandro Ipavec 43, Tanda Korošec 46, Dorotea Križmančič 43, Marina Miklo-vic 56, Tamara Parovel 42, Enzo Peochiar 43, Nevenka Pernarčič 54, Wilma Puric 39, Tanja Rebula 60, Alessandra Skerlavai 46, Nicoletta Sossi 48, Tanda Stefani 42, Boris Tavčar 42, Katja Terčon 50, Eleonora Ur-sich 50, Elisabet Žerjal 44, Miriam Zugna 45.
V/b: Tanja Antoni 37, Igor Civardi 42, Egon Emili 44, Maksimiljan Gulič 48, Breda Husu 45, Stefano Kavalic 45, Tatiana Komar 60, Alenka Leghissa 52, Eleonora Ruppel 39, Roberto Skerlavaj 40, Boris Stopar 42, Kristina Stopar 46, Martina Strain 60, Davide Strain 39, Claudia Stu-belj 39, Nataša Taucer 40, Alessandro Umek 44, Sabrina Zezlina 43.
Oddelek za geometre: Diego Boneta 45, Alessandro Grilanc 37, Irena Kralj 40, Marko Pahor 37, Pietro Pertot 40, Valentina Strain 36, Igor Svetlič 48, Fabrizda Unussi 37, Franco Zettin 36, Denis Zobec 36.
Goriško tajništvo SSk je v prejšnjih dneh imelo v gosteh odličnega gosta iz Rima, in sicer dr. Rubinacoija, prejšnjega osebnega tajnika ministrice Falcuceijeve in danes ministrskega svetnika.
To je osdba, s katero je naš goriškd pokrajinski odbornik dr. M. Špacapan navezal dobre stike ob prenekaterih uspelih akcijah v korist slovenskih šol in ga je zato povabil med zamejske Slovence, da na lastne oči preveri naš položaj in se po-biže seznani s problemi naših šol.
Na sestanku v Palače Hotelu med Rubi-naccijem, Špacapanom in prof. Sirkom je t^ko prišla do izraza vsa razčlenjena problematika šolanja v slovenskem jeziku. Rimski gost je pokazal izreden čut in posluh za specifične probleme naše narodne skupnosti, ki so po njegovem mnenju lažje rešljivi, če se kakorkoli povezujejo na obče šolske probleme v državi in na strukture, ki jih šolska ureditev že predvideva.
Tako je prišlo do ugotovitve, da Slovenci sploh nismo še izrabili vseh možnosti lastne prisotnosti v italijanskem šolskem sistemu in da se igramo nek »apartheid« po stilu Južnih Tirolcev. Slednjih pa je mnogo več, tako da so v svoji deželi pravzaprav večina; in toreij marsikaj lahko dosežejo in pomenijo prav zaradi tega. Mi Slovenci pa se moramo v glavnem sklicevati na ustavo, na razne memorandume in pogodbe med državami, na Osimske sporazume, tj. na papirje, pa naj bodo še tako važni. Dejstvo je, da če bi slovenski šolniki bili prisotni v vseh organih, kjer se slovenska prisotnost predvideva, na šolskih skrbništvih, v sklopu šolskih okrajev in pokrajinskih šolskih
svetov, v deželnih komisijah, v deželnem zavodu 1RSSAE in tam glasno in odločno zagovarjali določena stališča, bi se marsikatera zadeva premaknila in gotovo imela manj nasprotovanj kot jih ima sedaj, ko Italijani praktično sami odločajo o naših šolah, Slovenci pa »načelno« vztrajamo na zahtevah po samostojnih forumih, kjer pa bi nuijno svoje probleme razlagali le samim sebi.
Dr. Rubinacci je tudi ugotovil, da ima slovenska šola edinstvene pogoje za razvoj, če se v javnosti pokaže kot kvalitetno boljša in resnejša od italijanskih, ki med stavkami profesorjev in dijakov sploh ne utegnejo izpeljati programa do konca.
Poleg tega neuradnega sestanka so Goričani rimskega gosta, ki je bil s soprogo in hčerko, peljali na festival domače glasbe v Števerjan, v postojnsko jamo, v Ljubljano in na Bled, kjer je v cerkvici na otoku sredi jezera za ožje prijatelje koncertiral kvartet »DO« v zasedbi Carfe, Tozon, Ambrož, Čadež, kar je seveda bil enkraten dogodek ne samo za gosta, ampak tudi za vse prisotne, med katerimi je bilo veliko Tozonovih prijateljev iz Števerjana.
Po izletu v Benetke so Goričani pripravili dr. Rubinacciju še poslovilni večer, na katerem so se prepletale slovenske pesmi v improvizirani priredbi še pozno v noč. V govorih, ki sta jih potem imela dr. M. Špacapan in dr. Rubinacci, pa je prišlo jasno do spoznanja, da imamo sedaj Slovenci v Rimu prijatelja, ki naše probleme pozna in razume in ki nam bo lahko pomagal ob vsakem šolskem problemu, kot nam je že pri uspeli akciji SSk za dosego finančnih sredstev za gradnjo slovenske šole v Gorici.
OKNO V DANAŠNJI SVET
Sestanek v Dolini Aosta
Pred ikratkim je bil v znanem letoviškem središču Saint-Vincent v Dolini Aosta sestanek manjšinskih in avtonomističnih strank alpskega loka. Na njem so sodelovali predstavniki Union Valdotaine, Slovenske skupnosti, Furlanskega gibanja ter avtonomistov severne Italije. Razpravljali so o vprašanjih manjšin, avtonomije, Evrope in federalizma, še posebej so se dotaknili bližnjih tretjih evropskih volitev, ki bodo junija prihodnje leto. S tem v zvezi so prišli do določenih zaključkov in predlogov, ki jih bodo nato posamezne stranke oz. gibanja vzeli v pretres in o njih odločali. Vsekakor je bilo srečanje pomembno, ker kaže na skupno voljo po iskanju politične platforme za bodoče in pomembne nastope.
Prihodni svetovni dan miru: Pravice manjšin
Prihodnji svetovn dan miru 1. januarja 1989 je sv. oče posvetil narodnim manjšinam. Brez dvoma so se vsi pripadniki manjšin papeževe pozornosti razveselili. Če pa sklepamo po odzivu, ki ga je našla ta napoved po televiziji in v časopisju — v ponedeljek 25. jul. televizija tega niti ne omenja in v torek tržaški italijanski dnevnik prav tako ne — potem papeževe odločitve niso vsi veseli.
Gospod, moj Bog, napolni me z razumnostjo, da te spoznam, z gorečnostjo, da te iščem, z modrostjo, da te najdem, z zvestobo, da te bom na koncu mogel objeti. (Sv. Tomaž Akvinski)
        .....................................................................
Naši narodni sovražniki ne molčijo
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je ostro obsodilo novo protislovensko potezo tržaškega poslanca Camberja, ki je kot predstavnik Liste za Trst član socialistične parlamentarne skupine. V poslanski komisiji za ustavna vprašanja je namreč pred dnevi skušal prodreti z zakonskim predlogom, po katerem naj bi v tržaških okoliških občinah Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina odpravili še vedno veljavno določilo iz časov zavezniške vojaške uprave o dvojezični obliki vseh osebnih izkaznic. Zahtevo je utemeljil z znanimi stališči proti temeljnim zahtevam Slovencev po pravičnem zaščitnem zakonu.
SSk poudarja, da gre za poskus omejevanja že uveljavljene pravice, ki nikogar ne ogroža, temveč bogati krajevno stvarnost, zanjo pa jamčijo tudi Osimski sporazumi, ko pravijo, da se raven zaščite ne sme zmanjšati, nasprotno, mora preseči določila Londonskega sporazuma in težiti po »najvišji možni zaščiti«.
Kar pa je najhuje pri vsem tem, je dejstvo, da protislovenski in omejitveni predlogi že prihajajo na dnevni red parlamentarnih teles, medtem ko desetletja dolge zahteve slovenske narodnostne skupnosti še naprej čakajo na korenit premik.
SSk o Janši
SSk je ponovno izrazila zaskrbljenost zavoljo procesa za zaprtimi vrati, ki poteka pred vojaškim sodiščem v Ljubljani proti Janezu Janši in prijateljem. Delegacija SSk, v kateri so bili deželni tajnik Ivo Jevnikar, deželni podtajnik dr. Karlo Brešan in deželni svetovalec Bojan Brezigar, je 23. julija obiskala generalnega
konzula SFRJ v Trstu Livija Jakomina. V obširnem razgovoru je poudarila, kako sodoživlja skrbi in bojazni deset in deset tisoč rojakov, ki so v Sloveniji podpisali solidarnostne ali protestne izjave. Kot pripadnike manjšine, ki se bori za spoštovanje svojega jezika in za njegove pravice v javnosti, pa nas je še dodatno prizadela vest, je rečeno v sporočilu SSk, da poteka sojenje v neslovenskem jeziku.
V nadaljevanju razgovora so predstavniki SSk spregovorili še o najnovejših političnih premikih v zvezi s slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji.
Izrazili so končno pričakovanje, da bodo popravljeni zadnji zvezni načrti o gradnji cest, ki nerazumljivo izključujejo izgradnjo avtocestnega odseka Razdrto-Nova Gorica, ki je bistvenega pomena za razvoj vsestranskih dobrih odnosov ob meji.
Aljažev stolp na vrhu Triglava
Na vrhu najvišje slovenske gore ni več simbola oktobrske revolucije. Planinci, kd te dni zahajajo na Triglav, pripovedujejo, da je na vrhu Aljaževega stolpa spet natanko takšna zastavica, kot jo je dal tja gor postavili dovški župnik Jakob Aljaž leta 1895.
Znano je, da so partizani med vojno namesto zastavice pritrdili na Aljažev stolp rdečo peterokrako zvezdo. V petek, 22. julija je v poznih večernih urah tudi ljubljanska televizija prikazala Aljažev stolp v prvotni, Aljaževi podobi — brez zvezde.
FELICITA VODOPIVEC
Romanje k Don Bosku in v Oropo
Z vseh strani Turina je dobro vidna La Mole Antonelliana, razgledni stolp, visok 168 m, prvotno namenjen judovski sinagogi. Imenuje sc po prof. Antonelldju, ki ga je zgradil 'eta 1897, V dveh minutah nas dvigalo potegne do razgledne točke sto metrov visoko. Pred očmi se nam zariše kot na šahovnici skoro dvomilijonski Turin z geometričnimi kvadrati po dolgem in počez. Mesto se je kuhalo v vročini, tu pa je prijetno pihljalo in na misel mi je prišel Babilonski stolp. Menda že od tistih časov lebdi nekje v človeški podzavesti iskra, da se v eni ali drugi obliki proslavi, čeprav bi stroški bili bolj potrebni za kaj bolj koristnega.
Proli vzhodu je z istega stolpa lepo
viden grič Superga. Avtobus nas je popeljal še na to 670 m visoko vzpetino k baziliki istega imena. Dal jo je zgraditi Viktor Amedej II. v zahvalo za zmago 7. septembra 1706 nad Francozi, ki so bili zasedli mesto. V kripti je grobnica članov savojske družine in in princev od leta 1800 dalje. Pokopanih je 5 kraljev, 8 kraljic ter 41 princev. V šali smo pripomnili, da bi spadal tja tudi g. Kralj, ki nas je spremljal. Rahla megla je ovirala razgled na meslo. Za baziliko je park in spominska plošča z imeni nogometašev kluba Torino, ki so tu izgubili življenje ob letalski nesreči 4. maja 1949.
(Podlistek)
V ROJSTNEM KRAJU DON BOŠKA
Sreda 6. julija je bila namenjena rojstnemu kraju Don Boška. Bolj kot z obalnega ali morskega področja, občudujem Italijo v njenem gorskem svetu. In vseh 30 km dolge poti iz Turina do Colle Don
5?	*T.\	'o	p
*
;	|15 \l\
 - - ■ (	,	■	>	•*-	'	V	■	■	’	....
Sl
W.i iv*i
..      ...........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
Tržaški romarji v Colle Don Bosco pred tamkajšnjim svetiščem
Bosco je posejane toliko naravne lepote, ki se lahko meri z našo Slovenijo. Griči in gozdovi, obsežni pašniki, sadovnjaki m zlatorumena polja, manjkali so samo slovenski kozolci, pa bi mislili, da smo nekje na Dolenjskem.
Mogočne krošnje magnolije v polnem razcvetu ob lepih domačijah kot malih graščinah, so govorile o blagostanju te dežele. Razume se, da se je to (blagostanje razvilo v novejšem času. Revna Don BoskoVa hišica in hlev nista nič drugačna od običajnih kraških hiš nekdaj in morda še od danes. Don Boško je kot otrok trpel pomanjkanje in lakoto. V svojih spominih pripoveduje, kako so našli na polju mrtvece s travo v ustih, ker ni bilo druge hrane. In ko je Giovannino moral v šolo, je šel s torbo od hiše ’do hiše, da si je izprosil hrano za vzdrževanje in stanovanje.
(se nadaljuje)
Duhovniške premestitve
Z nadškofovimi odloki so bili imenovani oz. premeščeni naslednji duhovniki:
Sergio Aimbrosi, nadškofijski ekonom, je postal župnik v stolnici v Gorici; Giuseppe Bordignon, salezijanec, je postal župnik pri Sv. Vidu in Modestu na Pla-cuti v Gorici; Attildo Della Mora je premeščen iz goriške stolniške župnije za župnika v San Canzian dTsonzo; Giovanni Banelli je premeščen iz Ville Vicentine za župnika v Muscoli;; Ettore Rizzatti je premeščen iz Crauglia za župnika v Villo Vi-centino; Claudio Tiiberio je premeščen iz San Canzian d’Isonzo za župnika v Crau-glio; Andrea Bellavite je imenovan za kaplana v župniji sv. Odrešenika v Gradišču ob Soči; Bruno Gallina imenovan za kaplana v Cervignanu, z bivališčem v kraju Scodavacca; Paolo Zuttion, dosedaj kaplan v Gradišču ob Soči, odhaja v goriški misijon v Slonokoščeno obalo; Narciso Mi-itiussi je bil imenovan za ravnatelja škofijske šole za cerkveno glasbo in orgle pri župniji sv. Jožefa v Tržiču.
Kaj bo z »osimskimi« cestami?
Vso primorsko javnost je presenetila novica iz Beograda, da je zvezni izvršni svet vključil v program finansiranja novih avtocest samo ono od Razdrtega do Sežane, pustil pa ob strani avtocesto Razdr-to-Standrež.
Ob tej novici so se razburili duhovi tako v Novi Gorici in Ajdovščini kot tostran državne meje v Gorica. Obmejna postaja in avtoporto pri štandrežu so nared za odpravljanje dosti bolj številnega prometa kot je sedanji, saj so računali na avtocesto, ko so načrtovali novo obmejno postajo v Štandrežu. Sedaj pa z jugoslovanske strani takšna odpoved!
Prizadeti in odgovorni na obeh straneh meje so že protestirali na pristojnih mestih. Goriški župan Scarano je celo zagrozil, naj Italija odpove finančno pomoč, (ki jo je obljubila Jugoslaviji. Saj se tudi ta ne drži mednarodnih dogovorov. V Osimu se je namreč Jugoslavija obvezala, da bo zgradila avtoceste Razdrto-Sežana, Razdrto-Gorica in Trst-Reka.
Števerjan
Umrla je Komjančeva mama. V soboto 23. julija smo spremili na domače pokopališče Afro Bajt, vd. Komjanc. Pred leti sta se s pokojnim možem preselila v Gorico, a s srcem sta ostala v Števerjanu, kamor sta pogosto zahajala zlasti za večje slovesnosti.
Rodila se je v Števerjanu 20. jan. 1912. Stara komaj tri leta je že okusila gorje, ki ga je povzročila prva svetovna vojna: bila je begunka na Ježici pri Ljubljani. Oče se je sicer vrnil iz vojske, a je potem kmalu umrl. Kot starejša hči ipri hiši je postala materina desna roka.
Da je bila pridna in brihtna deklica, nam pove že dejstvo, da je bila izbrana, še ne devet let stara, da je v imenu farnega občestva sprejela mladega župnika g. Cirila Sedeja, ko je prihajal v števerjan 11. nov. 1920. Na sredi poti med So-venčo in Humom ga je pozdravila z besedami: »Prečastiti gosipod kurat! Sprejmite prvi pozdrav iz src nedolžne mladine. Želimo, da bi ostale naše duše čiste do matere Cerkve in našega milega naroda, kakor je belo cvetje, ki vam ga v tem veselem trenutku poklanjamo. S to željo vas pozdravlja šolska mladina. Hvaljen Jezus!«.
Poročila se je tik pred drugo svetovno vojno 18. nov. 1940 in prišla na kmetijo h Komjančevim. Rodila je šest otrok in zdaj se iz večnosti veseli kar 19 vnukov.
Med zadnjo vojno je dosti tvegala in trpela, imela pa je vedno tudi odprto srce .in roke za stisko bližnjega. Sveto pismo pravi v Knjigi pregovorov: »Ženo,
ki se boji Gospoda, bodo hvalili.«
Pokojna Afra je pokazala, da se boji Gospoda, s tem ko je vedno živela pristno krščansko življenje. Ni poznala drugega kot delo in molitev, ljubezen in skrb za moža in otroke. Ljubila je molitev, sveto mašo, domačo cerkev.
Znala je potrpežljivo prenašati težave in bolezen, zlasti od lanske pomladi, ko jo je zadela kap in se ji je zdravje le za silo popravilo; vendar se je dala tudi v takem stanju na vozičku pripeljati večkrat k maši in obhajilu. Zgledna je bila tudi njena smrt: v torek zjutraj je še pri polni zavesti prejela zakramente za umirajoče, po prejemu pa je bila vsa mirna in spremenjena, kot da bi že okušala nebeško veselje.
Vsem otrokom in vnukom izrekamo krščansko sožalje, njej pa se zahvaljujemo za vse dobro, ki ga je storila našemu vernemu občestvu zlasti s svojim zglednim življenjem. Prepričani smo, da nas 'bo tudi iz nebes podpirala s svojo molitvijo.
•k
Sožalje
Sekcija SSk iz Števerjana izreka globoko sožalje odbornikoma Simonu in Alešu Komjancu ob izgubi drage mame Afre ter hčeram in ostalemu sorodstvu.
Izidi mature na Zavodu »Ž. Zois« v Gorici
Peter Cej 36/60, Pavel Durčik 42, Dario Flospergher 60, Laura Furlan 45, Mara Leban 36, Luka Marassi 40, Andrej Pacor 50, Tanja Peteani 42, Robert Plet 43, Robert Tabaj 42, Vlasta Terpin 38, Tanja Visin-tin 43, Lara Vižintin 46.
Nova usmeritev na zavodu »Ivan Cankar«
Dr. Rubinaoci je iz Rima prinesel tudi vest, da bo ministrstvo ugodilo prošnji goriškega strokovnega zavoda za trgovino »I. Cankar« za novo usmeritev. V ta namen je ravnatelj prof. Šturm zainteresiral goriškega pokrajinskega odbornika za šolstvo dr. M. Špacapana, ki je nemudoma interveniral prav pri dr. Rubinacciju. Ta je tako lahko na ministrstvu pripravil ustrezno ozračje, da je bila prošnja sprejeta, čeprav v času, ko se država usmerja v krčenje izdatkov za s/perimentiranja.
To so konkretni rezultati naših politikov, ki se sami komentirajo, pa brez velikih načelnih izjav in širokih političnih akcij, pač pa samo z osebnimi poznanji, ki temeljijo izključno na medsebojnem spoštovanju.
V spomin Mirota Gradnika
Spoštovani!
V spomin tragično umrlega Gradimira Gradnika poklanjata clevelandski pevski zbor Korotan in folklorna skupina Kres 555 dolarjev za Katoliški dom in zraven stoječo telovadnico.
Ob hudi Gradnikovi nesreči se spominjamo, da je pokojni zelo gostoljubno sprejel vse člane obeh društev in naših prijateljev na svojem domu. Razkazal nam je lepo vinsko klet in nas po domače pogostil z dobrim vinom in se prijateljsko razgovarjal z nami. Zunaj svojega doma pa nam je spregovoril o Goriških Brdih in o tisti tako prijetni dolini med Šte-verjanom in Medano. Tudi slikal se je z nami.
Vse to je bilo sredi julija 1981. Seveda se je g. Gradnik udeležil našega koncerta v Gorici in naslednji dan zabave na prostem v Števerjanu, kjer se je z mnogimi prijateljsko razgovarjal. Vse to so za nas prelepi spomini, Gradnikova smrt pa grenka kaplja žalosti. Maj mu usmiljeni Bog povrne njegovo gostoljubnost in razumevanje za nas. Domačim naše iskreno sožalje.
Cleveland, 27. junija 1988
Martina Košnik-Jakomin tajnica p. z. Korotan
Števerjan
Franc Koren - 80-letnik. V soboto 23. julija je sekcije SSk želela proslaviti 80-letnico rojstva domačina Franca Korena. France, ki je učakal tako visoko starost, je bil namreč med ustanovitelji števerjan-ske Kmečko-delavske zveze, ki je postala sekcija SSk, ko se je ta formirala na Goriškem leta 1975. France je bil med tistimi, ki so vedno stali v prvi vrsti, trdno prepričan v moč svobode in demokracije.
To so poudarili vsi govorniki, ki so slavljencu spregovorili; tako domači taj-
nik SSk Mirko Humar, deželni predsednik M. Terpin, pokrajinski odbornik dr. M. Špacapan in C. Terpin, ki je bil na tistem ustanovnem sestanku, čeprav še mladoleten, zapisnikar.
Ob sklepu večera so slavljencu zapeli še Števerjanski fantje pod vodstvom Lojzeta Hledeta.
France Koren se je ganjen zahvalil vsem in spodbudil prisotne, da še naprej vztrajajo na pravilni poti samostojne in demokratične politike.
★
Zahvala
Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki so na kateri koli način pripomogli, da je večer mojega 80. rojstnega dne v najlepši meri uspel. Posebna zahvala gre govornikom oz. predstavnikom SSk dr. Mirku Špacapanu, Cirilu in Marjanu Terpinu, Hadrijanu Corsiju, Dominiku Humarju in g. župniku Antonu Lazarju za čestitke. Nazadnje naj pohvalim še jante pevske skupine »Števerjanci« in njihovega vodjo Lojzeta Hledeta, ki so družabnost večera popestrili z ubranim petjem.
Franc Koren
Zamenjava
»Primorski dnevnik« je zamenjal odgovornega urednika; Boga Samso je zamenjal Marko Waltritsoh.
Pri tem tržaškem dnevniku je bilo od maja 1945 že veliko zamenjav in sprememb, ne samo urednikov tudi smeri in vsebine. Začel je kot glasilo zmagovite revolucije v imenu Tita in Stalina. Ko se je prijateljstvo med Stalinom in Titom končalo z »izobčenjem« Tita in jugoslovanske partije konec junija 1948 z znano informbi-rojevsko resolucijo, je PDk postal »titoi-stično« glasilo nekako do leta 1958. Tedaj je prišel ukaz iz Ljubljane, naj se slovenski levičanji opredelijo ali za italijansko socialistično ali za italijansko 'komunistično stranko. In tržaški dnevnik je moral vozariti med enimi in drugimi in jim služiti bolj ali manj uspešno.
Pred petimi leti je prevzel odgovorno uredništvo Bogo Samsa. PDk se je začel odpirati nekemu večjemu pluralizmu in strpnosti, ker je tudi v Sloveniji zavel veter večje strpnosti in se je pojavila želja po demokraciji.
Preteklo nedeljo pa je vodstvo PDk prevzel Marko Waltritsch. Svoj program v uvodniku zaključuje: »Na pragu evropske združitve, na pragu tretjega tisočletja bomo skupno z delovnimi kolegi dnevnika in Agencije Alpe Adria naredili vse, kar je potrebno, 'da bomo častno nadaljevali to, kar so mnogi naši kolegi naredili v preteklosti.« Vprašanje je le, 'katerim kolegom tnislijo slediti, ker jih je dnevnik imel že vseh vrst.
Pojavlja se tudi vprašanje, zakaj je prišlo do zamenjave prav sedaj po deželnih volitvah, ko je PSI narastel, PCI pa nazadoval. Vsekakor kolegu Waltritschu čestitamo.
Misijonarji pišejo
Pavle Bajc, Slonokoščena obala. Ko se v
Evropi kopate v vročini in soncu ter uživate dopuste, imamo mi tu deževno dobo, kar otežuje naše delo. Slabe ceste in uboga naša prevozna sredstva! Tudi tu so otroci na počitnicah, mi pa le skušamo obiskovati naše vernike. Imeli smo tudi nekaj srečanj za mlade. V župniji mojega brata Ivana bo v avgustu nova maiša. Prav po tem prazniku bom pa jaz prestavljen na novo mesto in k novemu delu, in sicer v Center za izobraževanje ka-tehistov. Hvala za vse, kar storite za nas in naše vernike.
Sestra Anica Miklavčič, Hongkong. Spoštovani g. urednik! Zdi se mi, da je moja dolžnost, da se vam vsaj vsako toliko zahvalim za vaš dar Katoliški glas, ki ga redno prejemam in z veseljem berem: toliko lepega ima tudi o mojem Trstu. Včasih bi rada tudi sama kaj napisala o svojem misijonskem delu, toda ni časa; sem res — ful time — na delu, čeprav že 50 let v misijonih. Kitajci pravijo: »Žen lao, sin per lao«, ali po naše: Človek se stara, srce pa ne.
Hongkong, ta čudoviti otok, se pripravlja na leto 1997, ko ga bo Kitajska vzela spet za svojega. Vsi se bojijo, kaj bo tedaj, toda naša Cerkev zaupa v božjo pomoč, gre vedno naprej in se goreče pripravlja na to prihodnost.
Kakor že veste, sedaj imamo tudi mi našega kardinala, prvič v zgodovini. Msgr. Wu je že deset let naš škof. Bog ga je izbral za to, da postane zares tisti most, tako zaželen, ki bo družil Cerkev na Kitajskem z vesoljno Cerkvijo. Vsi molimo v ta namen in trdno upamo, da se bo uresničila naša želja... in tudi moja, da se vrnem v drago Kitajsko.
čakamo samo na to, da nas od tam po-
kličejo: »Pridite!«, in da nam Jezus reče: »Pojdite!«. To bo res čudež Vsemogočnega, a treba je tudi naših žrtev. S temi pomagamo graditi ta »most«, ki bo združil kitajsko Cerkev. Za našega kardinala bo to prvenstvena in glavna naloga. Molimo zanj, da mu Sv. Duh pokaže pravo pot do združenja.
Srečna sem, da sem misijonarka in tudi sestra dveh duhovnikov. Molite zame. Srčen pozdrav in srčna hvala!
DAROVI
Za Katoliški glas: N. N. v spomin pok. Lojzke Peterlin 20.000; družini Rezi češčut in Dana Lasič v spomin na pok. Afro Bajt 100.000; ob smrti msgr. Petra Šorlija njegova sestra Evlalija 100.000 lir.
Ob četrti obletnici smrti Dominika Vidmarja daruje v njegov spomin žena Al-mina Peric: za cesto, ki nas vodi k milostni Materi božji na Sv. Goro 25.000, za slovensko duhovnijo v Gorici 25.000, za Aloj-zijevišče 25.000, za misijone 25.000 lir Za obnovitev cerkve v Sovodnjah: Justina in Marjan Komjanc namesto cvetja na grob svakinje Afre 250.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu: Ksenija Levak v-počastitev spomina dragih rajnih Karla Pahorja, Pavla Bajca, g. Petra Šorlija in dr. Stanislava Vuge
100.000 lir.
Marija Slama, Trst: 100.000 lir za slovenski misijon na Tržaškem v febr. 1989. Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu:
v spomin g. Petra Šorlija darujejo: Marta Požar 50.000, Lučano Živic 50.000, Irnelda Decleva 20.000, Darinka Cusina 10.000, Rafaela Rustja 10.000, g. Rustja 10.000, sestre Mlač 20.000, Albina Lozej in Livia Kocjančič 30.000, Mimi in Pina 100.000, Zora
10.000, Štefanija 10.000, Ema 10.000, Gina
5.000, sestre Posega 25.000, Marcela Neri
10.000, Vera Turk 5.000, dr. Marjan Bajc
50.000, Ema Rožica Rosana Vatta 50.000, družina Bizjak 50.000, Mirjana in Nino
50.000, Dora Živic 20.000, Valerija Žerjal
20.000, družina Kandut 50.000, Laura Pa-rovel 10.000, Aleksander Žerjal 5.000, Zofi Umek 10.000, Justina Vatta 50.000, Pavla in Gianna Adam 30.000 lir; družina Bizjak v spomin na svoje drage pokojne 50.000; druž. Kandut v spomin dr. Stanka Vuga
50.000 lir.
Za obnovo Mari/inega doma v Rojanu:
Dana Rudolf v spomin svakinje Eme
200.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: druž. Simič Bernarde v spomin na Marija Simiča 50.000 lir.
Za križ in svečnika na grobu sv. Cirila v Rimu: Ivanka Ban 10.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa: N. N. 200.000 lir. Za obnovitev cerkve pri Banih: Alberta Milkovič 10.000; Bruno Malalan 100.000 lir.
Za obnovitev cerkve pri Ferlugih: Alberto Casitelli v spomin na Robija Perosa 50.000; Bruno in druž. Cavicohiali namesto cvetja na grob Lojzke Peterlinove, Stanka Andolška in Robija Perosa 30.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda - Trst
obvešča svoje člane in prijatelje, da bo mesečna maša za edinost 1. avgusta Ob 17.30 v Marijinem domu v ul. Risorta 3.
Obvestilo škofijske pisarne - Gorica: ob delavnikih, razen sobote, bosta odprta za stranke od 9. ure do 12.30 samo škofijska pisarna (kanclija) in urad za vzdrževanje duhovnikov; ostali uradi ordinariata bodo zaprti; v soboto 6. in v soobto 13. avgusta ter v torek 16. avgusta bodo zaprti vsi škofijski uradi.
Molierova komedija »George Dandln ali kaznovani soprog« bo v četrtek 28.7. v Števerjanu ob 21. uri, v petek 29.7. v Ron-kah, v soboto 30.7. v Klodiču (Benečija), v nedeljo 31.7. v Žabnicah, v torek 2.8. v Barkovljah na igrišču Kult. društva.
Iz počitniške kolonije v Comegliansu se otroci vrnejo v petek 29. t. m. V Gorici bodo pred železniško postajo okrog 10.30, v Trstu uro kasneje.
f Radia Trst A
Spored od 31. julija do 6. avgusta 1988
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkva v Rojanu. 9.45 Pregled slov. tiska v Italiji. 10.00 Nedeljska matineja. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Veliki svet malih domovin. 14.10 Popoldanski zbornik. 17.00 Klasični album. 17.30 J. Tavčar: »Je vedno prepozno«, radijska igra.
Ponedeljek: 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 10.10 Mezzosopranistka Bernarda Fink in pianistka Blaženka Arnič. 11.30 Poldnevniški program. 13.20 APZ T. Tomšič iz Ljubljane. 14.10 Popoldanski zbornik. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Klasični album. 18.00 Od trte do vina.
Torek: 8.10 Dopoldanski zbornik. 10.10 Koncert RTV Ljubljana v Tržiču. 11.40 Poldnevniški program. 13.20 Glasba po željah.
14.10 Festival domače glasbe v Števerjanu.
17.00	Kulturna kronika. 17.10 Klasični album. 18.00 Ne morem jih pozabiti.
Sreda: 8.10 Dopoldanski zbornik. 10.10 Koncert v Trstu. 11.30 Poldnevniški program. 13.20 Tržaški oktet. 14.10 Popoldanski zbornik. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Klasični album. 18.00 Slovensko slovstvo v filmu.
Četrtek: 8.10 Dopoldanski zbornik. 10.10 Koncert v Kult. domu v Trstu. 11.30 Poldnevniški program. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Festival domače glasbe v Števerjanu. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Klar sični album. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani. 11.30 Poldnevniški program. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Popoldanski zbornik. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Klasični album. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Dopoldanski Zbornik. 10.10 Koncert. 12.00 Na počitnice! 14.10 Popoldanski zbornik. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Klasični album. 18.00 Ne morem jih pozabiti.
OBVESTILU
Renesančna predstava v Gorici
V nedeljo 31. julija se bo v organizaciji goriškega pokrajinskega odborništva za šolstvo in prosti čas (odbornik dr. M. Špacapan) vršila zanimiva predstava »II cicalamento delle donne al bucato« (Žuborenje žensk ob pranju perila).
To je neke vrste gledališka predstava, v kateri se prepletajo pesmi in glasba iz renesančne dobe.
Za to priložnost bo goriška občina dala na razpolago in zaprla za promet goriški starodavni trg sv. Antona, ki je kakor nalašč za take predstave.
Izvajalci so skupina Dramsam iz naše pokrajine ter I Madrigalisti iz Gorice in iz bližnjega Veneta.
Glede na kvaliteto predstave, predvsem pa na absolutno novost za naše mesto, 'kar zadeva gledališče in glasbo na občinskih trgih, pričakujejo organizatorji velik obisk ljubiteljev tovrstne glasbe. Vstop je prost, sedeži pa omejeni (150).
Duhovne va/e za duhovnike bodo v Domu duhovnih vaj (Le Beatitudini) v Trstu
29.,	30 in 31. avgusta (ponedeljek, torek in sreda). Duhovne vaje bo vodil koprski škof Metod Pirih. Priglasite se v Domu duhovnih vaj, tol. 566244 ali pri g. Jožetu Kunčiču, tel. 220332.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 18 % IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
AFRE
se iskreno zahvaljujemo vsem duhovnikom, ki so somaševali, posebno domačemu g. župniku Antonu Lazarju, ki je vodil pogreb. Hvaležni smo tudi zdravniku dr. Tavčarju in ge. Lidiji ter vsem, ki so pokojno počastiti na kateri koli način.
Sinova in hčere z družinami ter ostalo sorodstvo
Števerjan, Sovodnje, Ljubljana, MaUcesine, Kalifornija, Gorica,
23. julija 1988